Vasi v objemu zitnih polj - Primskovo, Klanec in Gorenje

Vasi v objemu žitnih polj

Primskovo, Klanec in Gorenje

Sprehod skozi čas









VASI V OBJEMU ŽITNIH POLJ
Primskovo, Klanec in Gorenje
Sprehod skozi čas od pradavnine do današnjih dni

Zbornik Krajevne skupnosti Primskovo

Odbor za izdajo zbornika Krajevne skupnosti Primskovo:
Marija Simčič, predsednica
mag. Drago Štefe
mag. Štefan Kadoič
Janko Zupan
Vinko Tušek
Nives Križnar
Franc Benedik
Andrej Žalar
mag. Drago Papler

Lektorica:
Nives Križnar

Oblikovanje:
Marko Tušek

Glavni in odgovorni urednik:
mag. Drago Papler

Izdala in založila:
Krajevna skupnost Primskovo

Za založnika:
mag. Drago Štefe

Tisk:
Tiskarna Littera picta, d.o.o.

Naklada:
1500 izvodov

Primskovo pri Kranju, v oktobru 2010

© Vse pravice pridržane!
Razmnoževanje in javna uporaba katerega koli dela iz te knjige brez pred-
hodnega dovoljenja avtorjev in založnika ni dovoljena!

CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

94(497.4Kranj-Primskovo)(082)

VASI v objemu žitnih polj : Primskovo, Klanec in Gorenje :
sprehod skozi čas od pradavnine do današnjih dni / [glavni urednik
Drago Papler]. - Primskovo : Krajevna skupnost, 2010

ISBN 978-961-269-304-6

1. Papler, Drago

252489984

Vasi v objemu žitnih polj

Primskovo, Klanec in Gorenje

Sprehod skozi čas od pradavnine do današnjih dni

Uvodna beseda

predsednika Krajevne skupnosti Primskovo

Predsednik Krajevne skupnosti
Primskovo mag. Drago Štefe.

4 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Zbornik je posvečen ljudem, ki živijo v naši Krajevni skupnosti Primskovo, ki jo sestavljajo nek-
danje vasi Gorenje, Klanec in Primskovo.

Zborniku želim čim več rok, ki ga bodo prelistavale, in oči, ki ga bodo prebirale. Čas vztrajno in
neznosno beži. Dogodki in dejanja se vrstijo, prihajajo mlajše generacije, starejše pa odhajajo, zato
mnogo ustnih izročil ponikne v pozabo. Na srečo pa je strah pred pozabljanjem močnejši in vliva
voljo za zapisovanje, da delo naših prednikov ne potone v popolno pozabo.

Zbiranje gradiva za monografijo Primskovega nam je bilo v zadovoljstvo, pogovori z izkušenimi
krajani pa koristen kažipot. Dobro vemo, da včasih fotografija lahko pove veliko več kot lepo
zapisana beseda. Naši prednamci so nam zbrali veliko fotografskega gradiva, saj je ideja, da se
pripravi zbornik, že dalj časa živela med njimi. Morda jim ni manjkalo veliko, da bi se tega lotili,
vendar moram povedati, da taka naloga ni enostavna za amaterje, saj zahteva nekajletno skrb in
tudi dosti "priganjaškega" dela, da sami opravimo zastavljeno nalogo ter poskrbimo tudi za
tehnične in finančne zadeve, ki so nujni in še zdaleč ne zanemarljivi spremljevalci takega projekta.

Zavedam se, da delo ni in ne more biti popolno. Zato je to obenem tudi poziv vsem in vsakomur, da
bodo v naslednjih petih ali desetih letih nadaljevali naše delo ter zbrali in zapisali vse tisto, kar bo
predstavljalo bogato vsebino novega zbornika. Kot domačin se zavedam, da se dogodki pozabljajo,
zgodovina in značilnosti naših vasi izgublja, spomin na naše prednike pa izginja. Vse to kliče
zanamce k odgovornosti do naših krajanov in k ohranjanju naših posebnosti. Novi zbornik čaka
pridne roke in pero!

Na koncu gre zahvala vsem piscem tekstov v našem zborniku, predsednici Odbora za izdajo zborni-
ka KS Primskovo ge. Mariji Simčič, glavnemu in odgovornemu uredniku mag. Dragu Paplerju in
ostalim članom ter pobudnikom, ki so utrli pot v zavest mnogih, da nam je zbornik potreben.

Če je pri tem nastala kakšna zamera, opravičilo vsem. Naš edini namen je bil, da čim boljše opra-
vimo zastavljeno delo štiriletnega mandata, ki ste nam ga zaupali. V ta program smo poleg ostalih
stvari uvrstili tudi zbornik.

Mag. Drago Štefe

5

Marija Simčič Uvodne misli

Živeti na Primskovem

Zapisane besede so vodnjak, napolnjen s preteklostjo, iz katere lahko
ljudje črpajo moč in znanje za življenje.

Čas, v katerem živimo, je prelomen na področju čas ne more izbrisati. Kar bo ostalo nedorečenega, pa
komunikacije, saj se prevladujočemu elektronskemu naj bo naloga in izziv za naslednje zapise.
sporočanju zapisana sporočila vse težje postavljajo
ob bok. Nihče ne pomisli, da so zapisi zaradi svoje Za požrtvovalno in korektno delo se zahvaljujem
neminljivosti temelj poznavanja življenja neke gen- vsem članom Odbora za zbornik o Primskovem, vsem
eracije za vse bodoče generacije. avtorjem prispevkov, uredniku mag. Dragu Paplerju,
lektorici Nives Križnar, oblikovalcu Marku Tušku,
Tisto, kar imenujemo preteklost ali zgodovina, je bilo vsem donatorjem in sponzorjem.
drugačno od sedanjosti. O tedanjem življenju nam
pričajo zapisi, fotografije, dokumenti in ustno izročilo. Posebna zahvala še mag. Dragu Štefetu, predsedniku
Vrata v preteklost pa ni mogoče odpreti neslišno … Krajevne skupnosti Primskovo, ki se je zavzel, da
bodo prepletena zgodovina in spomini v zborniku
Svet Krajevne skupnosti Primskovo si je v programu ohranili delček življenja prednikov na Primskovem za
dela v svojem mandatu zadal nalogo izdati zapis nas in delček našega življenja za naslednike.
gospodarskega, kulturnega in zgodovinskega doga-
janja na Primskovem, Klancu in v Gorenjah v obliki Gospod Vladimir Knific, gospod Primož Kern! Nam
zbornika. Okoli trideset avtorjev različnih generacij, in vama ni dano, da bi bili skupaj ponosni na naš
izobrazbe in poklicev je strokovno in ljubiteljsko zbornik. Zahvala in poklon; vajinih besed in misli
zapisalo ter opisalo kroniko našega kraja. Verjetno bi čas ne more izbrisati.
bilo treba upoštevati še marsikaj in marsikoga, pa
vendar … Marija Simčič,

Prepričana sem, da bomo z zbornikom zapolnili predsednica Odbora za izdajo zbornika KS Primskovo
veliko vrzel enotnega zapisa dogajanj in življenja naše
krajevne skupnosti, in da bo predstavljal sled, ki je

6 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Odbor za izdajo zbornika Krajevne skupnosti
Primskovo. Sedijo od leve proti desni:
Nives Križnar, mag. Drago Štefe, Marija Simčič,
mag. Drago Papler; stojijo od leve proti desni:
Franc Benedik, mag. Štefan Kadoič, Janko Zupan
in Vinko Tušek. Na fotografiji manjka Andrej Žalar.
(Foto Marko Tušek)

7

8 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Primskovo,
Gorenje in Klanec
skozi čas

9

Mag. Marjana Žibert Primskovski urad

Nekaj iz preteklosti Primskovega, Gorenj in Klanca

Naselitev Primskovega, Gorenj in Klanca je povezana z naselitvijo levega brega visokem bregu nad njo. V okolici Kranja je to zlasti očit-
Kokre, kjer so se prebivalci dokončno ustalili pred 12. stoletjem, čeprav je bilo območ- no ob visokih bregovih nad reko Kokro, od vasi Tupaliče
je naseljeno že pred tem. Izrednega pomena za širšo okolico je bila bližina Kranja, ki in Breg pri Preddvoru do Primskovega. V imenu
je bil gospodarsko, politično in upravno središče v pokrajini. Prvotno so vasi pri- Primskovo se skriva tudi osebno ime, po katerem je kraj
padale obsežni kranjski pražupniji, kasneje preddvorski župniji, od konca 18. stolet- dobil ime. Končnica -ovo pa dokazuje kraj in posest, kjer
ja pa kranjski župniji. Da je vas Primskovo izstopala po velikosti in pomembnosti, je bival posameznik ali skupina ljudi. Krajevna imena,
dokazuje dejstvo, da so Ortenburžani posebno upravno enoto, s katero so lažje oblikovana z osebnim imenom, spadajo med tista kra-
obvladovali svoje posesti, poimenovali Primskovski urad. Vse do 19. stoletja so vasi jevna imena, ki so značilna za starejšo naselitev in za
Primskovo, Gorenje in Klanec pripadale gospostvu Brdo. Ohranjeni arhivski viri srednjeveško kolonizacijo, ki so jo izpeljali pred 12. sto-
gospostva nam dokumentirajo, katere so bile prve kmetije. Skozi stoletja je njihovo letjem. Posledica omenjenega procesa naselitve je tudi ta,
število naraščalo. Poleg kmečkih družin pa so bile v vaseh tudi kajžarske in gostaške, da imajo vse vasi vzdolž reke Kokre, tako na levem kot
kar dokazujeta popis prebivalstva iz leta 1754 in franciscejski kataster. desnem bregu, razdelitev obdelovalnih in stavbnih
zemljišč na nepravilne ali grudaste delce.2 To nam
Od naselitve do 19. stoletja dokazujejo katastri iz 19. stoletja, vendar je to dokaz za
zelo zgodnjo naselitev. Iste značilnosti naselitve so
Kdaj je bil naseljen levi breg reke Kokre nad Kranjem, značilne tudi za vasi Gorenje in Klanec. Ponekod pa je
ne vemo natančno. Sklepamo lahko, da so prve nasel- izredna naravna lega omogočila varno naselitev. Kjer je
bine nastajale že pred prihodom Rimljanov v naše bila pot speljana bolj ali manj navkreber, je vas dobila
kraje, torej pred 1. do 2. stol. pr. Kr., ko so Rimljani že ime po njej. Tako naj bi ime dobila vas Klanec.3
trgovali v naših krajih. Leta 15 pr. Kr. jih je cesar Avgust
dokončno osvojil in jih priključil provinci Panoniji. Za Slovane, ki so v naše kraje prišli ob koncu 6. in v 7.
Upravno je vsa okolica Kranja spadala pod okraj stoletju, mestne naselbine niso bile privlačne. Kot pol-
Emona (Ljubljana). Arheologi so ob toku reke Kokre jedelci, ki so se hoteli stalno naseliti, so iskali rodovitno
odkrili rimske ostanke v Tupaličah, Britofu in na Suhi zemljo. Zato so se naseljevali v širši okolici Kranja. Tu
pri Predosljah.1 Po zlomu rimskega imperija okolica so se srečali s starim, romaniziranim prebivalstvom, ki
Kranja za različna germanska plemena ni bila zanimiva. so jih imenovali Vlahe ali Lahe. Naši predniki so sprva
Ustalila pa so se v Kranju, tedanjem Carniumu, ki je bil pripadali slovanski kneževini Carnioli, kasneje
najpomembnejši kraj v pokrajini. Furlanski krajini, ki je ob koncu 8. stoletja prešla pod
frankovsko državo. Franki pa so vpeljali grofije - širše
Pomemben dejavnik, ki ga moramo upoštevati pri
naselitvi levega brega Kokre, je sama reka. V zgodovin- 1 Andrej Valič, Kranj z okolico v rimski dobi, v: 900 let Kranja, Občinski ljudski odbor,
skih virih se reka Kokra omenja v 9. in 10. stoletju. Kraji Kranj, 1960, str. 31. (Valič, Kranj z okolico)
starega naseljevanja niso ob bregu večje reke, ampak na
2 Milko Kos, Starejša naselitev na Kranjski ravnini, v: 900 let Kranja, Občinski ljudski
odbor, Kranj, 1960, str. 54. (Kos, Starejša naselitev)

3 Kos, Starejša naselitev, str. 54.

10 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

gorenjsko območje je pripadalo Posavski marki, ki
predstavlja zametek dežele Kranjske s središčem v
Kranju. Frankovsko oblast so krajši čas ogrožali
Madžari.

Ko so jih Franki premagali, so v drugi polovici 10. sto- V 14. in 15. stoletju so razdrobljeno zemljiško posest Omemba vasi Klanec leta 1333.
letja začeli vzpostavljati ponovno oblast in so ustanovili vitezov in ministerialov na levem bregu Kokre začeli (Arhiv Republike Slovenije)
kranjsko krajino s središčem v Kranju - Creini, ki je bil združevati Ortenburžani in velesovski samostan.
politično, vojaško, upravno in sodno središče. Okolica Ortenburžani so od začetka 12. stoletja imeli v lasti
Kranja je bila takrat že močno poseljena, zato so na obsežno zemljiško posest na Gorenjskem. Njihovi
strateških točkah nad kotlino (Pivka pri Naklem, središči sta bili Lipniški grad pri Radovljici in grad
Gradišče nad Bašljem) postavili utrdbe in v njih naselili Kamen v Begunjah. Postopno so oblast širili na vasi ob
bavarske čuvarje. Začeli pa so tudi razdeljevati zemljo Tržiški Bistrici do Nakla. Lastili so si tudi vasi Kokrico,
med različne plemiške rodbine in cerkvene dosto- Rupo in Predoslje, na levem bregu reke Kokre pa so bile
janstvenike. Briksenški škofje in savinjski mejni grofje njihove vasi Gorenje, Primskovo, Klanec in Huje.
so pridobili ozemlje severno od Kranja. Grofje iz rodu Njihova posest se je zaključila v Čirčah. Le nekaj kmetij
Weimar - Orlamünde so imeli večino posesti na levem v Gorenjah, na Primskovem in na Klancu je posedoval
bregu reke Kokre. Njihovo posest je kmalu dobila velesovski samostan.6
bavarska rodbina Andeških, ki je v svojo posest združila
ozemlje vzhodne Gorenjske od Kokre do Trojan. 4 Monika Rogelj, Marjana Žibert, In civitate Chreinburch: 750 let prve omembe mesta
Njihovo središče je bilo v Kamniku. Bili so tudi Kranja, Gorenjski muzej, 2006, str. 9-11. (Rogelj, Žibert, In civitate)
ustanovitelji mesta Kranja v prvi tretjini 13. stoletja, ko
je mesto dobilo mestne pravice in grb.4 5 Josip Žontar, Zgodovina mesta Kranja, Muzejsko društvo za Slovenijo, Ljubljana, 1939,
str. 18. (Žontar, Zgodovina)
Tudi vasi v okolici Kranja so na prehodu iz 12. v 13. sto-
letje dobile podobo, ki so jo ohranile do 16. stoletja, ko 6 Žontar, Zgodovina, str. 20-27.
se pojavijo kajžarji in kočarji. Prav tako so v vaseh nasel-
jevali nove prebivalce, med njimi tudi ministeriale in
viteze. Le-ti so za opravljanje različnih nalog v upravi,
sodstvu in vojski dobili zemljišče. Redka viteška biva-
lišča po vaseh so se razvila v gradove, večina jih je bila
kmečkih. Vitezi so se večinoma imenovali po vasi, v
kateri so bivali.5

11

Gorenje pa se v zgodovinskih virih prvič omenjajo leta
1498 v urbarju nakelskega urada, kamor je spadalo
nekaj kmetij iz Gorenj.13

Najstarejši urbar Nakelskega in Primskovskega urada
kot dela brdskega zemljiškega gospostva je iz leta
1552.14 Urbarialni davčni register urada Naklo in
Primskovo iz leta 1560 pa prav tako dokazuje, da je bilo
v Primskovski urad vključenih skoraj enako število
kmetij s Primskovega kot pred osmimi leti.15 Navajam
njihova imena:16

Omemba Primskovskega urada Primskovo
leta 1436 v fevdni knjigi
1. JERNEJ ZUPAN
za grofiji Ortenburg in Celje. 2. MATEVŽ
(Arhiv Republike Slovenije) 3. SVOTKA ROPOTARI
4. LAMPRET POTRATA
Za obvladovanje svoje obsežne posesti na Gorenjskem 5. SIMON IN MIHAEL
so Ortenburžani ustanovili posebne urade s središči na 6. ZALOKAR
Lipniškem gradu, na gradu Kamen, v Naklem in na 7. MATIJA PODLIPNIK
Primskovem. Uradi so bili zaključene zemljiške posesti, 8. JAKOB PREPROST
ki so imeli v lasti kmetije s podložniki in so pobirali 9. HELENA ZALOKAR
dajatve. V 14. stoletje nedvomno sodi prva omemba 10. HELENA KURČNIK
Primskovega v pisnih virih, ki se nanaša na delovanje 11. MATIJA PODLIPNIK
primskovskega urada, vendar nam trenutno dosegljivi 12. JAKOB KRABAT
arhivski viri tega ne morejo potrditi.7 Iz tega časa pa je 13. BLAŽ, ULRIKA SIN
znana prva omemba Klanca (5. 1. 1333). Listino hrani 14. AHAC PILKA
Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani.8 V virih iz 15. sto- 15. BLAŽ ŽEROVEC
letja pa so omembe Primskovega pogostejše. Prim- 16. KACJAN
skovski urad (Ambt Prymska) je omenjen v fevdni knjigi 17. HANŽE HLEBEC
za grofiji Ortenburg in Celje iz leta 1436, ki jo hranijo v 18. JEROMEN, SIN OD BELIČA
Arhivu Republike Slovenije.9 Primskovo se omenja tudi
v listini iz leta 142810, v Velesovskem urbarju iz leta 7 Josip Žontar v Zgodovini mesta Kranja, Ljubljana 1939, navaja na strani 434 v opombi 121
145811 in v listini iz leta 1461.12 listino z datumom 20. 7. 1368, ki je po iskanju v slovenskih in dunajskih arhivih nisem našla.

8 Arhiv Republike Slovenije, Listine, AS 1063, a.e.6131. Listino navaja Milko Kos: Starejša
naselitev na Kranjski ravnini, v: 900 let Kranja, Občinski ljudski odbor, Kranj, 1960, str. 54.
Vas Klanec se v zgodovinskih virih omenja zelo pogosto. V 14. stoletju so znane omembe v
letih 1333 in 1351. V 15. stoletju poznamo omembe v letih 1402, 1421, 1426, 1427, 1445,
1452, 1458, 1472, 1483 in 1490.

9 Arhiv Republike Slovenije, Rokopisna zbirka, I-57r.
10 Listina je trenutno nedosegljiva.
11 Arhiv Republike Slovenije, Zbirka urbarjev, I/49u.
12 Milko Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500), Inštitut za

občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1975, II.
knjiga, str. 487. (Kos, Gradivo)
13 Kos, Gradivo, I. knjiga, str. 158.
14 Pavle Blaznik, Obveznosti podložnikov do zemljiških gospostev, v: 900 let Kranja,
Občinski ljudski odbor, Kranj, 1960, str. 85. (Blaznik, Obveznosti podložnikov)
15 Arhiv Republike Slovenije, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, a.e.100.
16 Pri vseh podatkih, ki so pridobljeni iz Arhiva Republike Slovenije, se za pomoč zahvaljujem
g. Milanu Bizjaku.

