Vasi v objemu zitnih polj - Primskovo, Klanec in Gorenje

Delavski svet je na 9. seji, 5. oktobra 1990, obravnaval ja sredstev za nakup novih brezvretenskih strojev. S tem
spremembe in dopolnitve zakona o podjetjih ter predla- naj bi omogočili podjetju še uspešnejše poslovanje.9
gane sklepe sprejel.7 Načrtovane spremembe lastništva
podjetja pa niso mogli izvesti v dogovorjenem roku enega Program lastninskega preoblikovanja
leta, ker se je medtem zgodila osamosvojitev Slovenije. podjetja

Ustanovitev delniške družbe Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij je
ŽAKARD, d. d. Kranj združeval odplačno privatizacijo z brezplačno razdelitvi-
jo dela družbenega kapitala delavcem in slovenskim
Hkrati s političnimi spremembami se je začelo državljanom. Julija 1993 je Državni zbor sprejel zakon o
osamosvajati tudi slovensko gospodarstvo in sicer v spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem pre-
smeri tržnega gospodarstva in privatizacije. Slovenska oblikovanju podjetij, ki je prinesel vrsto olajšav in ugod-
vlada je imela več različnih konceptov uvedbe zasebne nosti pri notranjem odkupu. S tem naj bi zaposlenim
lastnine v gospodarski sistem, razdvajalo pa jo je tudi delavcem omogočili večjo udeležbo v lastništvu.
vprašanje denacionalizacije. Zakon o denacionalizacije je
bil sprejet 20. novembra 1991, leto za njim, 11. novem- Na sejah delavskega sveta je vodstvo redno poročalo o
bra 1992, pa je skupščina potrdila zakon o lastninskem njihovih načrtih glede lastninjenja. Na 10. seji dne 10.
preoblikovanju podjetij. decembra 1992 so sporočili, da pripravljajo program pre-
oblikovanja in da bo podjetje izdalo več vrst delnic.
Ponovno so o spremembi lastništva podjetja Industrija Delavce pa so spodbujali, naj premislijo, kam bodo
bombažnih izdelkov Kranj razpravljali na 17. seji vložili svoje lastniške certifikate.10 V pisni anketi, izve-
delavskega sveta 7. oktobra 1991, ko so obravnavali deni z namenom ugotovitve zainteresiranosti za delnice
predlog zbora delavcev, da se v podjetju pričnejo so ugotovili velik interes in pripravljenost zaposlenih za
priprave na preoblikovanje v kapitalsko družbo v skladu sodelovanje pri lastninskem preoblikovanju podjetja.
z novo zakonodajo. Sprejet je bil sklep o "sklenitvi
pogodbe o podjetniškem projektu za preoblikovanje v Uvod v lastninsko preobrazbo je bil denacionalizacijski
delniško družbo".8 Namesto predvidenega "strokovnega zahtevek nekdanjih lastnikov. Potrebno je bilo spo-
usposabljanja in izobraževanja o delničarstvu vodilnih razumno določiti lastninske deleže. Cenitev premoženja
delavcev in vseh zaposlenih", je skupina devetih je opravila revizijska družba MT & D, Ljubljana. Z
zaposlenih na vodilnih mestih podpisala na hitro otvoritveno bilanco na dan 1. 1. 1993 je bila ugotovljena
pripravljeno pogodbo o ustanovitvi delniške družbe. V vrednost podjetja, ocenjena vrednost podjetja, rezerve in
sodni register je bila vpisana 16. decembra 1991 z nominalna vrednost osnovnega kapitala. Osnovni kapi-
imenom ŽAKARD, d. d. Kranj. Kljub temu da je bila v tal je bil razdeljen na delnice z različnimi oznakami glede
zasebni lasti vodilnih delavcev, je imela sedež kar v pros- na namen razdelitve.
torih podjetja. Ko so ostali zaposleni izvedeli za
ustanovitev delniške družbe, ki jo je vodil Miha Sajovic, Na tej osnovi so v podjetju pripravili Program last-
direktor podjetja IBI Kranj, so postali zaskrbljeni za ninskega preoblikovanja podjetja, ki ga je delavski svet
skupno premoženje podjetja. Za mnenje so zaprosili potrdil 1. decembra 1994. Na opozorilo denacionalizacij-
Družbenega pravobranilca samoupravljanja Republike skega upravičenca Antona Božiča, da je vrednost podjetja
Slovenije, ki je ugotovil, da delniška družba ne opravlja ter vrednost delnice nepravilno izračunana,11 je bila na
dejavnosti v škodo podjetja, ter da so ustanovitelji zago- naslednji seji delavskega sveta 31. januarja 1995 sprejeta
tovili, da bo v stanju mirovanja do dokončne ureditve sprememba sklepa o lastninskem preoblikovanju podjet-
slovenske lastninske zakonodaje. Po zagotovilih
predsednika delavskega sveta, tudi ustanovnega člana 7 Zapisnik 9. seje delavskega sveta, 5. 10. 1990, ZAL, SI-ZAL- KRA-204, a. e. 28.
delniške družbe, je bila ustanovljena z namenom zbiran- 8 Zapisnik 17. seje delavskega sveta, 17. 10. 1991, ZAL, SI-ZAL- KRA-204, a. e. 29.
9 Zapisnik 5. seje delavskega sveta , 15. 4. 1992, ZAL, SI-ZAL- KRA-204, a. e. 29.
10 Zapisnik 5. seje delavskega sveta , 10. 12. 1992, ZAL, SI-ZAL- KRA-204, a. e. 29.
11 Dopis Antona Božiča predsednici delavskega sveta Jelki Lukan, 13. 1. 1995,

ZAL,SI-ZAL- KRA-204, a. e. 158.