12 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

19. VALTER MARIN
20. ANDREJ KOČEVAR
21. FRANC KOŠMEL
22. JAKOBIN
23. LOVRO, ŽNIDARJA SIN
24. JURE KALITC
25. GAŠPER KOTNIK
26. JURE KOSTNIK

Gorenje

1. GREGOR ZUPAN
2. URBAN JUGOVIC
3. HANS NARAVNAR
4. ŠTEFAN STOPINER
5. MATIJA STOPINER
6. NARAVNAR
7. JERNEJ17

K Primskovskemu uradu je spadalo 26 kmetij na vojake in davke, zato sta nastali dve teritorialni enoti: Zapis posestnikov (kmetov) v
Primskovem, 4 na Hujah, 13 v Čirčah, 11 na Prebačevem, naselje in občina. Hiše po naseljih so dobile hišne urbarialnem davčnem registru
1 v Voklem, 10 v Zbiljah,1 v Struževem, 10 v Novi vasi v številke. Posamezna naselja pa so začeli združevati v urada Primskovo iz leta 1560
Zgornji Besnici in 3 v Spodnji Besnici. Sedem kmetij v občine, ki je morala imeti najmanj 40 do 50 hiš. Pri tem je poleg urbarjev prvi vir,
Gorenjah pa je sodilo pod Nakelski urad. so se ozirali tudi na meje župnij. Občino so poimeno- v katerem najdemo imena in
vali po največjem kraju, vodil pa jo je rihtar, ki je bil priimke kmetov s Primskovega
Ko so leta 1418 Ortenburžani izumrli, so njihovo posest običajno premožen kmet. Med leti 1785 in 1787 je in Gorenj. (Arhiv Republike
prevzeli celjski grofje. Za skrbnika uradov so postavili nastalo v širši okolici Kranja 42 občin, med njimi tudi Slovenije)
namestnika, ki je podložnike Nakelskega in Prim- občina Primskovo. Obsegala je vasi Orehovlje, Britof,
skovskega urada oprostil vse tlake.18 Po izumrtju Gorenje, Primskovo, Klanec, Huje in Čirče. Med leti
celjskih grofov so se obveznosti podložnikov v uradih 1812 in 1814 se je teritorialni obseg občine Primskovo
zelo povečale. Večina celjske dediščine je prešla v po- zmanjšal na naselji Gorenje in Primskovo. Z novim
sest vladarja Friderika III, ki je cela gospostva in urade občinskim zakonom po marčni revoluciji leta 1848, ko
dajal v zastavo oziroma v zakup posameznim rodbi- se je uveljavilo načelo: "Temelj svobodne države je svo-
nam, od katerih se je najbolj povzpela rodbina Egkh, bodna občina," so v preurejeno občino Primskovo
ustanoviteljica brdskega gospostva.19 Večina kmetij na spadale vasi Gorenje, Primskovo, Klanec, Huje in Rupa.
Primskovem, v Gorenjah in na Klancu je vse do 19. sto- Ker pa je bila med najmanjšimi v širši kranjski okolici,
letja pripadala brdskemu gospostvu. Ostale pa so od- so jo leta 1866 združili z občino Predoslje.21
dajale dajatve gospostvoma Turn in Hrib pri Preddvoru
ter cerkvam na Primskovem, v Čirčah, Kranju ter 17 V sredini 16. stoletja priimki še niso bili izoblikovani tako, kot jih poznamo danes.
velesovskemu samostanu in kranjskemu špitalu.20 Posameznike so zapisovali po imenu in po značilnostih, ki so jih razlikovale od ostalih.
Nekateri pa so bili zapisani le z eno besedo. V cerkvenih matičnih knjigah iz sredine 17.
V drugi polovici 18. stoletja sta Marija Terezija in Jožef stoletja pa so priimki že oblikovani.
II vpeljala mnogo reform, ki so povečale nadzor nad
prebivalstvom. Država je namreč stalno potrebovala 18 Žontar, Zgodovina, str. 32.
19 Blaznik, Obveznosti podložnikov, str. 86.
20 Arhiv Republike Slovenije, Terezijanski kataster za Kranjsko, AS 174, Ljubljanska kresija -

napovedne tabele, št. 131, 238, 272,301. Nadškofijski arhiv Ljubljana, ŠAL - Župnija Preddvor.
21 Jože Žontar, Občine na kranjskem območju do leta 1941, v: Kranjski zbornik, 1990,

Skupščina občine Kranj, str. 204-215.

13

Terezijanski kataster iz sredine
18. stoletja, davčna napoved
kmeta s Primskovega.
(Arhiv Republike Slovenije)

Kranjska pražupnija, župnija Preddvor, jele še območje Ljubnega in Podbrezij. Na zahodu je
župnija Kranj bila proti Kranju meja reka Sava. Na vzhodu pa so meje
pražupnije prestopile levi breg reke Kokre in tako
Širše kranjsko območje je v 10. stoletju pripadalo kranj- vključevale še Tupaliče, Britof, Gorenje, Primskovo,
ski pražupniji s sedežem pri cerkvi sv. Kancijana v Klanec, Huje in Čirče. Že v sredini 12. stoletja pa so
Kranju. Sv. Kancijan je bil oglejski svetnik in zavetnik izbruhnili prepiri med kranjskim župnikom in vetrinj-
dežele. Oglejska metropolija je v Kranju ustvarila enega sko duhovščino, ki je imela v lasti cerkvi v Preddvoru in
najvidnejših cerkvenih središč na tedanjem slovenskem v Tupaličah. Uradna oblast kranjske cerkve in pobiran-
ozemlju. Meje kranjske prafare so potekale od je desetine sta ostali vse do 16. stoletja, ko so v Kranju
Jezerskega po Kamniških Alpah do Križ in Kovorja pri izgubili duhovščino. Sposobni preddvorski župniki pa
Tržiču. Prestopile so desni breg Tržiške Bistrice in zaob-

14 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

so izkoristili priložnost in iz obsežne kranjske dobro situirana, saj je njen kapital leta 1772 znašal 141
pražupnije izločili velik kos ozemlja. Preddvorska goldinarjev, 53 krajcarjev in dva solda. Poleg velikega
župnija je tako imela petnajst podružnic. Kranjski šmarna (15. 8.), so bili bratovščinski prazniki še
župniji je ostalo le še mesto in predmestje.22 praznik Marijinega oznanjenja (2. 2.), praznik
Marijinega rojstva (8. 9.), sv. Ane (26. 7.), sv. Mateja (21.
Ker pa meje med kranjsko in preddvorsko župnijo očit- 9.), sv. Luka (18. 10.) in praznik sv. Florijana (17. 11.).
no niso bile tudi formalnopravno določene, je pogosto Dober materialni položaj bratovščine je omogočal, da
prihajalo do sporov glede pristojnosti obeh vikarjev. Po so na praznik Marijinega oznanjenja in na praznik
poživitvi verskega življenja v času katoliške prenove je Marijinega rojstva navzoči duhovniki in cerkveno pred-
namreč kranjska duhovščina v dušnem pastirstvu stojništvo (ključarja) dobili kosilo. To je tudi edina bra-
občasno segla tudi v bližnje vasi, zlasti onstran Kokre tovščina, ki jo škof Scarlichi navaja v svojem vizitacij-
(Kokrica, Rupa, Primskovo, Klanec in Čirče). Spor med skem zapisniku iz leta 1631. Istočasno izvemo tudi za
obema vikarjema je v času vizitacije 1631 reševal ljub- premoženje cerkve: preddvorska podružnica Device
ljanski škof Rinaldo Scarlichi (1630-40), ki je določil, da Marije na Primskovem je imela 3 podložnike, travnik,
smejo kmetje iz bližnjih vasi prinesti otroke h krstu v 30 krav in 80 ovac, za kar je prejemala denarne
mestno župnijo samo v zimskem času, to je od sv. dajatve.25
Martina (11. november) do prve nedelje v postu. V
omenjenem času je smela kranjska duhovščina v okoli- Cerkev na Primskovem je bila dozidana leta 1729 za
ci tudi predvidevati bolnike in pokopavati umrle. časa preddvorskega župnika Ludvika Gandinija ple-
Velikonočno spoved pa so morali opraviti pri svojem menitega Liliensteina. Zato je prodal njivo primskovske
župniku, to je pri preddvorskem vikarju.23 cerkve, ki jo je kupil šenčurski župnik za podružnico sv.
Jožefa na Hujah.26
Prve vpise rojenih, poročenih in umrlih najdemo v
matičnih knjigah župnije Preddvor v sredini 17. stoletja. Prvo večjo teritorialno spremembo župnijskih meja so
Poročne knjige nam dokazujejo, da so bile vasi Gorenje, prinesle jožefinske reforme na področju cerkvene
Primskovo in Klanec povezane tako s takratno pred- uprave. Snovalci teh reform so načrtovali bolj smiselno
dvorsko župnijo kot s kranjsko. Na prelomu 17. in 18. zaokrožitev župnijskih središč. Župnije naj bi postale
stoletja so si mladi iz Gorenj, Primskovega in Klanca teritorialno manjše dušnopastirske enote, tako da ne bi
izbirali svoje zakonske partnerje v domači vasi. Drugi bil nihče oddaljen več kot pol ure od župnijske cerkve.
zakonski partnerji so prihajali iz okoliških vasi oziroma Župnija naj bi štela približno 700 vernikov. Na škofov
iz vasi predjožefinske župnije Preddvor (Kokrica, Britof, dopis je v nedatiranem pismu odgovoril župnik Andrej
Ilovka, Predoslje). Ženini iz Tenetiš, Letenic in Srednje Novak (1775-1790). Župnijo, ki šteje 4539 vernikov,
Bele so bili že bolj oddaljeni, iz župnij Naklo in Cerklje upravlja skupaj s kaplanom, pravi župnik. Več kot eno
pa že zelo. Avgusta 1668 pa se je meščan in pek Matija uro imajo do župnijske cerkve vasi Čirče, Klanec,
Jenko poročil s Heleno Ušlakar s Klanca, junija 1702 pa Primskovo, Gorenje, Rupa, Kokrica in Tenetiše. Kako
se je Matija Pogenz oženil z Elizabeto Košnik s oskrbeti te vernike, se sprašuje župnik Novak v svojem
Primskovega.24 pismu, z delitvijo župnije ali z nastavitvijo beneficiata?
In odgovarja: vasi Čirče, Klanec, Primskovo, Gorenje,
V podružnici Marijinega vnebovzetja na Primskovem je Rupa in Tenetiše imajo dovolj priložnosti, da se
bilo posebej slovesno na Veliki šmaren (15. 8.), sicer pa
je bilo v podružnici osem maš na leto. Tu je delovala 22 Žontar, Zgodovina, str. 52-54.
bratovščina blažene Device Marije, ki jo je 5. avgusta 23 France M. Dolinar, Drobci iz zgodovine župnije Preddvor, v: Preddvor v času in prostoru,
1629 potrdil škof Tomaž Hren. Tudi člani te bratovščine
so pri vpisu vanjo plačali "vstopnino" in nato še letni Preddvor, 1999, str. 108, 109. (Dolinar, Drobci iz zgodovine)
prispevek v višini 5 soldov. Z zbranim denarjem je tudi 24 Marjana Žibert, Družina v Kranju - Kruh in srce, Gorenjski muzej, Kranj, 2003, str. 9.
tu upravljala cerkev. Tudi sicer je bila ta bratovščina
(Žibert: Družina v Kranju)
25 Dolinar, Drobci iz zgodovine, str. 112.
26 Josip Lavtižar, Zgodovina župnij v dekaniji Kranj, samozaložba, Ljubljana, 1898,

str. 36-38. (Lavtižar, Zgodovina župnij)

15

udeležijo službe božje v mestni župniji, ki skrbi tudi za Urbarji brdskega gospostva nam natančno sporočajo,
verski pouk in delitev zakramentov. V okviru preuredit- katere dajatve so morali podložniki uradov oddajati
ve župnijskih meja so med leti 1782 in 1785 kranjski svojemu gospodu. V obeh upravnih enotah sta glede na
župniji priključili Primskovo, Gorenje, Klanec, Huje, dajatve dve ostro ločeni skupini podložnikov. Dobra
Čirče, dejanska izvedba pa se je glede Primskovega še tretjina podložnikov v Nakelskem in polovica v Prim-
zavlekla v začetek naslednjega stoletja.28 skovskem uradu, je poravnavala osnovne dajatve le z
denarjem. Od teh manjši del ni bil obremenjen niti z
Iz vsakdanjega življenja drobnimi naturalnimi dajatvami (kokoši, jajca). Tisti, ki
so morali oddajati tudi žitne dajatve, so graščaku dali
Kot je bilo že omenjeno, je večina kmetij na po 108,8 do 163,2 litra pšenice in prav toliko prosa,
Primskovem pripadala brdskemu gospostvu. Lastniki dalje 148,5 do 356,4 litra ovsa ter 16,5 litra zdroba ali
vseh zemljišč - tudi kmetij, so bili lastniki gospostva. Le prosene kaše. V primerjavi z nakelskim je bil prim-
redki kmetje so imeli delček lastne zemlje, s katerim so skovski podložnik povprečno bolj obremenjen tako
lahko svobodno razpolagali. Vendar so morali tudi glede na žitno kot na pravdo sv. Jurija (prašiček, jagnje),
plačevati dajatev - Matevž Pelko s Primskovega je imel a je zato dajal manjšo vsoto v denarju.
lastno njivo, od katere je plačeval činž cerkvi na
Primskovem. Velik razpon pri oddajanju dajatev se tudi v naslednjih
dvesto letih ni bistveno spremenil. Marsikatere obveznos-
Kmetje podložniki so imeli kmetijo v zakupu. Zakupno ti so ostale popolnoma enake kot so bile v sredini 16. sto-
razmerje je nastalo s podelitvijo kmetije podložniku, letja. Med te sodi zlasti oddaja žita, čeprav naletimo tudi
prenehalo pa je z njegovo smrtjo, ko je kmetija pripadla na primere, da posamezniki iz te skupine žita sredi 18.
gospostvu. Vendar so brdski gospodje redno podeljevali stoletja niso več oddajali, ali nasprotno, da so nekatere
kmetije potomcem, tako da so se dejansko dedovale. hube, ki 1552 še niso bile obremenjene z oddajo žita,
Kmetijo je prevzel najstarejši sin. Novi imetnik je ob pre- 1626 prispevale žito v višini ostalih podložnikov, ne da bi
vzemu kmetije moral plačati primščino ter se obvezati, jim istočasno znižali dajatev v denarju.
da bo vzdrževal kmetijo v primernem stanju, poravnaval
v pravem času dajatve, opravljal tlako, da ne bo brez Podložne hube Primskovskega in Nakelskega urada je
dovoljenja gospostva ničesar prodal, zastavil ali zamen- mimo že dotlej vpeljane tlake bremenilo še tkanje 12
jal ter bil vedno pokoren. Neizpolnjevanje podložniških funtov prediva, razen tega je pa zemljiško gospostvo
obveznosti pa je vodilo v odvzem kmetije. Mici Lokar iz praviloma pobiralo od vsake hube na račun tlake še po
Gorenj, ki je imela četrtinsko kmetijo, je gospostvo Brdo 6 goldinarjev 20 krajcarjev do 11 goldinarjev 20 kraj-
leta 1780 odvzelo kmetijo, ker tri leta ni poravnavala carjev. Del podložnikov teh dveh uradov je prešel že v
dajatev. Ob koncu 18. stoletja so zaradi nove zakonoda- 17. stoletju v sklop Turna pod Novim gradom. Njihove
je morali kmetije spremeniti v kupne, kar je pomenilo, obveznosti v tlaki so bile še večje. Sredi 18. stoletja je
da so jih kmetje morali odkupiti od gospostva. Kmetom namreč del podložnikov opravljal po 20 dni ročne tlake
se to ni zdelo potrebno, ker so že doslej z dovoljenjem na leto, moral je spresti po 10 funtov prediva ter plačati
lahko opravljali različne pravne posle. Vendar Brdski so poleg 10 goldinarjev robotnine še po 2 goldinarja 20
vztrajali pri prevedbah kmetij, ker so s tem prišli do krajcarjev na račun tovorščine. Ostali podložniki so bili
novih dohodkov. Kupnina za kmetijo je namreč znašala vezani le na tlako, ki je bila v deželi običajna. Tlačani so
15 % ocenjene vrednosti. Istočasno je izšel patent, ki je morali gospostvu plačevati še po 6 krajcarjev za
določal, da se odslej podložniki lahko le z odpustnim lis- različno opremo, zato pa so dobivali od Jurjevega do
tom svobodno odselijo iz zemljiškega gospostva. Mihelovega hrano, sicer jim je pripadal le košček
Posameznik je moral le poskrbeti za novo osebo, ki ga je
nadomestila za delo na kmetiji.29

29 Jože Žontar, Položaj podložnikov gospostva Brdo pri Kranju v drugi polovici 18. stoletja, v:
Kranjski zbornik, 1980, Skupščina občine Kranj, str. 144-162. (Žontar, Položaj podložnikov)