197

Primskovo okoli leta 1965, Odločba je bila razveljavljena z odločbo Ustavnega
Zgodovinski arhiv Ljubljana. sodišča RS, izdano 16. oktobra 1997. Podjetju je bila
(SI-ZAL-KRA-204, a. e. 238.) naložena dolžnost enakopravnega obravnavanja dena-
cionalizacijskih upravičencev. Sporna je bila cena delnic. V
ja. Popravljeni so bili nekateri zneski vrednosti dopolnjeni vlogi za odobritev programa preoblikovanja
posameznih delnic.12 podjetja, ki jo je delavski svet obravnaval 30. januarja 1998
so zapisali, da so se odločili za kombinacijo načinov last-
V predlogu Programa lastninskega preoblikovanja pod- ninskega preoblikovanja podjetja. S tem so dobili delavci
jetja je bilo predvideno, da se 40 odstotkov vrednosti možnost, da postanejo solastniki podjetja, omogočeno jim
podjetja nameni notranjemu odkupu, kjer so lahko sode- bo soupravljanje in soodločanje. Istočasno bo podjetje
lovali le zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojeni dobilo znane lastnike. Preoblikovanje bo izvedeno s
delavci podjetja. Za pridobitev večinskega deleža bi prenosom navadnih delnic na sklade (Slovenski razvojni
morali pridobiti 44,50 odstotka vrednosti. Za odškod- družbi 20 odstotkov, Slovenskemu odškodninskemu
ninski, pokojninski in razvojni sklad so namenili 29,78 skladu 10 odstotkov ter Kapitalskemu skladu pokoj-
odstotka, denacionalizacijskim upravičencem 23,12 ninskega in invalidskega zavarovanja 10 odstotkov),
odstotka in za rezervni sklad 2,43 odstotka vrednosti.13 interno razdelitvijo delnic (do 20 odstotkov) in notranjim
odkupom delnic na 4 leta (do 40 odstotkov).
Program lastninskega preoblikovanja podjetja je bil
predložen v sprejem Agenciji RS za prestrukturiranje in Predvidevali so, da bi v primeru, da upravičenci ne bi
privatizacijo, ki ga je potrdila z odločbo, izdano 22. dosegli 20 odstotkov vrednosti celotnega kapitala pod-
decembra 1995. jetja, za preostanek delnic do 20 odstotkov objavili
interni razpis za ožje družinske člane zaposlenih. V
Po prejemu prvega soglasja 23. januarja 1996 je podjetje primeru, da bi bila vrednost predloženih lastniških certi-
razpisalo zbiranje certifikatov za interno razdelitev del- fikatov večja od 20 odstotkov, bi lahko upravičenci, ki so
nic in notranji odkup. Rok je podaljšalo po prejemu sodelovali pri interni razdelitvi, presežene certifikate
odločbe Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj z uporabili za kupnino za delnice v programu notranjega
dne 13. februarja 1997. odkupa. Za preostanek nerazdeljenih delnic je bil predvi-
den prenos na Slovensko razvojno družbo z namenom
Do 1. aprila so udeleženci zamenjali 23466 navadnih del- odprodaje pooblaščenim investicijskim družbam.15
nic B prve izdaje, kar je predstavljalo 15 odstotkov
nominiranega kapitala in odkupili 9386 delnic C prve Pripravljen program lastninskega preoblikovanja podjetja
izdaje, kar je predstavljalo 6 odstotkov nominiranega kapi- je 23. marca 1998 odobrila Agencija RS za prestrukturi-
tala. Z izjavo o odkupu delnic so udeleženci pooblastili ranje in privatizacijo. Nadaljevanje je zaustavila odločba
podjetje, da je za njihov račun v skladu s programom Agencije, s katero je bilo ugotovljeno, da zaradi nepravil-
odkupovalo delnice od Sklada, ki so bile nanj prenesene nosti poslovanja podjetja celotni družbeni kapital preide
ter plačevalo kupnino in obračunavalo delnice.14 v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe. V pod-
jetju so vložili pritožbo na Ministrstvo za ekonomske
198 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje odnose in razvoj ter pobudo za presojo ustavnosti 4.
odstavka 3. člena zakona o zaključku lastninjenja in pri-
vatizacije pravnih oseb v lasti Slovenske odškodninske
družbe. Z razveljavitvijo sporne določbe se je postopek
priprave programa nadaljeval.

12 Zapisnik 12. seje delavskega sveta , 31. 1. 1995, ZAL, SI-ZAL-KRA-204, a. e. 29.
13 Vloga za odobritev programa preoblikovanja podjetja, 11. seja delavskega sveta, 1. 12. 1994,

ZAL, SI-ZAL-KRA-204, a. e. 157.
14 Zapisnik 11. seje delavskega sveta , 4. 4. 1997, ZAL, SI-ZAL-KRA-204, a. e. 161.
15 Zapisnik 2. seje delavskega sveta , 30. 1. 1998, ZAL, SI-ZAL-KRA-204, a. e. 162.

Ustanovitev delniške družbe IBI Kranj, začasnice za 370 delnic (0,24 odstotkov). Na Sklad so
proizvodnja žakarskih tkanin d. d. prenesli 1.480 delnic (E) zaradi njihove prodaje
udeležencem notranjega odkupa (1,35 odstotka) in
Za zaključek lastninskega preoblikovanja sta manjkala le 26.463 delnic (F) kot ostanek neodkupljenih delnic
še Akt o lastninskem preoblikovanju podjetja IBI in namenjenih notranjemu odkupu (24,32 odstotka).
statut delniške družbe IBI Kranj.
Na osnovi pravnomočnih odločb so denacionalizacijski
Dokončno je bil Akt o lastninskem preoblikovanju pod- upravičenci dobili 34.408 delnic (G), kar je predstavljalo
jetja IBI Kranj p. o. potrjen z notarsko listino 23. oktobra 31,63 odstotkov. Na Sklad so prenesli 3611 delnic (H) zaradi
1998, ki je prikazovala strukturo kapitala podjetja ob zavarovanja denacionalizacijskih zahtevkov (3,32 odstotka).
lastninskem preoblikovanju. Celotna vrednost podjetja
je znašala 2.141.571.000 tolarjev, kar je bilo ugotovljeno Hkrati z Aktom o lastninskem preoblikovanju podjetja
z otvoritveno bilanco na dan 1. 1. 1993. Ocenjena vred- IBI Kranj p. o. je notarka Duša Trobec Bučan potrdila
nost podjetja je bila 1.583.702.000 tolarjev, rezerve nov statut. V uvodu je navedeno novo ime firme in
1.053.571.000 tolarjev in nominalna vrednost osnovne- sedež: IBI Kranj, proizvodnja žakarskih tkanin, d. d.,
ga kapitala podjetja 1.088.000.000 tolarjev. Razdeljen je Jelenčeva ulica 1, Kranj. Sledi navedba dejavnosti
bil na 108.800 delnic z nominalno vrednostjo 10.000 družbe, osnovnega kapitala, pravic in obveznosti imet-
tolarjev. Osnovni kapital delniške družbe je bil razdeljen nikov delnic ter krajši zapis o upravi in nadzornem
na delnice naslednjih oznak: svetu. Podrobnejše so navedbe o skupščini, letnem
- navadne delnice z oznako A, namenjene prenosu poročilu, dobičku in dividendah.

na sklade, Akt in statut nove družbe je sprejel delavski svet podjetja.
- navadne delnice z oznako B, namenjene interni razdelitvi, Poslali so ga Agenciji RS za prestrukturiranje in privati-
- navadne delnice z oznako C, namenjene zacijo, da bi jim izdala drugo soglasje. Hkrati so o
odobrenem programu obvestili vse denacionalizacijske
notranjemu odkupu, upravičence in upnike.16
- navadne delnice z oznako E, namenjene notranje-
Novo vodstvo in uprava
mu odkupu v naslednjih štirih letih, delniške družbe IBI Kranj
- navadne delnice z oznako F, kot neodkupljeni del iz
Statut je stopil v veljavo 3. decembra 1998 z vpisom
naslova notranjega odkupa, namenjene za prenos na Sklad, pravnih sprememb v sodni register pri Okrajnem
- navadne delnice z oznako G, v skupni nominalni vred- sodišču v Kranju in novega imena podjetja: IBI Kranj,
proizvodnja žakarskih tkanin d. d. Delavski svet je ime-
nosti 340.408.000, ki so pripadle denacionalizacijskim noval začasni nadzorni svet in začasno upravo - direk-
upravičencem na osnovi pravnomočnih odločb (34.408), torja družbe. S tem je delavskemu svetu prenehal man-
- navadne delnice z oznako H, rezervacija (3.611). dat. Začasni nadzorni svet in začasni direktor sta dobila
mandat do imenovanja novih organov na skupščini
Podjetje je v obliki začasnic preneslo na Kapitalski sklad družbe oziroma nadzornem svetu. Začasni direktor
pokojninskega in invalidskega zavarovanja 7.078 navad- družbe je postal dotedanji direktor podjetja Mihael
nih delnic oziroma 6,51 odstotkov osnovnega kapitala, Sajovic. Šestčlanski začasni nadzorni svet so sestavljali 4
na Slovenski odškodninski sklad 7.078 navadnih delnic člani delničarjev in dva predstavnika zaposlenih.
oziroma 6,51 odstotkov osnovnega kapitala, na Sloven-
sko razvojno družbo 14.156 navadnih delnic oziroma 16 Notarska listina o potrditvi