16 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

kruha.30 Bremenitve so se še naprej povečevale, tako da Od živine so vzrejali konje, vole, krave, mlado govejo
je prišlo v drugi polovici 18. stoletja do spora med Žigo živino in nekaj ovac. Pri večini kmetov o krmljenju
Zoisom, lastnikom gospostva Brdo, in njegovimi živine v hlevih še ni moč govoriti. Pasli so v glavnem na
podložniki. Sklicevali so se na obveznosti, zapisane v ozarah, na manjših zemljiščih, poraslih s travo, v bližini
starem urbarju iz 16. stoletja, iskali so pravico na stanovanjskih zgradb, pa tudi med raznimi kulturami
sodišču in pri vladarju ter bili po treh letih prepirov in na njivah, na travnikih po košnji sena oziroma otave, na
tožb prisiljeni opravljati tlako. Na Primskovo in v Naklo posebnih pašnikih, ki so bili običajno skupna last in
je prišla vojska, ki je pet kmetov zaprla. Štirim od teh so zelo slabi ter v gozdovih. Perutnina je bila malo razšir-
odvzeli kmetije in jih obsodili na pet mesecev prisilne- jena. Prašiče so kmetje običajno kupili šele v pozni
ga dela. Drugi podložniki pa so morali obljubiti, da jeseni in jih nato spitali za zakol. Vole, ki so jih uporab-
bodo opravljali tlako. Kmetje, ki so temu nasprotovali, ljali pri poljedelskih opravilih in namesto konj za
so dobili vsak po trideset udarcev, vojaki pa so dali vprego, so po večini vzredili doma.
vsakemu še dvajset batin povrh.31
Znatne površine so bile na začetku 19. stoletja pokrite
Prebivalci v okolici Kranja so se skozi stoletja preživljali tudi z gozdovi. Na Primskovem so v tem času gozdove
s kmetijstvom. To nam v prvi vrsti dokazujejo dajatve, celo povečevali z namenom, da bi si zagotovili potrebno
zapisane v številnih urbarjih, ki so ostajali v veljavi vse steljo. Gozd so še izrabljali za kurjavo in gradbeni les.
do 19. stoletja. Po letu 1820 je nastal Franciscejski
kataster, v katerem je za posamezno katastrsko občino Celotna proizvodnja kmetije je bila v glavnem namenje-
natančno popisano, s čim so se ljudje lahko preživljali na za lastne potrebe. Višek žitaric je nastal navadno le v
na osnovi naravnih danosti območja. Zaradi usmer- posebno rodovitnih letih. Reja živine za prodajo na
jenosti v proizvodnjo žitaric je na splošno močno pre- splošno ni bila v navadi. Kmetje so svoje pridelke pro-
vladovala orna zemlja. Sredi 18. stoletja je bil v okolici dali bodisi v okolici ali pa na tedenskih sejmih v Kranju.
Kranja predvsem v navadi trileten kolobar, pri katerem Po večini so bile kmečke stanovanjske hiše v kranjski
so pustili tretje leto njive v prahi. Na njih je tedaj rasla okolici pritlične. Pretežno zidane hiše so bile v krajih v
trava ali pa tudi že detelja in se pasla živina. Nekako v neposredni okolici Kranja, na Klancu, Primskovem in
letih 1750 do 1780 so pričeli v vedno večjih množinah Hujah. Vsa poslopja so bila krita s slamo, za kar so
sejati deteljo, kar je imelo za posledico opuščanje prahe. uporabljali boljšo rženo slamo.
Ob sestavljanju Jožefinskega katastra okoli leta 1785 je
v kranjski okolici že prevladoval obdelovalni sistem po V prvi polovici 19. stoletja so v zimskem času še tkali
štiriletnem menjavanju brez prahe. sukno in platno ter pletli volnene nogavice, kar pa je
bilo vse predvsem namenjeno za lastne potrebe.
V okolici Kranja so okoli leta 1830 sejali oziroma sadili Prodajali so le morebitne viške. Hišna obrt te vrste je
pšenico, rž, ječmen, oves, proso, ajdo, repo in deteljo, v začela nazadovati v petdesetih letih 19. stoletja, ko so z
majhnih količinah krompir, zelje, lan in stročnice, železnico začeli prihajati ceneni industrijski izdelki.
ponekod tudi rumeno repico in konopljo. Koruze v Pomemben vir dohodka pa je začelo postajati pre-
kranjski okolici še niso gojili. S tem v zvezi naj omenimo, vozništvo, ker je bilo Primskovo ob pomembni cesti, ki
da so pričeli kmetje v manjših količinah saditi krompir je vodila iz Kranja, po dolini Kokre v Železno Kaplo.32
med leti 1800 do 1810. Za travnike so običajno skrbeli le
toliko, da so spomladi odstranili listje ter zravnali krtine 30 Blaznik, Obveznosti podložnikov, str. 102-103.
in mravljišča. Ponekod so imeli na travnike speljane 31 Josip Žontar, Upor podložnikov gospostva Brdo pri Kranju v letih 1781 do 1783, v:
jarke, ki so služili za napeljavo gnojnice in za namakanje
z vodo, ki se je nabirala ob močnem deževju v stranskih Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino, št. 1, 1956, str. 24-29.
jarkih cest. Kar zadeva sadno drevje, so sadili v Kranju in (Žontar, Upor podložnikov)
okolici jabolka, hruške, slive in orehe. Na Primskovem so 32 Jože Žontar, Kranj in njegova okolica v prvi polovici 19. stoletja, v: Kranjski zbornik, 1970.
gojili tudi češnje. Skupščina občine Kranj, str. 298-314. (Žontar, Kranj in njegova)

17

Popis prebivalstva leta 1754

Natančno evidenco števila prebivalstva je omogočil Gorenjah, na Primskovem in na Klancu je bil skupni
reskript Marije Terezije iz leta 1753, s katerim je določi- delež kmetov manjši od gostačev in kajžarjev. Ti so
la, naj se v njenih deželah izvede štetje prebivalstva. To živeli na posestvih bogatejših kmetov. Zemljišče za hišo
štetje je bilo izvedeno zaradi predvidenih davčnih in so dobili z nakupom majhnega dela od kmetije ali pa so
socialnih reform, ki jih je v svojih dednih deželah skrčili skupno vaško zemljo. Zapisovalec je pri nekate-
pripravljala Marija Terezija. Po tem štetju naj bi ugo- rih gostačih dopisal, da so dninarji ali da se ukvarjajo z
tovili število oseb vsakega posameznega kraja po eno od obrti. Med gostači je bilo veliko žensk - to so bile
gospostvih. Štetje prebivalstva je bila naloga župnikov, mlajše ženske, običajno samske, lahko tudi z otrokom
ki so morali sezname poslati svojim ordinarijem, ti pa ali vdove. Ženske, vdove so bile tudi lastnice kmetij,
konec vojaškega leta deželnim vladam, da so ga poslale kajti bilo je običajno, da je po letu in dnevu kmetija
na dvor. Popis iz leta 1754 nam ne prikazuje le prešla na vdovo, če je bil najstarejši sin za prevzem
številčnega stanja prebivalstva. Izvemo tudi, kakšna je kmetije še premlad.33
bila socialna struktura takratnega prebivalstva. V
Primskovo
Stran iz popisa prebivalstva
iz leta 1754. (Nadškofijski Gospostvo Brdo
1. TILEN SITAR, kmet
arhiv Ljubljana) 2. GAŠPER ZUPAN, kmet
3. NEŽA ZUPAN
4. META VUROVKA, gostačka
5. LUKA KOŠNEK, kmet
6. MARTIN KOŠNEK, kmet
7. MATEVŽ NAGELČEK, dninar
8. MATEVŽ N., berač
9. JERNEJ ZUPAN, kmet
10. MARKO ZUPAN, kmet
11. PRIMOŽ HLEBEC, kmet

12. GAŠPER VREVK, gostač
13. SEBASTIJAN POGAČNIK, kmet
14. URBAN PREŠEREN, gostač
15. MARTIN GOVEKAR, kmet
16. JANUŠ ROTAR, kajžar
17. HELENA SITAR, gostačka
18. JOŽEF ZUPAN, kmet
19. KATARINA KOŠNIK, gostačka
20. HELENA ŠTEFE, gostačka
21. HELENA GREGOREC, gostačka
22. ANTON LOKAR, kmet
23. ANTON ZUPAN, kmet
24. ANTON PRINC, kajžar
25. MINA LOKAR, kajžarica
26. ŠPELA LUNDER, gostačka

33 Nadškofijski arhiv Ljubljana, ŠAL- Župnija Preddvor.

18 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

27. PAVEL PETRIČ, kmet 14. JURIJ LOKAR, kmet
28. JAKOB GORJANC, kmet 15. JURIJ BLAŽUN, kmet
29. MARKO VREČEK, kmet
30. MARKO KOŠNEK, kmet Gospostvo Turn pod Novim gradom
31. GAŠPER KOŠNEK, kajžar 16. JERNEJ MALI, kmet
32. GAŠPER ČEPIN, kmet
33. LOVRENC GOVEKAR, kmet Klanec
34. SIMON ŠMID, gostač
Podružnična cerkev Naše ljube gospe na Primskovem
Velesovski samostan 1. KANCIJAN UŠLAKAR, kmet
35. MARTIN MILAČ, kmet 2. BLAŽ VREČEK, kajžar
3. URŠA ZUPAN, gostačka
Dvorec Hrib 4. JAKOB REBOL, kmet
36. MICA MALI, kajžarica
37. JOŽEF SKOK, kajžar Župnijska cerkev v Kranju
5. FLORIJAN ŽEBRI, kmet
Turn pod Novim gradom 6. MATEVŽ ROZMAN, kmet
38. KATARINA UHARNIK, kmetica 7. BLAŽ GOVEKAR, gostač
39. JAKOB PELKO, kmet
40. MARINA GOVEKAR, gostačka Špital v Kranju
41. MICA KOŠNEK, gostačka 8. URŠULA ŠUMI, kmetica
42. URŠULA PELKO, pol kmetica 9. URBAN GOVEKAR, gostač
43. NEŽA DEBELEK, gostačka 10. URŠULA ŠUMIKA, kajžarica
44. JOŽEF LEVIC, gostač 11. MARUŠA N., gostačka
45. GREGOR TRELZ, kmet
46. JURIJ SKUBIN, gostač 12. MARUŠA PAVC, gostačka
47. JAKOB ZUPAN, pol kmet
48. ALEŠ SITAR, kmet Podružnična cerkev sv. Ožbolta v Čirčah
49. LOVRENC JURAJ, gostač 13. ŠTEFAN ŠTRUKELJ, kmet
14. ANTON KLINC, gostač
Gorenje
Župnijska cerkev v Naklem
Gospostvo Brdo 15. FLORIJAN STRUPI, kmet
1. ANTON PELKO, kajžar 16. MARTIN PAUŠINAR, kmet
2. TOMAŽ LOKAR, kajžar
3. JERNEJ ŠVELC, kajžar Gospostvo Brdo
4. LUKA ZORMAN, gostač 17. MATEVŽ POGAČNIK, kmet
5. GREGOR LOKAR, kajžar 18. JAKOB ROBIDA, gostač
6. HELENA ZUPAN, gostačka 19. URŠA VAUTAR, gostačka
7. LUKA N., gostač 20. JERA KOZEL, gostačka
8. PAVEL LIKOZAR, kmet 21. MICA PARNE, gostačka
9. TOMAŽ ZUPAN, kmet 22. JAKOB GOVEKAR, kmet
10. JOŽEF BIZJAK, gostač 23. JERNEJ AHEC, gostač
11. GREGOR SKODLAR, kmet 24. PETER VREČEK, kajžar
25. MATEJ GOLOB, kmet
12. URBAN UŠLAKAR, kmet 26. VALENTIN POTRATA, gostač
13. BLAŽ COKLAR, kmet
19

Med drugim nam popis dokazuje, da so bile kmečke 15. KOŠNIK SIMON 5
družine številčnejše od kajžarskih in gostaških. 16. KOŠNIK SIMON 49
Umrljivost otrok pa je bila povsod zelo velika. Matere so 17. KRALJ JURE 29
rojevale dvajset let in več, ko so bili prvi otroci že odrasle 18. KRISTAN 20
osebe in so si že izbirali može in žene. Daleč največ 19. LIKOZAR JANEZ
novorojencev so povile v drugem letu po poroki, četrti- 20. LOKAR BLAŽ 1
no manj pa takoj po poroki in v tretjem zakonskem letu. 21. LOKAR JANEZ 10
V kmečkih družinah so živeli tudi sorodniki, tako mlajši 22. MARKUN JOŽE 35
(strici, tete) kot ostareli starši. Za pomoč pri varstvu 23. MOL BLAŽ 36
otrok in kmečkih opravilih so najeli pestrne, dekle in 24. VREČEK FRANC 28
hlapce, ki so ostali pri hiši krajši čas, lahko le nekaj 25. PELKO FRANC 39
mesecev ob rojstvu otroka ali za sezonsko delo.34 26. PELKO HELENA 28
27. PELKO HELENA 52
Franciscejski kataster 28. PETRIČ JERNEJ 40
29. PFAJFER ALEKS 14
V Franciscejskem katastru so zapisana imena lastnikov 30. PRAUST URBAN 33
hiš in njihovih zemljiških posestev. Število hiš na 31. ŠMAJD ANDREJ 2
Primskovem je povsem primerljivo s stanjem v sredini 32. SIRC JURE 4
18. stoletja, medtem ko se je število hiš v Gorenjah in na 33. SIRC JOŽE 23
Klancu zmanjšalo. Prebivalstvo je sicer vse do začetka 34. ZORE MARINA 17
dvajsetih let 19. stoletja naraščalo počasi, ker so je bilo 35. STENOV(E)C TOMAŽ 8
v teh letih veliko lakotnih obdobij in nalezljivih bolezni. 36. ZUPAN JOŽE 25
Po odhodu Francozov leta 1813 pa se je število prebi- 37. ZUPAN MATIJA 16
valstva na Primskovem in v Gorenjah začelo povečevati 38. TRELC ANTON 30
v primerjavi s Kranjem. V poročnih knjigah opazimo, 39. ČELESNIK ALEKS 31
da si je precej Kranjčanov svoje prihodnje zakonske 40. UHARNIK ALEKS 38
tovariše poiskalo v okolici mesta in so si tam ustvarili 41. UHARNIK ANA 19
tudi dom.35 Seznami iz let 1826-1827 navajajo naslednja 42. URŠIČ MATIJA 27
imena s hišnimi številkami:36 43. UHARNIK HELENA 18
44. UHARNIK MATEVŽ 44
Primskovo 34 45. BAKOVNIK JANEZ 21
12 46. VISJAK (BIZJAK) ANTON 43
1. BREZAR MATIJA 48 47. VOLTE (BOLTE) LUKA 26
2. ERŽEN NEŽA 55 48. POGAČNIK JANEZ 24
3. GORJANC JANEZ 49. POŠLEP PRIMOŽ 15
4. GORJANC ANTON 3 50. REBOLJ NEŽA 45
5. GORJANC LOVRENC 13 47
6. GORJANC ŠTEFAN 46
7. GROŠELJ LEONARD 22 33 Žibert, Družina v Kranju, str. 32.
8. HABJAN GREGOR 33 Vlado Valenčič, Prebivalstvo na območju občine Kranj, v: 900 let Kranja, Občinski ljudski
9. KALINŠEK TOMAŽ 7
10. KERN JOŽE 9 odbor,1960, str. 194-322. (Valenčič, Prebivalstvo)
11. KERČ LUKA 41 33 Arhiv Republike Slovenije, Franciscejski kataster za Kranjsko, Katastrski občini Primskovo
12. KERČ JERNEJ 6
13. KOŠNIK JOŽE 11 in Klanec.
14. KOŠNIK MARTIN 32

20 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Gorenje 1
4
1. PELKO JEDERT 2
2. FAJFAR URŠULA 11
3. ŠIFRER JURIJ 10
4. CVIRN PAVEL 9
5. ZUPAN JAKOB 8
6. KRČ MATEVŽ 12
7. BLAŽUN JANEZ 3
8. LOKAR MATEVŽ 6
9. ŠTEFE BLAŽ 7
10. ZUPAN JURIJ
11. JAUCH LOVRENC 5
4
Klanec 4
2
1. KOS VALENTIN 16
2. JEZERŠEK ANDREJ 1
3. ŠTULAR FRANC 24
4. MIKLAVC JURIJ 9
5. ZUPAN VRBAN 26
6. VREČEK BLAŽ 27
7. ŽEBRE ANDREJ 21
8. STRUPI FRANC 19
9. GOVEKAR MATIJA 17
10. GOVEKAR JERNEJ 15
11. TOMC GREGOR 14
12. SAJOVIC JANEZ 13
13. REBOLJ JOŽE 23
14. REGBERGER JANEZ 12
15. ŠUMI JANEZ 11
16. GLOBOČNIK JERNEJ 10
17. PRAVST MATEVŽ 7
18. STROJ JOŽEF 6
19. KRČ TOMAŽ 25
20. GLOBOČNIK JERNEJ 20
21. BAKOVNIK JANEZ 18
22. ŽEBRE MATEVŽ
23. ŽEBRE JANEZ
24. REGBERGER TOMAŽ
25. ZUPAN JERNEJ

21

Mihaela Blatnik Kmetije v Gorenjah, na Primskovem in na Klancu

Včasih je bilo drugače

V članku so opisani dogodki v kmečkih družinah z željo, da si boste bralci skozi te Velikost kmetij so takrat merili po štantih (oknih)
zgodbe lahko predstavljali življenje kmečkega prebivalstva, ki je bilo jedro vasi naše kozolcev in kmetija, katere kozolec (kozolci) je/so imeli
krajevne, takrat vaške skupnosti, ki so jo sestavljale vasi Gorenje, Primskovo in Klanec. 20 štantov, je veljala za veliko. A teh podatkov nisem
iskala, saj je ohranjen spomin na veliko bolj slikovit
Včasih je bilo vse drugače - s temi besedami starši opis velikosti kmetij, vsaj v Gorenjah. Kot so mi
večkrat radi pospremimo naše otroke, ki nas že povedali, je Matevževčev ata velikokrat povedal tole:
vnaprej ustavijo s pripombo, da to že vedo. A ko otroci
odrastejo, nas velikokrat povprašajo, kako je bilo „V Gorenah sta samo dve veliki kmetiji: Pr´Svečan in
včasih. Posamezniki poznajo vsaj hišno zgodovino, Pr´Špan, ostali smo pa žaklarji.“
nekateri pa šele potem, ko nimajo nikogar več, da bi
ga lahko vprašali, z žalostjo v srcu pomislijo, da bi jih Kmetije v Gorenjah
lahko vsaj malo zanimalo, kako je bilo včasih.
1. Pr' Polajnar - Angela Kalinšek je sama vodila maj-
Tole pisanje ni zgodovina kmetij v Gorenjah, na hno kmetijo z eno kravo v hlevu.
Primskovem in na Klancu, v vaseh Krajevne skupnos-
ti Primskovo, pač pa majhen poklon kmečkemu pre- 2. Pr' Katarinek - gospodar ata Joža - Šmajdov s
bivalstvu, ki je bilo v prejšnjem stoletju jedro vasi naše Primskovega, žena Micka.
krajevne, tedaj vaške skupnosti, kar zrcali naslednja
statistika na podlagi podatkov po 2. svetovni vojni: 3. Pr' Matevžovc - gospodar ata Joža, mama Micka.
Kmetijo je prevzel sin Joža.
Gorenje 14 kmetij
Primskovo 36 kmetij 4. Pr' Plkač - gospodar ata Lojze, mama Frančiška.
Klanec Poleg kmetije še tesarska obrt.
9 kmetij
5. Pr' Slug - gospodar ata Francelj, mama Pavla -
Saj ne, da sem bila sama med tistimi, ki me nekdanji Ahčeva iz Primskovega.
dogodki niso zanimali, a nikoli mi ni prišlo na misel, da
bi zgodbe, ki sem jih slišala zdaj tu zdaj tam, zapisala. 6. Pr' Štefet - gospodar ata Janez, mama Katarina.
Kako se torej lotiti pisanja? S spraševanjem, seveda.
7. Pr' Benk - gospodar ata Francelj, mama Frančiška.
Začela sem s svojo mamo Frančiško Košnik in njeno
sestro Mici Rehberger, dvema od šestih otrok s 8. Pr' Kovarju - gospodar ata Ciril, mama Cveta.
Košnekove kmetije na Primskovem. Ko smo skupaj
presedele nekaj popoldnevov, sem bila zaprepadena, 9. Pr' Svečan - gospodar ata Tone, mama Micka. Velika
saj sta podatke o kmetijah in družinskih članih stresli kmetija, 5 otrok, zdaj kmetuje sin Tine.
tako rekoč iz rokava. Pri tem sta si bili takoj v laseh, če
katera pri naštevanju, na primer 11 Vočanovih otrok, Pr´Svečan, kjer je še danes velika kmetija, sta spomine
ni začela naštevati po imenih in letnicah rojstva od na starše, ata Toneta in mamo Micko, in na kmetijo obu-
najstarejšega do najmlajšega … jala sinova Tine, zdajšnji gospodar, in Tone.

Res je bilo drugače, sem v teh popoldnevih velikokrat Takrat seveda še ni bilo traktorjev, za delo so imeli konje.
pomislila. Pr´Svečan so imeli dva konja Lindo in Fuksa, ki sta atu
res veliko pomenila. Ata je šel, da je konje obvaroval pred
komarji, orat vedno zelo zgodaj zjutraj, sinova pa se tudi

22 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

okrašena konja, ko je ob vinskih trgatvah, ki so bile v
tistih časih vsako leto, v povorki z njim vozil župana in
županjo. Konja, Lindo in Fuksa, je vedno okrasila
Govekarjeva Johana, ki je to res najbolje znala.

V navadi je bilo, da so morali kmalu za delo poprijeti tudi
otroci. Enkrat, ko ata ni bilo doma, so morali Svečanovi
fantje sami v gozd po mah, ki ga je mama vsako leto dobi-
vala za doto. Fantje so mah na voz naložili kot mrvo in ko
so peljali po gozdni poti, se je voz nagibal zdaj levo, zdaj
desno, a se je mah vsakokrat srečno naslonil na breg
tako, da so ga brez nezgode pripeljali domov.

Svečanov ata na zapravljivčku. Svečanova kmetija je bila napredna, saj so imeli samo- Svečanova družina: sedita ata Tone
hodni dvobrazdni plug, prvi so kupili kosilnico za in mama Micka, stojijo (od leve)
spomnita, da sta ata videla jokati samo takrat, ko je košnjo in žetev, tretji v vasi so imeli radio. Tine, Mici, Janez, Tinca, Tone.
moral zaradi starosti dati konja v zakol.
Za Svečanove je bilo najtežje leta 1984, ko je najprej Tine in Anica v novem hlevu.
Linda in Fuks sta bila znana po tem, da sta zelo rada umrl ata, nato pa je 23. julija istega leta, zaradi udara
poslušala radijsko oddajo Četrtkov večer. Njuna strele, do tal pogorelo gospodarsko poslopje. Kljub veli-
muzikalnost je bila vidna tudi takrat, ko so ju vpregli v ki nesreči pa se je pri gašenju in obnovi pokazala velika
zapravljivček in sta brez kakršnega koli ukaza potegni- vaška solidarnost, ki jo Svečanovi ne bodo nikoli poza-
la voz takoj, ko je zaigrala harmonika. bili in so vsem še danes hvaležni.

Zapravljivček je bil res velika hišna vrednost, po naročilu Svečanova ata in mama sta ljubila zemljo in kmetijo,
ga je iz jesenovega lesa izdelal Močnik v Mengšu. Vedno zato bi bila zdaj zelo vesela, ker se je kmetija obdržala
ga je vozil Svečanov ata sam, sicer pa je bil očiščen in in seveda posodobila. Na njej gospodarita sin Tine z
spravljen v temnem prostoru, da les ne bi obledel. ženo Anico.

10. Pr' Govekarju - gospodar ata Tone, mama Micka.
Kmetijo je prevzel sin Joža, ki še danes kmetuje.

11. Pr' Skodvarju - gospodar ata Janez - Kolednkov s
Primskovega, mama Katra.

12. Pr' Žebrej - gospodar ata Peter, mama Urša. Kmetijo
je nasledil sin Peter.

13. Pr' Špan - gospodar ata Miha, mama Marjana.
Kmetijo je nasledil sin Francelj.

Če so bili otroci pridni, jih je ata enkrat na leto peljal na Španov ata Miha je bil skrben gospodar, a takratna ure-
Brezje, obvezno pa je v zapravljivčka zapregel zelo lepo ditev je bila do kmetov zelo nepoštena in so morali od-

23

Spredaj (od leve): otroci Janez, dajati veliko pridelkov ne glede na to, da je morala kmeti- Notarski zapis iz leta 1896 (Arhiv Alojza Ovsenika).
Francelj, Milka, sedita mama ja preživljati 11 ljudi: ata, mamo in 9 otrok.
zadrugi, s katero so imeli kmetje največ stikov, je bila
Marjana, ata Miha; Ata Miha je že leta 1954 umrl in za pogreb so se morali takrat Mici Rehberger, Košnekova s Primskovega.
zadaj (od leve): otroci pri stricu sposoditi denar. Stric je bil povsem prepričan, Španov Francelj še zdaj ne more pozabiti, kako lepo
Slavka, Ana, Manca, Lojze, da mu denarja ne bodo vrnili, a se je zmotil. Čeprav je pisavo je imela Mici, saj je bil na to še prav posebej
imel Francelj ob očetovi smrti in ob prevzemu kmetije pozoren, ker sam ni lepo pisal. Naj na tem mestu
Miha, Milan. šele 17 let, je tako kot je zahtevala mama takoj, ko je omenim, da je Mici Rehberger v Kmetijski zadrugi
bilo mogoče, stricu vrnil denar. delala 40 let, celotno delovno dobo.

Po očetovi smrti so se bratje in sestre odpovedali kmeti- Tudi splošno poslovanje v Kmetijski zadrugi je bilo
ji v korist najmlajšega brata Franceljna. V hlevu je bilo pošteno, zadruga je delala v korist kmetov. Veljalo je, da
takrat 14 glav živine, Francelj pa je moral še k vojakom. je več posojila, če ga je rabil, dobil tisti kmet, ki je imel
To so bili težki časi, mladega gospodarja je po vrnitvi iz z zadrugo več prometa. Španov Francelj je zelo veliko
vojske čakalo kup neplačanih računov in delo. A že posloval z zadrugo, kmetija se je večala in razvijala z
takrat in še danes je ljubezen do zemlje in kmečkega znanjem in dodano vrednostjo proizvodov (mleka,
življenja tisto, kar odlikuje Španovega Franceljna. Z živine), zemlje pa Španovi niso nikoli prodajali. Tako
veliko odrekanja, posodobitvijo kmetovanja in s pomoč- urejeno kmetijo, z okrog 100 glav živine, je Francelj po
jo skrbne žene je Francelj kmetijo stalno povečeval. 53 letih kmetovanja prepustil sinu Franciju. Še vedno
Kmetiji je bila podrejena tudi poroka, saj sta Španova pa z veseljem pomaga, saj tako velika kmetija vedno
dobesedno takoj po poroki, ob novem letu 1968, začela rabi pridne roke in nasvet izkušenega kmetovalca.
z izkopom za nov hlev.

Še danes pa se Španov Francelj živo spominja začetnih
težav, a seveda tudi lepih in veselih dogodkov. Že takoj,
ko je začel gospodariti, se je začelo njegovo sodelovan-
je s Kmetijsko zadrugo. Blagajničarka v Kmetijski

24 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Zgoraj levo: Mama Ivanka s sinom Lojzetom ter ranjeni ata Lojze.
Zgoraj desno: Blažunov Lojze na zapravljivčku pred domačim hlevom.
V drugi vrsti levo: Spredaj Blažunov ata Lojze, na vozu Rešetov Janez in Lojzetova vnuka Aleš in Domen (na konju).
V drugi vrsti desno: Blažunovi zbrani ob zlatoporočencih atu Lojzetu in mami Ivanki.
Spodaj desno: Blažunova mama na domačem pragu.

Dovoljenje za postavitev stanovanjskega poslopja iz leta 1933.

14. Pr' Blažun - gospodar ata Lojze, mama Ivanka. Ata Lojze in mama Ivanka sta se poročila leta 1940. Za

Kmetijo prevzel sin Tone s partnerko Jano. veselje in skrbi pri hiši so poskrbeli štirje sinovi. Kadar

Lojze Ovsenik, prvi od štirih Blažunovih fantov, je dal so se lovili po kmečki peči, je stara mama vedno rekla,
že pred leti izdelati družinski rodovnik, hrani pa tudi da je to "premaljonsk huje kot pasja jaga". Če so jo vnuki
stare družinske dokumente. Notarski zapis izročilne vprašali, s kom bi držala, če bi se stepli, se je stara mama
pogodbe med očetom Jožem Avsenikom in sinom pošalila, da s "ta močnim", da ne bi bila še ona tepena.

Jožem Avsenikom je iz leta 1896. Ata je rad fural, delal na kmetiji, bil pa je tudi zelo

Na osnovi tega dovoljenja je mama povojnega gospodarja družaben in se je veliko družil z drugimi gospodarji.
Lojzeta sklenila pogodbo z zidarjem Kepicem, ki je še kas- Vedno, ko je od kod prišel domov, je najprej vprašal, če
neje velikokrat povedal, da je bila mama trd pogajalec, a je ima konj vodo, zato je eden od otrok takoj, ko je
potem vse pošteno in v dogovorjenih rokih plačala. zagledal ata, tekel v hlev pogledat, če konj ni polil vode.
Ob lepih nedeljah pa je ata konja vpregel v praznični

Lojze je povedal, da je stara mama zaslužila s prodajo zapravljivček in družino peljal na obisk k sorodnikom.

pridelkov in prašičjega mesa, ki jih je s kimpežem vozi- Mama se je pri Jelenu izučila za kuharico in je bila skrb-
la v Ljubljano. Lojze kar ni mogel razumeti, da je stara na gospodinja in mama, otroci in vnuki so se zelo radi
mama hodila s kimpežem v Ljubljano, a ona je vedno vračali k njej na Blažunovo domačijo. Prav zaradi
rekla: "Saj sem rabila samo 5 ur, pa sem bila dol." mame, njene dobrote in prijaznosti, je bila Blažunova

25

Vrečkov Miha kleplje koso. domačija vedno odprta za številne sorodnike in konjev ali orodja niso imeli. Tukaj je prav, da omenimo
vaščane. Blažunova mama je bila iskriva sogovornica in da so bile na Primskovem tudi dejavnosti, ki so bile
tudi ona je bila vesela, ker so ljudje radi prihajali k njej. močno povezane s kmečkim življenjem. Pr Čanč je bila
kolarska obrt in so izdelovali in popravljali različno
Blažunovi fantje so morali, tako kot drugi otroci, vedno kmečko orodje(vozovi, kolesa za vozove, ročaji
delati na polju, kadar pa so bili le prosti, so bili v kan- kmečkega orodja), Pr Koširju pa so izdelovali komate,
jonu Kokre, na Kosarep ali pa na Polajnarja. Seveda so uzde, sedla in podobno.
kdaj pa kdaj tudi kakšno ušpičili in sledila je kazen. Da
bi se ji izognil, je Janko enkrat stekel na konec Španove- Danes, v času kombajnov, si kar težko predstavljamo,
ga travnika in tam stal celo popoldne tako, da ga je ata da so včasih želi ročno. Moški so s koso želi, ženske so
na koncu prosil, naj pride domov in mu obljubil, da ne zadaj delale snope, ki so jih potem naložili na voz in jih
bo tepen. Blažunova ata Lojze in mama Ivanka sta 1990 nato preložili v kozolce. Sušili so se od 14 dni do treh
praznovala zlato poroko. Gorenjčani so jima pripravili tednov, potem pa je bilo na vrsti mašinanje: ločitev žita
veliko šrango, najbolj vesela pa sta bila, da sta se tega od slame. Mlatilnica je bila vaška in so jo s konji vozili
dogodka lahko veselila v krogu svojih štirih fantov in od kmetije do kmetije. Tudi pri tem delu so si ljudje
njihovih družin ter ostalih sorodnikov. pomagali. Z mlatilnico je upravljal mašinist, ki je skrbel,
da je bila mlatilnica sproti vzdrževana. Delo je bilo
Kmečko, tedaj večinsko prebivalstvo, je bilo med seboj naporno, a so si ga včasih malo popestrili. Veliko kme-
zelo povezano. Prav zato je prišlo večkrat do prepirov, tov še zdaj ve, da je kdaj pa kdaj, če gospodinja predol-
ki so se včasih uspešno zgladili, včasih pa so prerasli v go ni postregla z malico, mašinist na skrivaj izklopil
sovraštva, ki so se končala na sodiščih. Vsekakor pa so elektriko. Ob pojasnilu, da morajo z delom počakati,
se slabi dogodki pozabili, v spominih je ostalo veliko ker je zmanjkalo elektrike, je gospodinja pač postregla
lepih dogodkov in zgodb. Posebno hitro so se znali z malico. In potem se je, ravno ko so pomalicali, elek-
povezat takrat, ko je bilo treba pripraviti kakšen "hec", trika spet vrnila.
na primer ob porokah, zlatih porokah in podobnih
dogodkih. Ob porokah je bilo večkrat slišati naslednjo Zanimiva je tudi zgodba, ko je ena od gospodinj nesla
popotnico: "Želimo vama toliko otrok, da jih do večera žanjicam kosilo, ki se je med potjo ves čas polivalo, ona
ne bosta znosila na sonce." Tudi otroci so znali ušpičiti pa je, ko je med potjo koga srečala, sama sebi govorila:
marsikatero lumparijo, a čeprav ne na tak način, da bi "Ja pa kaj se men poliva: štruklji se ne, klobase se ne …"
povzročali škodo, je večkrat pela palica. Za kosilo pa je na kolesu peljala krhljevo vodo.

Takrat je bilo močno prisotno tudi udarniško delo za Kmetije na Primskovem
skupno dobro, napredek in boljše življenje vaške skup-
nosti kot celote. Lahko bi rekli, da so prav vsi z delom in 1. Pr' Jakovc - gospodar ata Franclj (tudi kmečki
materialom pomagali pri izgradnji dveh domov na klavec) in mama Tinka.
Primskovem: zadružnega in strojnega. Moč skupnosti se
je posebej pokazala v primeru požarov, saj so vedno, če je Za kmetijo Pr' Jakovc bi lahko rekli, da je bila malo
prišlo do požara priskočili na pomoč pri gašenju, reše- posebna. Tako je mama Tinka že marca leta 1959
vanju kar se je še dalo rešiti (živina, orodje, stroji) in naredila vozniški izpit, kar sploh ni bilo enostavno.
pomagali pri odstranjevanju pogorelega objekta ter Izpit je bilo treba naredit iz motoroznanstva, cestno-
nemalokrat priskočili na pomoč tudi pri gradnji novega prometnih predpisov in praktičnega znanja, ki je med
objekta, velikokrat so organizirali tudi akcije zbiranja lesa. drugim zahtevalo tudi vžig avtomobila na ročni zagan-
jač (kurbel). Ata izpita ni nikoli delal in tako je bila
Povezanost se je pokazala tudi pri takrat pretežno mama dežurni prevoznik tudi takrat, ko je bilo treba ata
ročnem delu na poljih. Kmetje, ki so imeli orodje in in še druge moške zvoziti domov iz gostilne.
konje so orali, kosili ali želi tudi pri tistih kmetijah, ki

26 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Tudi, ko se je zvečer druščina zbrala na pijači in potem 2. Pr' Gorjanc - gospodar ata Janez, tudi občinski sluga

niso hoteli ob polnoči domov, je mama hitro naredila in mama Marija.

red in pijane moške, če drugače ni šlo, zmetala čez prag. 3. Pr' Novak - gospodar ata Marjan, mama Manca -
V takem primeru so se seveda zaklinjali, da jih ne bo Šmajdova s Primskovega.
več v hišo, a že naslednji večer so spet prišli in ob pol-

noči se je zgodba ponovila. 4. Pr' Vampret - gospodar ata Peter, mama Angela -

Mama Tinka pa je svojo moč, seveda bolj kot za metan- Božičeva s Primskovega.

je pijanih moških čez prag, uporabila pri delu na kmeti- Iz kronike, ki jo je o družini Košnik, po domače Pr´ Vam-

ji. Tako je v gozdu hlod vedno prijela na ta debelem pret do 29. 12. 1991 pisala Ana, sestra gospodarja domači-

koncu, ob mlatenju pa je vedno nosila vreče z zrnom in je po drugi svetovni vojni, Petra Košnika, in teta sedanjega

spotoma še kuhala kosilo. gospodarja Bojana Košnika, povzemam tale zapis:

Ata je bil tudi klavec. V tistih časih, ko je bilo težko Peter Košnik je bil šesti gospodar na Vampretovi domačiji.
dobiti hrano, četudi si imel denar, je bilo veliko vredno, Posestvo je prevzel po drugi svetovni vojni, ko se je po
da je ata za svoje delo velikokrat dobil hrano za plačilo. amneziji zapornikov vrnil iz zapora v Šentvidu. Ob priho-
Ker se je v vasi vedelo, da je Pr' Jakovc dovolj hrane, se du na Primskovo je bil nespoznaven, povsem izčrpan, lačen
je nemalokrat kdo z atom kar v gostilni dogovoril in k in kosmat. Po očetovi smrti, Peter starejši se je 1949. leta
Jakovc je prišel nov hlapec. ponesrečil pri delu s slamoreznico, je začel gospodariti na

Prav tako je Pr' Jakovc živelo veliko deklet z Dolenjske. kmetiji, na kateri je moral že kot otrok trdo delati. Peter se

Posebno dolgo je bila pri hiši Micka Ovniček (Štravso- je poročil 1. 9. 1951 z Angelco Lokar, Božičevo s Prim-

va), ki je bila tako domača, da je ata, ko je šel za teden skovega. Imela sta tri hčere in dva sinova, a prvi sin je star

dni od doma, kar njej naročil, kaj morajo ta čas delati. komaj 3 mesece umrl.

Ker je mama Tinka potem hotela, da gredo delat kaj Vampretova kmetija je bila velika, ata Peter pa napreden
drugega, sta se z Micko kar malo sprli. gospodar, ki je med prvimi v vasi kupil traktor. Z njim

Pr' Jakovc so vedno dobro zajtrkovali, na polju pa niso in priključki je bilo delo na kmetiji lažje, a žal je bil prav

nikoli malicali. Doma v pečici so bile vedno pečene padec s traktorja usoden za ata Petra. Po nesreči 26. 8.

krvavice in tako je vsak, ki se je oglasil, dobil na mizo 1975 je bil šest tednov v nezavesti, nato je bil še pol leta

krvavice hitreje, kot bi jih dobil v gostilni. v bolnici, a ker so zdravniki spoznali, da mu ne morejo

Leta 1952, ko je zapadlo izredno veliko snega, je veljala več pomagati, so ga premestili v dom onemoglih. Tam
obveznost odvoza. Vsi kmetje, Jakovčev je šel kar je bil nepokreten do leta 1983, ko mu je odpovedalo
Franci, ki je bil takrat star 11 let, so morali z vozovi v srce in je umrl.

Kranj odvažat sneg in ga stresati v kanjon Kokre. Sneg Sin Bojan, sedanji gospodar, je Vampretovo kmetijo

so na vozove nakladali kranjski gimnazijci, med njimi povsem na novo postavil na ozarah. Pri delu, tudi na novi

Gorjančev Lojze, Vilfanov Janez, Božičev Tone, Kalanov kmetiji, je poleg domačih vseskozi pomagal tudi Arharjev

Janko in drugi. ata, ki je bil družinski prijatelj prav do smrti leta 2003.

Tudi oranje cest je bilo takrat še kmečko delo. V plug so
zapregli 6 parov konj, spredaj pa je so zapregli še enega
konja, na katerem je sedel jahač. Orali so seveda samo
glavne ceste, med njimi tudi cesto proti Ljubljani, in
sicer do Medvod.

27

5. Pr' Zimant - gospodar ata Miha, mama Marjana -
Benčova s Primskovega. Imela sta 8 otrok, kmetijo
je prevzel sin Stane.

6. Pr' Stotarju - gospodar ata Tone, mama Frančiška -

Božičeva družina: (od leve) Gofarjeva s Primskovega.

sin Janko, mama Angela, 7. Pr' Božič - gospodar ata Janez, mama Angela. Imela
hči Angelca, ata Janez,
sta 5 otrok.
hčeri Ivanka in Marica.

Sorodniki ob zlatoporočencih mami Angeli in atu Janezu.

Božičev ata je bil tudi župan, tajnik, ki mu je moral za
plačilo vsako leto dati enega prašiča, pa je bil Čuk.

Poleg tega je bil aktiven tudi v Zadrugi, ki je imela sedež v
hiši med Gimnazijo in Bežkovo vilo. Božičeva ata in mama
sta v krogu svoje družine praznovala tudi zlato poroko.

Spomin na prvo obhajilo. Gospodar na kmetiji Pr' Božič, ata Janez, ni bil samo 8. Pr' Bavant - gospodar ata Joža, mama Frančiška.
kmet, pač pa tudi mesar, tako da je moral sin Janko že z
12 leti sam delati v hlevu in ven zvoziti ves gnoj z leseno 9. Pr' Šmajd - gospodar ata Tone, žena Frančiška -
samokolnico, sestra Angelca pa je morala molsti. Ko se Bavantova s Primskovega.
je ata zvečer vrnil od klanja, mu je mama vedno najprej
povedala, kakšni so bili tisti dan otroci, znala jih je 10. Pr' Golob - gospodar ata Peter - Košnekov s
pohvaliti, pa tudi pograjati. Primskovega, mama Ana.

Mama ni hodila v hlev, enkrat na teden je spekla 6 hle- 11. Pr' Košnek - gospodar ata Janez, mama Pavla. Imela
bov kruha in toliko hlebčkov, kot je bilo otrok. Ko je sta 6 otrok. Mama Pavla je tri dni po rojstvu 6. otro-
imel kdo od družinskih članov god, so vedno ofirali: z ka, sina Toneta umrla, ata pa se je nato spet poročil
desko, pokrovkami in zvoncem, godovnik pa je dobil z Ivano Maselj iz Šenčurja.
ocvrto jajce.
Košnekov ata in njegovi bratje, ki so vsi živeli na
Na Božičevi domačiji so se ob nedeljah zbirali starejši in Primskovem, so zelo lepo in radi peli. Ubrano petje se je
balinali, bila pa je tudi priljubljeno zbirališče otrok. Še iz domače hiše slišalo ob sicer redkih družinskih srečan-
danes se radi spomnijo, da so imeli prav Pr' Božič učne jih daleč naokoli. Ata je bil tudi cerkveni ključar in je bil
ure za spoved pred prvim svetim obhajilom. Soseda na to vedno zelo ponosen, zato mu je moj ata, Miha
Grudnova Francka je bila župnik in je sedela na klepal- Košnik, ki je bil njegov zet, ob okroglem rojstnem dnevu
niku, otroci, ki so se učili spoved, pa so pokleknili ob v pesem, ki smo jo povedale vnukinje, napisal:
klepalniku, na vsako stran eden, tako kot v spovednici.

28 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Ključar pri naši cerkvi majhni, zelo rada pela. Kadar se je z Matijem in družino kam
že dolgo vrsto let ste vi, peljala, je v avtu vedno pela, se spomnita Matija in
so v vaših rokah ključi varni, Anica. Tinka je, tako rekoč na domačem dvorišču, umrla
tatov se bati treba ni. leta 2000.

Ko smo staremu atu recitirale ta verz, je še bolj trdno Živ pa je tudi spomin na požar leta 1997. Mama Anica in
stisni ključe cerkvenih vrat, ki jih je držal v rokah. sin sta rezala mrvo in sploh nista videla, da je začelo
goreti. Videl pa je sosed, Tomažkov Stanko, in pritekel

Ko so fantje prišli h Košnek po likof, so iz kleti vzeli na pod, potegnil mrvo stran, nato pa pomagal, da so

žganje in ko so ga hoteli skriti, je steklenica zdrsnila rešili nekaj orodja, strojev in avto. Matija je bil na polju

mimo žepa na tla in se razbila, žganje pa se je polilo pred in ko so mu prišli povedat, da doma gori, je začel kar peš

vrati. Košnekov ata ga je seveda zavohal in ker je bi teči proti domu - šele čez čas spomnil, da ima traktor.

jezen, ker so žganje, ki bi jim ga on sicer ponudil,

ukradli, je zahteval, da so ga plačali. To seveda ni bilo 19. Pr' Šenk - gospodar ata Janez - Govčov s

prav lahko, saj so bili v glavnem brez denarja in je Primskovega in žena Frančiška, Grabčova s

strošek moral poravnati Grašičev Bruno, ki je edini od Primskovega. Kmetijo je prevzel in jo preselil na

družbe hodil v službo. novo lokacijo sin Janko z ženo Ivanko.

12. Pr' Matevzlnu - gospodar ata Francelj, mama Marija. Pr' Šenk je bila včasih majhna kmetija, saj je ata najprej
fural, nato pa je imel v Kranju večjo čevljarsko delavni-

13. Pr' Vokarju - gospodar ata Tone, mama Marjeta. To co, dolgo časa pa je tudi blagajnik pri gasilcih in je vodil

je bila največja kmetija. tudi blagajno strojne skupnosti. Kmetovanje, s katerim

14. Pr' Štumfarju - gospodar ata Janez, mama Ivanka. sta ata in mama začela leta 1937, je bilo tako bolj dodat-
no delo, kmetija pa je bila tudi prostorsko omejena.

15. Pr' Govc - gospodar ata Lojze, mama Ana. Kmetijo je Ko se je sin Janko odločil, da bodo s kmetovanjem
prevzel sin Franc z ženo Tinko. nadaljevali, so celotno kmetijo, hišo in gospodarsko

16. Pr' Jernač - gospodar ata Franclj, žena Frančiška. poslopje naredili na novo na odprtem. Duša kmetije je

Kmetijo je prevzela hči Minka. bila žena Ivanka, saj je Janko hodil v službo. Zdaj je

17. Pr' Tomažk - gospodar ata Janez, mama Manca. veliko kmetijo, 110 glav živine in obdelovanje 33 ha
zemlje, prevzel sin David, ki pa mu je pomoč staršev še

18. Pr' Matij - gospodar ata Janez, prva žena Micka, kako dobrodošla.

druga Ana. Kmetijo je prevzel sin Matija z ženo

Anico. 20. Pr' Zoklarju - gospodar ata Miha, mama Tinka.

Ata Janez, bil je Jernačov s Primskovega, je začel na svo- 21. Pr' Zajc - gospodar ata Janko in žena Minka. Druga

jem kmetovati 1930. leta. Kmetija je bila majhna, začel je žena Micka je po moževi smrti sama vodila kmetijo.

z eno njivo, ki jo je dobil od doma, nato pa je dokupil še 22. Pr' Jeršin - gospodar ata Tone, kmet in mesar (doma
nekaj njiv in naredil velik pod. Kmetijo je prevzel sin so imeli klavnico), mama Marija. Kmetijo je pre-
Matija, ki jo je preselil na novo lokacijo, leta 1966 so vzela hči Tončka.
naredili novo hišo, nato pa še nov hlev. Imeli so tudi več

kot 5 ha zemlje, oddajali so mleko. Zdaj živine nimajo 23. Pr' Potrat - gospodar ata Janko, mama Ana. Kmetijo

več, njive pa zaenkrat še obdelujejo. je prevzel sin Janko, ki je kmetoval in hodil v službo,

Ves čas je bila del Matijeve družine tudi sestra Tinka. nato je kmetovanje opustil opustil in mlad umrl.

Markovčovo Tinko smo poznali vsi Primskovljani, saj je 24. Pr' Petrič - gospodar ata Joža, mama Marija.

v celoti znala besedila vseh narodnih pesmi in je tudi Kmetoval je še sin Joža, hči Anca je furala.

29

Z leve proti desni:

Naslovnica Računske knjige
Premskovo , posesti soseske
Premskovo, listi iz računske knjige.

25. Pr' Benč - gospodar ata Janez, žena Marija. kmete slabi, bila je kriza in denarja pri hiši ni bilo. Mama je
k sebi vzela sestro Francko z otroki, ki so sicer pomagali pri
26. Pr' Govekarju - gospodar ata Janez, žena Marija. delu, seveda pa je to pomenilo več lačnih ust in zato tudi
Kmetijo je prevzel sin Franci, ki je kmetoval do dodatno breme. Življenje je postajalo vse težje in mama se je
upokojitve, vseskozi pa je bil tudi kmečki mesar. povezala s sestrično iz Kamnika, preko katere so se domenili
za ponovno možitev. Mama se je ponovno poročila v gostilno
Delo, tudi vodenje prihodkov in stroškov vaške skup- pri Amerikancu. Ker pa naju z bratom ni smela vzeti s seboj,
nosti, je bilo ročno in seveda neplačano. Govekarjev sva šla živet k tetam. Jože je šel na Breg k teti Marjanci, jaz pa
ata Janez je veliko let vodil Računsko knjigo soseske v Bašelj k Vaškarju. Oba pa sva hodila v šolo v Preddvor.
Premskovo.
Naša kmetija je bila v najemu, ko je prišla vojna. Mene so
Kmetje, ki so pasli ali pa grabili listje na teh posestih, so 1943. leta mobilizirali in 17. avgusta sem odšel v Nemčijo,
morali plačevati letno najemnino, kar je v knjigi seveda nato pa v Francijo. Ko mi je mama poslala telegram, da ji je
skrbno zabeleženo. Najemnina se je plačevala do začet- umrl mož (moj očim), sem dobil 7 dni dopusta. Po kon-
ka 2. svetovne vojne. čanem dopustu se nisem hotel vrniti v nemško vojsko in sem
šel v partizane. Bil sem kurir v Kokrškem odredu.
27. Pr' Galet - gospodar ata Drago, mama Berta. Veliko
kmetijo danes vodi sin Igor z ženo Ano, imata pa 6 1945. leta sem se srečno vrnil na domačijo Pr' Galet. Na
otrok. domačijo se je iz Kamnika vrnila tudi mama in prav tako
brat Joža. Mama je pripeljala eno kravo, brat pa je vzel
Na Galetovi domačiji me je ata Drago presenetil in kar kredit, da je kupil konja.
sam napisal, kako je bilo včasih. Takole je zapisal:

Oče Anton Krt in njegova žena sta imela tri otroke: Antona, Tako sem začel kmetovati na naši kmetiji. Vse se je delalo
Janeza in Matevža, ko je žena umrla. Oče se je nato še enkrat ročno, orali smo s plugom na eno brazdo, a kmetje smo si
poročil z Albino Aleš iz Mač pri Preddvoru. Imela sta pet otrok, med seboj pomagali. Ko smo po vrstnem redu z vaško mlatil-
a so vsa tri dekleta umrla in ostala sva samo brat Joža in jaz. nico mlatili žito, smo delali po načelu sosed sosedu. V času
Potem pa je leta 1930, še pred rojstvom zadnje hčere, oče umrl. obvezne oddaje smo morali pri mlačvi žito tehtati, da se je
Eno leto pred njegovo smrtjo je pogorelo gospodarsko poslopje, vedelo, koliko mora biti oddaje. Obvezna oddaja je bila za
tako da je bilo mami res težko voditi kmetijo. Časi so bili za vse, poleg žita tudi za krompir, mast, govedo in drugo.

30 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Levo: Drago na vozu pred Govčevo hišo.

Spodaj: Mladoporočenca Berta in Drago, zadaj (od leve) polbrat Matevž z
ženo Micko, Bertina sestra Francka in Dragov brat Joža.

Desno: Berta pri pranju.

Spodaj: Z leve Olga s hčerko Sando, njen mož Rado s sinom Simonom,
Drago s hčerko Alenko, njegova žena Cilka, Cilkina sestra z možem in
sinom, mama Berta in ata Drago.

Spomnim pa se, da je bilo pri delu tudi veliko dobre volje. Galetova Drago in Olga s kolesi.
Ženske, spomnim se Vrečkove Mance, so bile zelo zabavne,
posebno kadar so si, kot smo rekli "privezale dušo". Tudi
zato so zdaj spomini na te težke čase pravzaprav lepi.

Vesel dogodek je bila na vsak način tudi moja ženitev. Leta
1950 je k hiši prišla ta mlada, Majerčkova Berta iz Bašlja.

Življenje je bilo še vedno težko, a v dvoje je bilo vseeno lažje
in delo se je malo porazporedilo. Ročno pranje v čebru, kakor
so tedaj prale vse gospodinje, je bilo pri nas Bertino delo.

Olga in Drago sta odšla na svoje, Igor pa si je z ženo Ano
Skupaj z Berto sva širila kmetijo in jo skladno s splošnim ustvaril družino na Galetovi domačiji. Gotovo se bo eden
napredkom tudi razvijala. Prej vsakodnevno ročno molžo, od otrok, šest jih je: Petra, Rok, Matej, Katja, Eva in Ana,
trikrat na dan, je kasneje zamenjal molzni stroj. Molzni navdušil za kmetovanje in nadaljeval družinsko tradicijo
stroj je bil velika pridobitev predvsem za ženske, ki so pra- kmetovanja.
viloma molzle.

Veselje k hiši pa so drug za drugim prinesli tudi otroci. Sedijo (od leve) Eva, Matej z
Najprej Olga in Drago, malo kasneje pa še Igor. najmlajšo Ano, Katja, Stojijo
(od leve) Petra, mama Ana,
Dela nikoli ni zmanjkalo, a s stroji je bilo precej lažje. Vmes ata Igor in Rok.
smo zgradili tudi novo hišo, otroci pa so rasli in si začeli ust- .
varjati svoje družine.

31

28. Pr' Arharju - gospodar ata Tone, mama Ivana. imel kar doma pevske vaje. Kadar je ata igral na harmonij,
je bil tako zaverovan v glasbo, da ga je bilo treba vedno
Arharjev ata je bil "primskovska legenda". Umrl je nekaj prijeti za roko in mu tiho reči, naj gre jest.
mesecev pred 100. rojstnim dnevom.
Ata je bil strog. Vstajal je zelo zgodaj in seveda je hotel, da
Arharjeva mama je bila zelo zgovorna in je znala pripove- to delajo tudi otroci. Čeprav je bila ura 5 zjutraj, je
dovati zanimive zgodbe iz svoje mladosti. Velikokrat je otrokom govoril, da morajo vstati, saj je ura že 7. Če otro-
povedala, da je že zelo mlada imela lakaste čevlje. Čevlje ci, ki so morali zelo zgodaj poprijeti za delo, niso ubogali,
je obula, ko je šla na veselico plesat, a ko se je vračala jih je ozmerjal s "Pilatušem" in priletela je še kakšna brca.
domov in je padal dež, je čevlje sezula in jih skrila pod
jopico, da ne bi bile mokre. To so naredila tudi druga dek- Sin Joža se je učil v kovačnici, toda na začetku je moral
leta, saj so bili lakasti čevlji velika dragocenost. konjem med kovanjem odganjati muhe. Pri tem delu pa
ga je enkrat konj tako brcnil, da je padel v klet, ki je bila
29. Pr' Kšmel - gospodar ata Peter, mama Tina. v kovačnici in seveda ni bila pokrita. Pri tem je prebil
glavo in tudi noga ga je bolela. Seveda so ga pozdravili
30. Pr' Vrečk - gospodar ata Miha, žena Manca. Po njeni kar doma z arniko in kisovimi obkladki. Šele v zrelih
smrti se je poročil s Frančiško Rehberger - letih so mu po slikanju noge povedali, da se vidi tudi
Košnekovo s Primskovega. star zlom gležnja.

Ata Miha in mama Frančiška s Moj ata je bil zelo vpet v življenje na Primskovem, tako da Kovačeva mama je bila zelo dobra do otrok, kmetijo je
hčerama Francko in Heli. so imeli pred kmetijo prednost gasilci, pa zadruga in udej- vodila bolje od ata, ki je v glavnem delal v kovačiji, zato
stvovanje v vaški skupnosti. To se zrcali tudi v dogodku, so jo imeli otroci zelo radi, spoštovana pa je bila tudi v
ki se je zgodil leta 1967, ko so po dolgih letih gasilci na širšem okolju.
Primskovem spet organizirali vinsko trgatev. Midve s ses-
tro sva bili takrat stari 16 in 14 let in sva seveda hoteli biti Otroci so šli radi z mamo, ko je šla na njivo. Tako sta bila
na vinski trgatvi viničarki. Ko smo teden dni pred vinsko z mamo na njivi pri kozolcu, ki je bil blizu reke Kokre,
trgatvijo pleli repo na njivi pri našem kozolcu, sva ves čas, enkrat tudi Tinka in Franci. Mama je delala, otroka pa sta
ko smo pleli od enega konca njive do drugega, prosili in se lovila. Naenkrat je Tinka zagledala, da Franci sedi na
se tudi kregali z mamo, ki je vztrajala, da sva premladi in majhni smreki, ki je visela nad globokim, skalnatim kan-
je noben najin argument ni omehčal. Ata se sploh ni hotel jonom reke Kokre. Tekla je povedat mami, ki je vsa pre-
vključiti v naš prepir, a ko smo se na drugem koncu njive strašena vzela grablje in jih previdno potisnila proti
obrnili nazaj, je naenkrat dejal: "Viničarki bosta, pa konec Franciju ter ga prosila, da se jih trdno oprime, potem pa
besedi!" Nato smo molče pleli do drugega konca njive. ga je potegnila na trdna tla. Nato ga je še natepla, češ naj
ji v prihodnosti ne dela več takšnih skrbi, kajti Franci je
31. Pr' Krivc - gospodar ata Leon, žena Frančiška. bil zelo živahen, nagajiv otrok.

32. Pr' Pogačnik - gospodar ata Peter, mama Frančiška. Mama je vedno sama skrbela za prašiče, v hlevu pa so že
od malega delali otroci. Posebno rada je šla v hlev hči
33. Pr' Ahcu - gospodar ata Francelj, mama Angela. Toni (Tončka), saj se je pri njej v hlevu vedno zbrala
druščina, v kateri so bili Fuksov Marjan, Grudnov
34. Pr' Kovač - gospodar ata Ivan, mama Marija. Poleg France, Zupančičeva Slava, Šorlijev Marjan in Jožova
kmetije je bila tu še kovačija; oboje je prevzel sin Ivana (Rehberger). Toni je bila najstarejša med njimi in
Joža z ženo Ivanko. vsi so jo zelo radi poslušali. Ob raznih zgodbah je čas
zelo hitro minil in mama se je potem vedno jezila, zakaj
Pr' Kovač se je vedno veliko dogajalo, saj so kmetje vsak samo ona rabi 2 uri, da pride iz hleva, vsi ostali pa delo
dan prihajali podkovat konje, poleg tega je bil ata v hlevu opravijo in prinesejo mleko v pol ure. Večkrat so
cerkveni organist, igral je harmonij, harmoniko in citre ter šli skupaj tudi lovit ribe, in če so slučajno kakšno ujeli,
so jo spekli in skupaj pojedli.

32 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Kovačeva družina - spredaj od leve: Lojzka, Lojze, Ani, mama, Joža, ata,
Tončka; zadaj od leve: Pavel, Mimi, Ivan, Štefka, Tinka, Francelj.

Spodaj: Stric Janko z ženo Rozi, v avtu sedi njuna hči Karlina.

Največje veselje, predvsem za otroke, je bilo takrat, ko jih obkrožena z gozdom. Zaradi te lokacije je bila v davnini
je iz Amerike prišel obiskat stric. Otroci so takrat dobili kmetija tudi tarča rokovnjaških napadov. Vočanova
kakšen dolar, stric pa je kupil tudi kakšen priboljšek. Franca, tedanja gospodarica, je zato dala gorenjskim
kmetom parcele ob Kokri, in ko so se pojavili rokov-
35. Pr' Rešet - gospodar ata Janez, mama Slavka. njači, so Pr' Vočan zatrobili na rog in kmetje, ki so dobili
zemljo, so pohiteli pomagat pregnati rokovnjače.
36. Pr' Vočan - gospodar ata Lojze, mama Terezija.
Kmetijo zdaj vodi sin Lovro. Pr' Vočan zdaj obdelujejo 11 ha zemlje in imajo 30 glav
živine. Gospodar je sin Lovro, žena Joži pa poprime za
Vočanova kmetija je posebna že zato, ker stoji na samem vsako delo, saj so tudi doma na Štajerskem imeli kmeti-
nad kanjonom reke Kokre. jo in vinograd.

Prav zaradi lokacije se Vočanovi otroci niso veliko Vočanovi - spredaj od leve Lučka,
družili s primskovskimi otroci, razen poleti ob kopanju Francelj, Lojze, mama z Lovrom v
na Kosarepu, pa še tam so se več kopali otroci iz Gorenj. naročju, Vera, ata in Tone; zadaj
So se pa Vočanovi otroci igrali sami s seboj, saj jih je bilo od leve Dane, Francka, Slava,
12, in sicer: Dane, Francka, Slava, Zina, Tine, Lučka, Zina, Tine.
Francelj, Lojze, Lovro, Vera in Tone, eden pa je kmalu po
rojstvu umrl.

Pr' Vočan je bila velika kmetija, imeli so kar tri konje.
Seveda pa se je na polju delalo ročno in poleg ata so za
delo morali hitro prijeti tudi otroci. Ata je otroke ob
nedeljah s kolesljem vozil k maši v Kranj, tako da se niti
ob nedeljah niso družili s Primskovljani.

Mama je bila dobra gospodinja, lepo je skrbela za Vočanova kmetija.
otroke, ki nikoli niso bili lačni. Otroci so eden za drugim
odhajali v šole, in ko so dobili službe so šli na svoje.

Med vojno je Pr' Vočan živel nemški financar Kovačič in
njegova družina. Nemci so na tak način želeli imeti nad-
zor glede na to, da je bila kmetija na samem in je

33

Božičevi nesejo butarice v cerkev. Med drugo svetovno vojno so Nemci na Primskovem vedno kaj za postoriti. Nikakor pa se ni smelo delati na
(verjetno tudi drugod) prepovedali prodajo mleka na sveti dan, zato je bilo treba vse pripraviti en dan prej.
Igra Mlinar in njegova hči kmetijah. Mleko so morali voziti kmetje v mlekarno. Veljalo je tudi, da se na ta dan ne sme sušiti perila.
v kateri so igrali: spredaj (od leve): Kangle z mlekom so postavili ob cesto pri kmetijah, da
Ukov Ivan, Vrečkova Dana, Mlinarjev jih je kmet, ki je tisti dan vozil mleko, dal na voz in pel- Ob nedeljah se je šlo k maši v Kranj, otroci velikokrat s
Francelj; sedijo (od leve) Mlinarjev jal v mlekarno. Količina mleka, ena kangla ali več, je premajhnimi čevlji, tako da so se domov grede sezuli in
pomenila tudi, koliko dni je moral posamezen kmet šli bosi. Kadar so šli otroci sami k maši, so morali doma
Pavel, Potratova Ana, Okretičeva voziti mleko v mlekarno. povedati, kakšna je bila pridiga, da so starši vedeli, da so
Olga, Vrečkov Miha (mlinar), bili res pri maši.
Vrečkov Francelj, ki je kot invalid ležal na posebnem
Kovarjeva Ivanka, Govčov Janez; vozičku (glej stran 403), je v zvezek lepo napisal imena Na verne duše dan so otroci ponekod hodili po prešce.
zadaj (od leve) Petričov Joža, Ahčev vseh, ki so oddajali mleko in so ga bili tudi dolžni vozi- Vsak otrok je moral potem zmoliti toliko očenašev,
ti v mlekarno. kolikor je imel prešc.
Francelj, Novakov Marjan,
Mlinarjeva Mici, Marnov Joža, Ta zvezek z imeni in naslovi gospodarjev kmetij so si Ob nedeljah popoldne smo se otroci v skupinah igrali
kmetje med seboj predajali in tako se je vedno vedelo, različne igre, na primer med dvema ognjema, zemljo
Govčov Peter, Šmajdov Joža, kdo je na vrsti za vožnjo, istočasno pa je vsak iz naslova zavzemat, prišla Minka s kolodvora, lovili smo se in se
Hanclovska (priseljenka iz Češke). v zvezku vedel, kje mora odložiti kanglo. skrivali po skednjih, kasneje pa smo imeli tudi plesne
vaje in izlete s kolesi.
Kangle, ki so jih izdelali v firmi Westen v Celju, so
morali kmetje kupiti v mlekarni. Ker so bile vse enake, Vaški otroci smo se igrali enkrat na eni, drugič na drugi
je Ukov Ivan naredil tablice z imeni gospodarjev kmetij domačiji, kjer so nas pač pustili. Večkrat smo pripravili tudi
in naslovom kmetije (nemško ime ulic npr. Seland kakšno igro in si za gledališče izbrali Vampretovo domači-
strasse, Šperber gasse …), in jih privaril na kangle. Samo jo, saj smo imeli na pokritem delu gospodarskega poslopja
Gorjančov Janez take kangle ni kupil, imel je svojo, ki je že narejeno gledališče: zaprt del poslopja je bil oder, pod
bila modra in prav zaradi barve predmet mnogih šal. klančino, ki je vodila v ta zaprti del, pa so pod streho sedeli
gledalci. To so bili večinoma drugi otroci, včasih pa so nas
Med tednom so bile kmečke družine večinoma na prišli gledat tudi starejši. Otroci smo gledališče kasneje pre-
poljih, saj je bilo glede na to, da se je vse delalo ročno, selili v Topol, kjer so se zbirali tudi starejši.

Lahko bi rekli, da smo veselje do igranja podedovali saj
je bilo ljubiteljsko gledališče v letih po vojni priljubljena
oblika druženja naših staršev.

Počitek so si v nedeljo popoldne vzeli tudi starejši,
veliko pa se jih je zbiralo na baliniščih Pr' Božič, Pr'
Hinkotu, kasneje pa v Topolu.

Fantje in dekleta pa so se seveda znali tudi zabavati.
Kadar so imeli kaj denarja, ki so ga "pribarantali" pri šran-
gah, so organizirali ples, in to Pr' Božič na podu, kjer je bil
zelo gladek beton, kasneje pa v radijski postaji, kjer je bil
v dvorani že parket. Vedno je igral Jelenčev Lojze.

Posebnost na Primskovem je bilo tudi, takrat ročno
pritrkavanje. Ob cerkvenih slovesnostih se je vedno
slišalo ubrano pritrkavanje. To umetnost so res dobro
obvladali: Šmajdov Tone, Bavantov Joža, Stotarjev Slavc,
pa Govčevi: Francelj, stric Franc in ata Franci,

34 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Levo: Primskovska dekleta: Zimantova Milena, Košnekova Mici, Kovačeva Lojzka in
Božičeva Mari; spredaj: Staretova Vera, Božičeva Anic.

Spodaj: Pritrkovalci v zvoniku - od leve: Markovčeva Joža in Matija, Govčov Janko,
Božičev Janko, Čeferinov Francelj; zadaj: Košnekov Tone.

Koledenkov Janko, Mlinarjev Janko, Čeferinov Francl, Počitek po delu pri cerkvi - od leve:
Pečarjev Tone, Markovčeva Matija in Joža, Kovačeva Joža Nace Sušnik, Potratov Peter,
in Pavel, Košnekovi: Stane, Tone in Janko, Božičev Kovačev Francelj, Božičev Janko,
Janko, Rozman Slavko, Stare Janez, Sušnik Nace, večkrat Kovačev Pavel, Košnekov ata Janez,
se je pridružil tudi Jani Bratina iz Britofa. Varl, Čeferinov Janez.

Ob eni takih slovesnosti leta 2002 je med pritrkovalci 35
prišlo do tragičnega dogodka. Kovačev Joža je kot
običajno poganjal zvon, nato pa stopil v kot in se
sesedel. Sreča v nesreči je bila, da je bil takrat med
pritrkovalci tudi Jani Bratina, ki je imel s seboj mobilni
telefon. Pečarjev Tone je takoj poklical pomoč.
Zdravnica je prišla v zvonik in Joža dolgo časa oživljala,
nato pa so ga gasilci s pomočjo lestve in postelje spra-
vili s turna in odpeljali v bolnico.

Navada je tudi, da se ob cerkvenih slovesnostih postavi-
jo mlaji. Smreke zanje so posekali v gozdovih kmetov, ki
so jih darovali. Nekajkrat se je zgodilo, da je pomotoma
padla tudi smreka, za katero niso imeli dovoljenja za
posek. Ko je nekoč nek kmet ugotovil, da so brez dovol-
jenja posekali smreko, je zagrozil s tožbo. Seveda so
poskusili rešiti spor, a je kmet, ki je bil na polju, kar oral
in sovaščana, ki sta prišla reševat zadevo, sploh ni
poslušal. Čez čas pa je med oranjem le dejal, da je žejen,
zato sta šla hitro domov po 5 litrov vina in ga nesla nazaj
na polje. Spor zaradi smreke je bil s tem pozabljen.

Kmetije s Klanca Danes

1. Pr' Jernej - ata Jernej, mama Ivanka. Danes je statistika kmetij naslednja:

2. Pr' Kranc - gospodar ata Miha, žena Pavla. GORENJE 4 kmetije

3. Pr' Pinc - gospodar ata Janez, mama Francka. (Pr' Svečan, Pr' Špan, Pr' Blažun, Pr' Govekarju)

Mama Francka je najprej obudila spomine na leta, ko je PRIMSKOVO 6 kmetij
delala v gostilni pri Jelenu. Bila je kuharica in to delo je (Pr' Šenk, Pr' Galet, Pr' Kovač, Pr' Vampret, Pr 'Matij,
opravljala s takšnim veseljem, da se je Pinčev Janez Pr' Vočan)
hodil ženit kar 5 let, preden sta se vzela. Takratnemu
upravniku pri Jelenu, g. Žaklju, se je Janez zdel "fejst KLANEC 0 kmetij
fant" za Francko, a jo je vseeno opozoril, da bo na
Mladoporočenca Francka in Janez. kmetiji težko, saj so bili takrat za kmete slabi časi. Malo Žal se ni spremenila samo struktura prebivalstva, spre-
pa je to povedal tudi zato, ker je bila Francka pridna, menili smo se tudi ljudje. Naši starši, modri kmečki
družabna in bi rad, da bi ostala pri Jelenu. gospodarji, so bili sposobni v danih razmerah najbolje
gospodariti, velik del pridobljene vrednosti pa so vla-
A ljubezni tudi takrat ni bilo mogoče ukazovati. gali v razvoj kmetij in v izobrazbo nas, potomcev. Skoraj
Francka in Janez sta se vzela in res ni bilo lahko, saj je ni mogoče pričakovati, da bodo tudi naslednji rodovi
bil Janez s presledki skupaj kar 6 let v vojski. mogli videti in občutiti tako strahovit razvoj, kot so ga
doživeli naši starši in mi, njihovi otroci. Danes je način
Kmetijo sta počasi širila, in ko je bilo kmetovanje na dela, tudi na kmetijah, povsem drugačen, drugačno je
vrhuncu ter so postajali časi malo bolj prijazni, so vaško življenje … ne, ni drugačno, sploh ga ni. Tudi zato
Pinčevim za gradnjo stanovanj vzeli veliko kvalitetne ima ta članek naslov: Včasih je bilo drugače.
zemlje, kar je za kmeta najhuje, saj je zemlja osnovni vir
življenja za kmetijo. Zemljo so tudi slabo plačali.
Pinčevi so počasi opustili kmetovanje, zaradi česar je
zdaj najbolj žalosten vnuk Kristjan. Očitno ima kmeto-
vanje v krvi, saj ima zdaj ovce in mamo Francko še
vedno kdaj vpraša, zakaj so nehali kmetovati.

4. Pr' Blažun - gospodar ata Francelj (Šmajdov iz
Primskovega), žena Barbara. Ponovno se je poročil
z Ano, kmetijo in gostilno je prevzel sin Franc.

5. Pr' Šumiju - gospodar ata Francelj, mama Marija.
Kmetijo je prevzela hči Ana z možem Florjanom.

6. Pr' Bajd - gospodar ata Jakob, žena Francka - Šmaj-
dova s Primskovega.

7. Pr' Grajzarju - gospodar ata Franc, žena Frančiška.
Poleg kmetije je bila tu še gostilna. Kmetijo je pre-
vzel sin Janez.

8. Pr' Čarman - gospodar ata Janko. mama Alojzija.

9. Pr' Meričan - gospodar ata Joža, mama Marija.

36 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Pojasnilo

Opise dogodkov v posameznih kmečkih družinah sem
napisala naključno, zgolj z željo, da si boste bralci skozi
njihove zgodbe lahko predstavljali življenje v kmečkih
družinah takratne vaške skupnosti, ki so jo sestavljale
vasi Gorenje, Primskovo in Klanec.

37

Mag. Monika Rogelj Primskovo skozi 20. stoletje

Kako se je kmečka vas
preko industrijskega predmestja razvila
v obrtno-poslovni in trgovski center Kranja

Primskovo je bilo na začetku 20. stoletja povsem kmečka vas, katere razvoj ni bil
tesneje povezan z bližnjim Kranjem. Med obema vojnama je z razvojem tekstilne
industrije v Kranju Primskovo postalo pomembno prometno križišče. Tu so se nasel-
jevali tudi številni kranjski delavci, število prebivalcev je naglo naraščalo in vas je
začela dobivati delavski značaj. Ob Kokri sta bili zgrajeni tekstilni tovarni podjet-
nikov Antona Božiča in Adolfa Praha. Po drugi svetovni vojni se je predvojna tekstil-
na proizvodnja nadaljevala v tovarni Industrije bombažnih izdelkov IBI, nato pa je
bilo v urbanističnih načrtih mesta določeno, da se tu ne bo gradila velika industrija,
ampak bo ta del mesta namenjen predvsem stanovanjski gradnji in manjši gospo-
darski dejavnosti. Z intenzivno industrializacijo Kranja in posledično množičnim
priseljevanjem so se gradile vedno nove stanovanjske soseske. Okoliška naselja so se
zlila z mestom in leta 1957 je tudi Primskovo postalo del mestnega naselja. Kljub
temu da so se tukaj gradile predvsem individualne stanovanjske hiše, je število prebi-
valcev v krajevni skupnosti naglo naraščalo. Sredi sedemdesetih let se je na vzhodnem
robu mesta začela graditi obrtno-komunalna cona Primskovo, ki je v začetku 21. sto-
letja prerasla v obsežno trgovsko središče mesta. S pozidavami na nekdanjem
Primskovškem polju je bil precej zmanjšan obseg kmetijskih površin, zato je število
aktivnih kmetov v nekdanjem vaškem središču naglo upadlo.

Vas Primskovo kot pomembno Vse do začetka 19. stoletja je za prehod čez reko Kokro
prometno središče in dostop do Kranja na vzhodni strani služil star lesen
Hujanski most, preko katerega je večinoma tekel lokalni
Na desni: Primskovo, ki leži na ravnini na levem bregu nad kan- promet. Za njegovo vzdrževanje so morali kmetje iz
Stara lesena hiša v nekdanjem jonom reke Kokre, na vzhodni strani mesta Kranja, je bližnjih vasi Huje, Klanec in Primskovo mestu Kranj
kmečkem delu vasi, ohranjena bilo skozi stoletja samostojno naselje. Razvoj kraja kljub oddajati letne dajatve v žitu. V 19. stoletju most ni bil več
neposredni bližini mesta dolgo ni bil tesneje povezan s primeren za obremenitve vse večjega tovornega prometa.
še konec 20. stoletja. Kranjem, predvsem zaradi slabe prometne povezave in Zato so leta 1827 čez Kokro na Primskovem zgradili nov
(Foto Drago Holynski) prehoda čez reko. Šele z izgradnjo novih mostov čez betonski most, ki pa se je zaradi napake v gradnji kmalu
Kokro v 19. in 20. stoletju je Primskovo postajalo vse zrušil. Na njegovo mesto so postavili le zasilni lesen
pomembnejše prometno križišče. Z vplivi industriali- most, ki je bil nato še desetletja edini prehod čez reko
zacije, s širjenjem naselja in povečevanjem prometa se Kokro v neposredni bližini mesta. Dokončno je bil pro-
je v 20. stoletju Primskovo začelo vedno bolj vključevati blem slabe prometne povezave in dostopnosti mesta
v življenje Kranja in se je v pol stoletja iz vaškega rešen leta 1876, ko je bil na istem mestu zgrajen nov
predmestja Kranja razvilo v gospodarsko pomemben železni most. Istočasno je bila urejena tudi tedanja
del mesta. Jezerska cesta (danes Cesta Staneta Žagarja), ki je preko
Kranjskega polja vodila do mostu ter naprej v Kokrško

38 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Tekstilni tovarni in novi delavski predeli

predmestje in v mesto. Ta most je bil velika pridobitev za V dvajsetih letih 20. stoletja se je v Kranju intenzivno Delavci, zaposleni v tekstilni
mesto in okolico, saj se je s prihodom železnice v Kranj začela razvijati industrija. Tuji podjetniki so odpirali tovarni Antona Božiča leta 1936.
po letu 1870 zelo povečalo število prevozov tovorov z velike tekstilne tovarne, kasneje pa so jim sledili domači (Fototeka Gorenjskega muzeja)
vozovi na in z železniške postaje, cvetela pa je tudi trgov- podjetniki in trgovci, ki so ustanavljali srednje in manjše
ina z lesom in prevozi lesa iz doline Kokre. Konec 19. sto- obrate. V tekstilnih tovarnah so zaposlovali vedno več
letja se je promet skozi Primskovo torej zelo povečal. V delavcev, ki so dnevno prihajali na delo v Kranj. Zaradi
vasi malo pred mostom sta se namreč stikali stari deželni vse večjih potreb so se v mestu odpirale tudi številne
cesti, od katerih je ena pripeljala iz vzhodne smeri, od trgovine z mešanim blagom ter specializirane trgovine,
Kamnika mimo Šenčurja skozi Primskovo, druga pa s sev- zato je bil Kranj tudi trgovsko in oskrbno središče za
erne strani, s Koroške preko Jezerskega in Kokre. V 20. širšo okolico. Vse te spremembe v gospodarstvu so
stoletju se je močno povečal tudi motorni promet. Ko se je močno vplivale na življenje in razvoj Primskovega. Skozi
po 1. svetovni vojni v Kranju začela intenzivna industria- vas je tekel živahen promet, sčasoma pa je širjenje kranj-
lizacija, je ta del mesta z mostom postajal prometno še bolj ske industrije seglo izven mesta. Primerno zemljišče za
obremenjen. Leta 1928 so železni most zamenjali s širšim gradnjo tovarn je bilo tudi na Primskovem. Na levem
enoločnim železobetonskim, ki je bil v tistem času med bregu Kokre ob mostu je prvi industrijski obrat zgradil
gradbeno najzahtevnejšimi projekti v Sloveniji.1 priseljeni trgovec Anton Božič, ki je leta 1929 ustanovil
tekstilno podjetje za izdelavo volnenih in bombažnih
tkanin. Tovarna s tkalnico z 80 statvami, barvarno in
apreturo je zaposlovala okrog 50 delavcev. Izdelovali so
predvsem brisače, prte, žakardne tkanine in oxford
blago za srajce. Leta 1934 je na Primskovem ob Božičevi

Do začetka 20. stoletja je bilo Primskovo povsem kmeč-
ka vas, kjer se je poleg nekaj obrtnikov večina prebival-
cev ukvarjala s kmetijstvom. Življenje kraja je bilo bolj
povezano z vasmi v okolici Kranja kot s samim mestom.
Tudi upravno je Primskovo skupaj s sosednjimi vasmi
tvorilo podeželsko občino Predoslje. Število prebivalcev
kraja je v drugi polovici 19. stoletja počasi, vendar stal-
no naraščalo, lesene stavbe so postopno zamenjevale
zidane in do konca stoletja je bilo predvsem na obrobju
vasi zgrajenih tudi precej novih hiš.2 Po podatkih iz
popisov prebivalstva je bilo leta 1869 na Primskovem 65
hiš in 336 prebivalcev, pol stoletja kasneje, leta 1910 pa
je vas štela 78 hišnih številk in 378 prebivalcev. Do 2.
svetovne vojne je nato število prebivalcev skokovito
naraščalo, širilo se je tudi samo naselje.3

1 Kranj, kakršnega ni več, Gorenjski kraji in ljudje V., Gorenjski muzej, Kranj 1990, str. 60.

Puhar Aci, Kranj v stoletju neslutenih sprememb, Kranj: Gorenjski glas, 2000, str. 15-16.
2 Knific, Vladimir, Stavbni razvoj Primskovega pri Kranju, v: Kranjski zbornik 2005, Kranj:

Mestna občina Kranj, 2005, str. 100-101.
3 Žontar, Josip, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana: Muzejsko društvo za Slovenijo, 1939, str. 336.

39

tovarni nove tovarniške prostore zgradil tudi domači tek- darskega razvoja vasi bremenila že nekaj desetletij. Po
stilni podjetnik Adolf Prah, ki je že leta 1930 začel s ocenah takratnih srezkih (okrajnih) oblasti je v tem času
proizvodnjo volnenih in bombažnih tkanin v delavnicah dober zaslužek v Kranju dobil vsakdo, ki je hotel delati.7
v mestu. Tudi njegova tovarna je imela predilnico s 70 Ali kot so menili kranjski podjetniki o tovarniških delav-
statvami, tkalnico, barvarno in apreturo ter lastno elek- cih: "Sinovi in hčere kmetovalcev v kranjski okolici, ki so
trično centralo. Okrog 50 delavcev je izdelovalo različno bili v prejšnjih časih na domačih posestvih nepotrebni in
bombažno blago, predvsem flanele, gradl in oxford.4 so morali drugod iskati zaslužka, ostanejo sedaj v domači
vasi in hodijo v kranjske tovarne na delo… Sčasoma si
Hiter razvoj prevladujoče tekstilne industrije v Kranju prihranijo nekaj premoženja, pridobe v domači vasi ali
med obema vojnama je zahteval veliko število delavcev. dednim ali kupnim potom majhno zemljišče, na katerem
Medtem ko je bilo pred 1. svetovno vojno v nekaj manj- si postavijo lične hiše."8
ših industrijskih obratih v Kranju zaposlenih le okrog
300 delavcev, je v dvajsetih in tridesetih letih njihovo Delavci, ki so vsakodnevno prihajali na delo v Kranj tudi
število strmo naraščalo, saj je v mestu vsako leto začela iz več kot deset kilometrov oddaljenih krajev, peš ali s
delovati vsaj ena nova tovarna. Tako je bilo leta 1926 v kolesi tudi po dve uri daleč, so zaradi naporne poti seve-
dveh tekstilnih tovarnah zaposlenih okrog 700 delavcev, da strmeli k tem, da bi se naselili v mestu oziroma čim
leta 1929 pa je sedem tekstilnih tovarn zaposlovalo bližje tovarni. Ves čas med obema vojnama je v mestu
skupno 2186 delavcev.5 Leta 1935 je bilo v Kranju in zelo primanjkovalo stanovanj, zaradi velikega povpraše-
bližnji okolici zaposlenih že 4455 delavcev, od tega veli- vanja pa so bile tudi najemnine zelo visoke, med najvišji-
ka večina 2799 v tekstilnih obratih.6 V naslednjih letih je mi v banovini. Tovarnarji v Kranju za svoje delavce niso
njihovo število še naraščalo, vendar ne več tako skokovito gradili stanovanjskih stavb, podjetja so imela le nekaj
in se je konec desetletja ustavilo, saj je bil v tem obdobju stanovanj za uradnike in tuje mojstre. Zato so se delavci
glavni val ustanavljanja novih tovarn v Kranju že začeli naseljevali v okoliških vaseh, predvsem na Hujah,
zaključen. Klancu in Primskovem, kjer so našli primerne sobe in
stanovanja z bistveno nižjimi najemninami. V tridesetih
Samo mesto Kranj seveda ni zmoglo zagotavljati dovolj letih, ko so si mladi delavci začeli tudi ustvarjati družine,
delovne sile za tako hitro rastočo in delovno zelo inten- so mnogi, predvsem tisti, ki so dobili denar ali zemljo od
zivno industrijo. Večina delavcev, zaposlenih v novih dediščine ter ob pomoči sorodnikov, na majhnih parce-
tovarnah, je živela v vaseh bližnje okolice, z intenzivno- lah zgradili lastne hišice. Tako so na Primskovem, pa tudi
stjo industrializacije pa se je krog delavskega zaledja za v drugih bližnjih vaseh Huje, Klanec, Čirče, Struževo in
kranjsko industrijo vse bolj širil tudi na oddaljenejše Stražišče poleg kmečkih centrov začeli nastajati povsem
vasi. V Kranj kot eno najhitreje rastočih in najpomemb- novi delavski predeli s hišami in stanovanji delavcev.9
nejših industrijskih središč Dravske banovine so priha- Prav na Primskovem je bilo v tridesetih letih zgrajenih
jali iskat delo tudi iz drugih delov Slovenije, še posebej v največ novih hiš in kmetje kot lastniki hiš so počasi osta-
času velike gospodarske krize, ki je tekstilna industrija ni
občutila v tolikšni meri. V tovarnah so se zaposlovali 4 Holynski, Nada, Gorenjska industrija od manufaktur do danes, Tovarne in njihovi izdelki,
predvsem mladi kmečki delavci, bajtarji in kajžarji brez Kranj: Gorenjski muzej, 1992, str. 40-41. Kos Marija, Podjetništvo v Kranju od leta 1918 do
zemlje, pa tudi kmečki sinovi in hčere, predvsem tisti, ki nacionalizacije leta 1948, Ljubljana: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 2006, str. 12-13.
niso bili prevzemniki kmetij in so v tovarnah videli
možnost za boljši in hitrejši zaslužek. Velika večina se je 5 Kresal, France, Tekstilna industrija v Sloveniji, Ljubljana: Borec, 1976, str. 113.
prvič srečala s tovarniškim delom in so za stroji v tovar- 6 Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Gorenjsko (dalje ZAL), fond Občina Kranj KRA-2, a.e.
nah delali kot nekvalificirani in priučeni delavci.
Zaposlitev v novi industriji je bila torej za okoliško 2956, OUZD v Ljubljani, Delavske mezde v mestu Kranju, 12.4.1935, Poročilo o številu
podeželsko zaledje izhod iz brezperspektivnosti in zaposlenih po posameznih panogah. Delavci med obema vojnama so morali biti prijavljeni in
stalne brezposelnosti, ki je zaradi počasnega gospo- zavarovani pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani (OUZD) zato ta statistika
zajema večino kranjskih in okoliških delavcev.
7 Rogelj Monika, Socialne razmere med obema vojnama v Kranju, Magistrsko delo,
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2009, str 93-96.
8 Kako je Kranj postal industrijsko mesto in kako postaja letovišče, v: Gorenjska letoviška,
industrijska, trgovska, obrtna, uredil Karol Mohorčič, Novo mesto: Progres, 1931, str. 157.
9 Žontar, Zgodovina mesta Kranja, str. 371-372. Rogelj, Socialne razmere med obema vojnama v
Kranju, str. 94-95.

40 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

jali v manjšini. Kmetijska zemljišča slabše kvalitete na in prometno vse bolj vezane na Kranj in jih je v dveh
parcelah nekoliko stran od kmečkega centra in nad desetletjih zajel proces urbanizacije.13 Zaradi velikega
Kokrškim kanjonom so bila prodana in razdeljena na priseljevanja delavcev se je v teh vaseh pojavila tudi
manjše stavbne parcele. V tem času je najstarejši del vasi bojazen, da bodo čez leta morali skrbeti za polno
na zgornjem koncu še naprej ohranjal kmečki videz, na onemoglih delavcev, ki ne bodo imeli dohodkov. O tem
južnem delu vasi pa so začele rasti manjše stanovanjske je pisal tudi časopis Gorenjec, ki je opozarjal, da so se v
hiše delavcev in novi del vasi je dobival povsem delavski Kranju slišali glasovi, da naj bi si mestne oblasti prizade-
značaj.10 Veliko gradbeno vnemo je spodbujala tudi vale, da se delavci ne bi naseljevali v samem mestu in
komunalna opremljenost, saj je bil vodovod skozi vas tako bremenili proračuna kranjske občine. Zato so spod-
speljan že ob urejanju kranjskega vodovoda leta 1910, bujali njihovo naseljevanje v sosednjih vaseh, ki v tistem
električno omrežje pa je bilo urejeno leta 1928, čeprav času upravno še niso spadale pod občino Kranj.14
je manjša električna centrala na Kokri delovala že od
leta 1902. Zaradi urbanizacije okolice mesta je vprašanje razširitve
meja Mestne občine Kranj postajalo vse aktualnejše. V
Naraščanje števila prebivalstva tridesetih letih so v procesu komasacije občin v celotni
Dravski banovini začeli razpravljati tudi o možnosti
Ob primerjavi števila prebivalstva ob štetjih v letih 1900 priključitve okoliških vaških naselij v okvir občine Kranj.
in 1931, se je v vaseh v neposredni bližini mesta to Kraji bližnje okolice na vzhodni strani mesta - vasi
število v tem obdobju skoraj podvojilo. Na Primskovem Primskovo, Gorenje, Klanec, Huje, Predoslje, Britof,
so v začetku 20. stoletja našteli 445 prebivalcev in Suha, Rupa, Kokrica, Mlaka, Bobovek, Ilovka, Orehovlje,
trideset let kasneje 822, kar je 85 % več.11 Po podatkih, ki Srakovlje in Tatinec - so od leta 1861 naprej sestavljale
jih je navajal sodobnik Josip Žontar, pa je bil porast še podeželsko občino Predoslje. Po novih predlogih naj bi
večji, saj je bilo po njegovih navedbah na Primskovem občine združevali v večje enote, kar je v Kranju sprožilo
1900. leta 362 prebivalcev, 1910. leta 378, 1921. leta 388, precejšen odpor in širšo razpravo. Priključitvi sosednjih
desetletje kasneje pa že 1000 prebivalcev, torej se je vasi je nasprotoval del občinskega sveta in med razlogi,
število povečalo za trikrat. Posledično se je povečevalo ki so jih kranjski možje navajali, sta bila najpomembnej-
tudi število hiš v vasi. Na začetku 20. stoletja je bilo na ša gospodarski in socialni vidik. Ker je v okoliških vaseh
Primskovem 72 hišnih številk, leta 1910 jih je bilo šest živelo veliko delavcev zaposlenih v kranjski industriji, je
več, v naslednjih dveh desetletjih pa se je njihovo število bila v Kranju prisotna bojazen, da bi bili s širitvijo občine
podvojilo in do leta 1931 naraslo na 155. Sredi tridesetih vsi ti ljudje v primeru bolezni in brezposelnosti v breme
letih je bilo na Primskovem naštetih 26 kmetij, 129 občini Kranj. Namreč vsaka občina je bila na socialnem
kočarjev in 150 najemnikov. V bližnjih Gorenjah je v tem področju dolžna poskrbeti za svoje ljudi, če so se le-ti
času število hiš ostajalo isto, bilo je 10 posestnikov in 10 znašli v stiski. Delavci so bili namreč za primer bolezni in
kočarjev, prebivalstvo pa se je povečalo iz 83 na 100. brezposelnosti le minimalno zavarovani in še to le za
Zelo je naraslo tudi število prebivalcev in hiš na Klancu, kratek čas. Na drugi strani pa so se prebivalci okoliških
leta 1910 je bilo naštetih 31 hiš in 189 prebivalcev, dve naselij v veliki večini strinjali s priključitvijo k mestu, saj
desetletji kasneje, 1931. leta pa 52 hiš s 320 prebivalci.12 so bili življenjsko vse bolj vezani na mesto. Širjenje

Povečevanje prebivalstva je šlo predvsem na račun prisel- 10 Pak, Mirko, Slavec Gornik, Andrejka, Prostorski razvoj Kranja v 20. stoletju, v: Kranjski
jevanja kranjskega delavstva, kar je bila najočitnejša
posledice industrializacije mesta, ki se je odrazila tudi v zbornik 2005, Kranj: Mestna občina Kranj, 2005, str. 118. Knific, Stavbni razvoj
bližnji okolici. Zato je bil med obema vojnama okraj
Kranj, poleg okraja Ljubljana-okolica, edini podeželski Primskovega pri Kranju, str. 101-102.
okraj, ki je imel aktivni migracijski prirastek. Nekdaj še 11 Valenčič, Vlado, Prebivalstvo na območju Občine Kranj, v: 900 let Kranja, Spominski
povsem kmečke vasi okolice mesta so bile gospodarsko
zbornik, Kranj: Občinski ljudski odbor, 1960, str. 301.
12 Žontar, Zgodovina mesta Kranja str. 336, 371-372. Valenčič, Prebivalstvo na območju Občine

Kranj, str. 301. Valenčič navaja število prebivalcev 822, medtem ko Josip Žontar piše o 1000

prebivalcih na Primskovem in še 100 na Gorenjah. Krajevni leksikon Dravske banovine,

Ljubljana, 1997, str. 247.
13 Rogelj, Socialne razmere med obema vojnama v Kranju , str. 84-85.
14 Časopis Gorenjec, 16. 6. 1934, št. 20, str. 1, Kranj in delavstvo.

41

Tekstilna tovarna IBI, občine so spodbujali tudi z mnenjem, da bo Kranj dobil Takoj po drugi svetovni vojni se je tudi na Primskovem
ki je bila od sedemdesetih let večje možnosti za širitev mesta in njegovo urbanistično nadaljevalo delo v predvojnih tekstilnih obratih, vendar
ureditev. Odpor Kranjčanov je do leta 1936 nekoliko se tu razen ene velike tovarne ni oblikovalo večje indus-
naprej ena najuspešnejših popustil in poleti tega leta je bila najprej ustanovljena trijsko območje, saj se je na podlagi razvojnih načrtov
kranjskih tovarn leta 1993. nova občina Primskovo, že nekaj mesecev kasneje pa so občinskih oblasti kasnejši razvoj tega dela mesta usmeril
bili kraji katastrskih občin Primskovo, Klanec, Huje, v manjša podjetja in v komunalno dejavnost.
(Foto Drago Holynski) Rupa in Čirče ter kasneje še Struževo upravno
priključeni k Mestni občini Kranj.15 Leta 1947 je bila na Primskovem ustanovljena tekstilna
tovarna Industrija bombažnih izdelkov IBI, in sicer z
Industrija po drugi svetovni vojni združitvijo predvojnih tekstilnih tovarn Adolfa Praha in
Antona Božiča. Priključili so ji tudi več drugih manjših
Po letu 1945 se je razvoj kranjske industrije nadaljeval z nacionaliziranih tekstilnih podjetij in tovarno opremili z
veliko intenzivnostjo in velikim številom zaposlenih. njihovimi stroji. Izdelovali so bombažne preje in tkanine.
Prednost je bila dana bolj perspektivnima elektro in Leta 1950 je bilo v tovarni zaposlenih skupno 200
gumarski industriji, čeprav je zelo velik ostajal tudi delež delavcev. Podjetje se je od sredine petdesetih let naprej
tekstilne industrije, predvsem v številu zaposlenih. Do začelo hitro razvijati, postopno se je specializiralo in se v
konca petdesetih let so tovarne vedno nove potrebe po prvi polovici šestdesetih let dokončno preusmerilo v
delavcih še lahko pokrivale s preusmerjanjem kmečkega proizvodnjo žakardskih tkanin za opremo ležišč in deko-
prebivalstva širšega podeželja na delo v industrijo ter s rativnih tkanin. Tovarniški obrati so se vseskozi pro-
priseljevanjem ljudi iz manj razvitih delov Slovenije. storsko širili in v začetku sedemdesetih let so uvedli
Sredi šestdesetih let so zaradi vedno večjih potreb kranj- neprekinjeno proizvodnja od vlakna do končnega izdel-
ska podjetja začela iskati tudi delavce v drugih repub- ka tkanine. S tem je IBI postal najbolj produktivno tek-
likah jugoslovanske države. Od tam so se vse do sredine stilno podjetje v državi z visoko stopnjo letne rasti. Leta
osemdesetih let v Kranj priseljevali predvsem mladi ljud- 1978 je bilo v IBI-ju okrog 500 zaposlenih, njegova
je, ki so si tukaj tudi ustvarili družine. Ob industriali- proizvodnja v tistem času pa je predstavljala tretjino
zaciji in urbanizaciji se je v nekaj desetletjih precej spre- proizvodnje celotne tekstilne industrije v Kranju.
menila tudi socialna in demografska podoba mesta.16 Kvaliteta njihovih izdelkov jim je omogočala, da so dve
tretjini proizvodnje prodali na razvite tuje trge. Ves čas so
se tudi tehnično posodabljali, investirali v sodobno
tehnologijo in uvajali nove programe. Konec osemde-
setih let je bila z novimi stroji v celoti posodobljena
tkalnica, sredi devetdesetih let predilnica, kasneje pa še
ostala strojna oprema. Za modernizacijo proizvodnje so
pridobili tudi sredstva iz evropskih razvojnih skladov. V
tem času so večino proizvodnje dekorativnih tkanin pro-
dali na zahtevnih trgih Evrope in ZDA. Po lastninskem
preoblikovanju je bila leta 1998 oblikovana delniška
družba IBI Kranj, proizvodnja žakardskih tkanin d. d., v
kateri je imela največji delež kapitala Slovenska razvojna
družba. V devetdesetih letih se je število zaposlenih
postopno zmanjševalo iz 500 na 370 delavcev. V začetku

15 Žontar, Jože: Občine na kranjskem območju do leta 1941, v: Kranjski zbornik 1990, Kranj:

Občina Kranj, 1990, str. 214. Kopač Janez, Uprava in samouprava, v: Gorenjska 1900-

2000, Kranj: Gorenjski glas, 1999, str. 180-181.
16 Slavec, Andrejka, Kranj, v: Gorenjska 1900-2000, Kranj: Gorenjski glas, 1999, str. 94.

42 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

novega tisočletja se je zaradi zmanjšanja prodaje in neu- kih stanovanjskih sosesk na Kokrici, Orehku, Drulovki
godnih poslovnih rezultatov število zaposlenih skrčilo in Stražišču med drugim predvideval zazidalne površine
na 220. Leta 2008 je nov večinski lastnik zaradi večletnih tudi na levem bregu Kokre, na Klancu in na Primskovem,
finančnih izgub predlagal zaprtje in likvidacijo podjetja, vendar se tu niso gradile visoke stavbe z velikim številom
v katerem je bilo ob koncu zaposlenih le še 122 stanovanj, ampak je bila značilna individualna gradnja. V
delavcev.17 naslednjem sprejetem programu razvoja mesta in izrabe
zemljišč iz leta 1975 naj bi se večstanovanjska gradnja
S širjenjem naselja koncentrirala predvsem na področju Planine, Zlatega
Primskovo postane del mesta polja in Vodovodnega stolpa ter individualna gradnja v
okolici mesta. Za področje Primskovega je bilo določeno,
Zaradi velikega priseljevanja so bile v Kranju nujno da se tja preseli vsa mestna komunalna dejavnost. Na
potrebne obsežne nove stanovanjske gradnje, večinoma Primskovem, Gorenjah, Klancu, Hujah se je v sedemde-
se je gradilo na mestnem obrobju, predvsem na setih letih začela množična gradnja enodružinskih hiš, ki
nacionaliziranih kmetijskih zemljiščih. V obdobju prvih so jih gradili domačini in priseljenci. V neposredni
povojnih gradenj se je mesto najprej širilo proti severu, bližini se je istočasno začela tudi intenzivna gradnja
kjer sta nastajali novi stanovanjski soseski nizkih blokov visokih blokov naselja Planina, ki je potekla vse do konca
Zlato polje in Vodovodni stolp. Območje stanovanjskih osemdesetih let. Vzporedno se je gradila družbena in
pozidav je v naslednjih desetletjih seglo naprej na vzhod- ostala infrastruktura, ki je bila nujno potrebna za tako
no in jugovzhodno stran mesta ter v okoliška naselja. Na gostoto naselitve. Tako se je področje mestnega jedra na
Primskovem v prvih letih po vojni gradnja ni bila tako vzhodni strani zlilo s Planino, Hujami, Klancem in
intenzivna, sprva so se gradili predvsem posamezni Primskovim v urbano celoto in je na levem kokrškem
stanovanjski objekti in enodružinske hiše tik ob starem bregu nastalo strnjeno pozidano območje stanovanj kot
kmečkem centru vasi, na področju, kamor se je že pred nekakšna protiutež industrijski coni na zahodni strani
vojno širilo naselje in so bili še nepozidani prostori med mesta. Po desetletnem zastoju se je nato konec devetde-
starim kmečkim in predvojnim delavskim predelom. setih let zopet razmahnila gradnja, predvsem na še
Leta 1950 je bil izdelan osnutek urbanističnega načrta za nepozidanih lokacijah znotraj naselij, pojavile so se tudi
mesto Kranj, v katerem so bile določene tudi okvirne nadomestne gradnje z novo izrabo prostora.18
meje širitve mesta. Po teh načrtih naj bi se Primskovo
širilo le do Jezerske ceste proti Rupi in Gorenjam, na Urbanizacija je zajela tudi široko podeželsko okolico in
vzhodni strani pa bi se ohranile kmetijske površine. Po samo mesto se je s širitvijo zlilo z najbližjimi naselji. Leta
sprejetju Zakona o nacionalizaciji zazidalnih površin leta 1957 so bile določene nove mestne meje Kranja, v mest-
1958, je bil tudi v Kranju določen okvirni zunanji pas ni okvir so bila priključena primestna naselja Čirče,
zemljišč, namenjenih pozidavi, vendar se v kasnejših Huje, Klanec, Primskovo, Gorenje, Rupa, Struževo, Zlato
urbanističnih načrtih in gradnjah stanovanjskih sosesk polje, Kalvarija, Gorenja Sava, Stražišče, Šmarjetna gora,
te meje niso upoštevale in so ponekod močno segle Labore, Orehek in Drulovka. S tem je Primskovo izgubi-
izven predvidenih načrtov. Sprva določena meja je tekla lo status samostojnega naselja in je postalo eden od pre-
od Zlatega polja do stadiona preko Kokre na Primskovo. delov Kranja.
Med območja, za katere je bila načrtovana intenzivna
stanovanjska gradnja, je bil uvrščen tudi južni del 17 Holynski, Gorenjska industrija od manufaktur do danes, str. 41. Oman, Franc, 50 let Industrije
Primskovega, kasneje z izgradnjo mostu preko Kokre iz bombažnih izdelkov Kranj, v: Kranjski zbornik 1980, Kranj: Skupščina občine Kranj, 1980, str.
mestnega jedra in z načrtovanjem novega stanovanjskega 336-342. Šubic, Simon, IBI Kranj, d. d. - žakarske tkanine, v: Gorenjska 1900-2000, Kranj:
naselja Planina pa tudi bližnji naselji Klanec in Huje. Gorenjski glas, 1999, str. 441.

Generalni urbanistični načrt mesta Kranja iz leta 1967 je 18 Pak, Slavec Gornik, Prostorski razvoj Kranja v 20. stoletju, str. 116-117, 119-120. Avguštin,
za potrebe stanovanjske gradnje poleg načrtovanih veli- Cene, Kranj - Naselbinski razvoj od prazgodovine do 19. stoletja, Ljubljana: Znanstveni inštitut
Filozofske fakultete, 1999, str. 108-113. Puhar, Kranj v stoletju neslutenih sprememb, str. 65.

43

S širjenjem stanovanjskih naselij in vse gostejšo so tu nove poslovne in delovne prostore uredila podjetja
poselitvijo je število prebivalstva skokovito naraščalo s področja storitvenih dejavnosti in upravljanja infra-
tudi na Primskovem. Med popisoma v letih 1931 in 1953 strukture (Lesnina Ljubljana, Elektrotehnično podjetje,
se je število povečalo za ena in pol krat, iz 822 na 1827 PTT Kranj, Komunalno podjetje Kranj, Vodnogospo-
prebivalcev na Primskovem in na Gorenjah iz 378 na darsko podjetje Gorenjske, Alpetour).22
893 prebivalcev. V naslednjih desetletjih pa je bila rast še
Na desni: večja. V Krajevni skupnosti Primskovo je leta 1968 živelo
Nova tiskarna Gorenjskega tiska v 3322 ljudi, 1978. leta 3494, 1982. leta 3567 in 1988. leta
komunalno-obrtni coni Primskovo, 5403 prebivalcev.19 Konec osemdesetih let se je z zasto-
jem v gradnjah povsem umirila tudi rast prebivalstva.
konec osemdesetih let. Leta 1991 je bilo v KS Primskovo naštetih 5465 prebi-
(Foto Drago Holynski) valcev. Do naslednjega popisa leta 2002 je število celo
upadlo na 5302 in se je rahlo zmanjševalo tudi v nasled-
njih letih. Nekoliko se je povečalo število gospodinjstev:
iz 1841 leta 1991 na 1865 leta 2002. Po stanju sredi leta
2009 je na Primskovem živelo 5230 prebivalcev.20 V KS
Primskovo, ki po površini predstavlja 3,6 % kranjske
občine, živi dobrih 10 % celotnega števila prebivalcev
občine oz. 14,9 % prebivalcev samega mesta Kranja.21

Komunalno, obrtno in poslovno Za ugoden razvoj obrtno poslovne dejavnosti na tem,
središče prvotno 26,5 hektarjev velikem območju, je bila velikega
pomena dobra infrastrukturna opremljenost, prometna
V skladu z urbanističnimi in razvojnimi načrti Kranja se dostopnost ter možnost za širitev cone na sosednja
je po letu 1975 na severozahodnem robu mesta, na kmetijska zemljišča. Nujno je bilo posodabljanje in
Primskovškem polju, odmaknjeno od starega jedra dopolnjevanje prometne infrastrukture. Zunaj mesta na
Primskovega v smeri proti Šenčurju, začela graditi nova njegovi severovzhodni strani je bila v sedemdesetih letih
komunalno-obrtna cona. Z določitvijo funkcije Prim- zgrajena nova cesta proti Jezerskem. Njen pomen
skovega kot komunalne cone v načrtovani strukturi vzhodne obvoznice Kranja se je še povečal z izgradnjo
mesta, je bila močno pospešena urbanizacija tega še Delavskega mostu čez Savo leta 1981 in avtoceste Naklo-
delno kmečkega področja in je bila dana tudi podlaga za Ljubljana z avtocestnim priključkom Kranj-vzhod leta
širše urbanistično načrtovanje na tej strani mesta. Pričela 1985. Ves čas je pomembna mestna vpadnica ostajala
se je intenzivna gradnja, ki je v prvi fazi tekla vse do stara cesta, ki iz smeri Kamnika pelje skozi Primskovo
osemdesetih let. naprej čez Kokrški most. Zato je bila večkrat posodoblje-
na, prav tako tudi most, ki je bil leta 1959 razširjen z
Možnost za širitev v industrijskem predelu ob kanjonu dvema pločnikoma za pešce, leta 1995 pa je bil v celoti
Kokre je dobila tekstilna tovarna IBI. V bližini je svoje
prostore imelo že Cestno podjetje Kranj. Na novo lokaci- 19 Valenčič, Prebivalstvo na območju Občine Kranj, str. 301, 318-319. Statistični podatki o Občini
jo so svojo dejavnost preselila nekatera podjetja, katerih Kranj za leta 1965, 1966, 1968, 1969, 1976-1978, 1979-1981, 1985-1987, Kranj: Skupščina
proizvodnja ni zahtevala velikih obratov. Leta 1979 je občine Kranj (posamezne izdaje za navedena obdobja).
tukaj s proizvodnjo kmetijske mehanizacije začelo pod-
jetje Creina. Nove prostore za tisk kartonske embalaže je 20 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatki popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj
zgradilo Grafično podjetje Gorenjski tisk, ki je nato 1991 in 2002; Podatki rednega statističnega raziskovanja o prebivalstvu Slovenije,
postopno do leta 1997 iz mesta sem preselilo celotno stanje 30. junij 2009.
proizvodnjo in poslovne prostore podjetja. Predvsem pa
21 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatki popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj
2002. Mestna občina Kranj, Podatki o Krajevnih skupnostih, pripravljeno leta 2003, objavljeno
na spletni strani MO Kranj: www.Kranj.si (podstran Krajevne skupnosti).

22 Puhar, Kranj v stoletju neslutenih sprememb, str. 142. Knific, Stavbni razvoj Primskovega pri
Kranju, str. 104.

44 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

temeljito obnovljen. Leta 2001 je bila končno razširjena ostalih značilnosti, ki so govorile o tem, da je bilo to še Primskovo je v novem stoletju
in posodobljena tudi stara vaška cesta skozi Primskovo pred stoletjem kmečko naselje. Ob širitvi glavne ceste začelo postajati trgovsko središče
(Jezerska cesta). skozi naselje je bilo porušenih nekaj starih kmečkih hiš Kranja, odprtje novega trgovskega
nekdanjega vaškega jedra. Tudi število kmetij se je hitro centra leta 2002.
Dejavnost v komunalno-obrtni coni je zopet oživela začelo zmanjševati. Leta 1979 je bilo na Primskovem še (Foto Drago Holynski)
konec devetdesetih let z novimi podjetji in novogradnja- 25 kmetij, v celotni krajevni skupnosti pa 36.24 Dobrih
mi obratov različnih obrtnih, trgovskih, storitvenih, dvajset let kasneje, leta 2001, je bilo na Primskovem še
poslovnih in komunalnih dejavnosti. Številne so bile tudi vedno 24 kmetij. V naslednjih letih pa je sledil velik
novogradnje ob Jezerski cesti, ob kateri so bila zgoščena padec in je bilo leta 2008 tu naštetih le še 11 kmetij, od
zasebna podjetja raznovrstnih storitvenih dejavnosti, tega naj bi bilo po ocenah Kmetijsko gozdarskega zavo-
katerih razmah so omogočile spremenjene gospodarske da Kranj le še pet ali šest kmetij takih, kjer je bil vsaj eden
razmere v novi državi. Nekatera že pred desetletji od članov kmetijsko zavarovan. Lastniki, ki so prenehali
ustanovljena obrtna podjetja so v novih razmerah pre- s kmetovanjem, so zemljo prodali ali jo dali v najem. S
rasla okvire obrtnih delavnic in se razvila v večje ponovno širitvijo zazidalnih površin na Primskovškem
proizvodne in trgovske obrate (npr. Mizarstvo in žagar- polju pa kmetom, ki danes še vztrajajo, primanjkuje
stvo Ovsenik, Trgovina in menjava pnevmatik Boltez). V kmetijskih površin, da bi se lahko ukvarjali z intenzivno
zadnjem desetletju se je na Primskovem hitro povečeva- pridelavo v skladu z okoljskimi zahtevami.25
lo število podjetnikov, ki se v veliki večini ukvarjajo z
različnimi storitvenimi dejavnostmi, predvsem na
področju prometa, gradbeništva, nudenja popravil in
servisov, trgovine, gostinstva in osebnih storitev. Veliko
manj je obrtno-proizvodnih podjetij, ki se ukvarjajo
predvsem z raznovrstno kovinsko, elektro in tekstilno
proizvodnjo. V obrtnem registru Območne obrtne zbor-
nice (OOZ) Kranj za območje KS Primskovo je bilo v letu
1995 vpisanih skupno 68 podjetij oz. obratov, leta 2005
jih je bilo že 110 in oktobra 2009. leta 137. Velika večina
podjetij je osebnih in delujejo kot samostojni podjetniki.23

Položaj Primskovega kot že desetletja pomembnega obrt- 23 Vir: Območna obrtno-podjetniška zbornica Kranj, Obrtni register, Seznami firm (obratov) v KS
no-poslovnega središča Kranja in širše okolice utrjuje
tudi nova stavba Podjetniškega centra Kranj, ki je bila Primskovo za leta od 1995 do 2008 in stanje na dan 20. 10. 2009. Sezname je pripravila in
zgrajena leta 2004 in kjer delujejo Območna obrtna
zbornica Kranj, Sklad za izobraževanje delavcev in posredovala gospa Mojca Likosar, OOZ Kranj, in se ji za pomoč najlepše zahvaljujem.
samostojnih podjetnikov Gorenjske ter Regionalne
razvojne agencije Gorenjske BSC. Večja podjetja, ki imajo Glej tudi: AJPES - Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Poslovni
danes sedež na Primskovem, še naprej ostajajo Gorenjski
tisk, ETP, Creina, Alpetour, Cestno podjetje, Komunala register Slovenije, spletna stran: www.ajpes.si/prs/. Pregledani so bili seznami poslovnih
Kranj in Elektro Gorenjska.
subjektov po posameznih ulicah v okviru KS Primskovo (oktober 2009).
Kmetijska zemljišča 24 Knific, Stavbni razvoj Primskovega pri Kranju, str. 104.
se umikajo trgovskim centrom 25 Vir: Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Izpostava Kranj, Kmetijska svetovalna služba. Podatki so

Na prelomu iz 20. v 21. stoletje je s pojavom novodob- bili zbrani na podlagi evidenc vloženih zahtevkov za plačila v kmetijstvu, torej so upoštevane le
nega potrošništva Primskovo še hitreje kot v prejšnji
industrijski dobi začelo izgubljati še tistih nekaj pre- kmetije, ki so še vedno aktivne. Za podatke se zahvaljujem kmetijski svetovalki gospe Andreji

Teran, univ. dipl. inž. kmet.

45

Z letom 2000 se je komunalno-poslovna cona Primskovo glavnih nakupovalnih središč Kranja. Pretok precej
zopet začela širiti, in sicer z gradnjo novih velikih trgov- povečanega cestnega prometa je bil olajšan z izgradnjo
skih centrov na še praznih kmetijskih zemljiščih, ki so krožnega križišča na vstopu v mesto. Prvi večji trgovski
segli vse do vzhodne mestne obvoznice.26 Do konca 20. center je bil poslovno-trgovski objekt podjetja Dolnov, ki
stoletja je funkcijo osrednjega trgovskega in poslovnega je bil odprt konec leta 2000. Spomladi leta 2002 sta bila
središča Kranja ohranjalo mestno jedro in njegovo sever- drug za drugim odprta trgovska centra Mercator s
no obrobje, ki se je razvilo v poslovno središče, vendar je ponudbo živil in trgovinami široke potrošnje na 7600 m2
bil Kranj v preteklih desetletjih kot trgovsko oz. regio- površine ter trgovski center Merkur kot osrednji sloven-
nalno nakupovalno središče v primerjavi z drugimi ski trgovec s tehničnim blagom na dobrih 13.000 m2.
slovenskimi središči podpovprečno razvito.27 Na preho- Naslednje leto je sledilo odprtje trgovskega centra Moj
du v 21. stoletje pa se je z novimi trendi in potrebami ONC s sklopom različnih trgovin na podobno veliki
potrošništva trgovska dejavnost začela množično seliti površini.28 Kasneje so na praznih vmesnih parcelah svoje
na obrobje mesta. Manjše specializirane trgovine v trgovine odprli še nekateri tuji trgovci. Posamezne spe-
starem mestnem jedru in oskrbne trgovine v stanovanj- cializirane trgovine in manjši trgovski centri pa so začeli
skih soseskah so začeli nadomeščati trgovski centri z delovati tudi znotraj stare komunalno-obrtne cone.
raznovrstno ponudbo, pogosto v povezavi s preživljan-
jem prostega časa. Na polju ob vzhodni mestni vpadnici V 20. stoletju je bilo Primskovo vseskozi pomemben del
so domače in tuje trgovske družbe gradile velike razvoja mesta Kranja. Tu so se odrazile vse etape mest-
trgovske centre z obsežnimi živilskimi trgovinami in nega gospodarskega in urbanističnega razvoja, od
številnimi trgovinami široke potrošnje ter trgovine s kmečkega naselja preko delavskega in industrijskega
tehničnim blagom, ki za svoje poslovanje potrebujejo predela do današnjega poslovno-trgovskega centra.
večje prodajne in skladiščne prostore, velike površine pa
zavzemajo tudi parkirni prostori. Smer gospodarskega
razvoja tega dela mesta je bila tako preusmerjena v
trgovino, zato je Primskovo v nekaj letih postalo eno od

Dolnov, eden prvih trgovskih
centrov na Primskovem.
(Foto Simon Papler)

26 Pak, Slavec Gornik, Prostorski razvoj Kranja v 20. stoletju, str. 120-121.
27 Pak, Slavec, Strukturno homogena območja mesta Kranj, Kranjski zbornik 2000, Kranj:

Mestna občina Kranj, 2000, str. 204-206.
28 Gorenjski muzej, fototeka ter fotodokumentacija in arhiv kustodiata novejše zgodovine.

46 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje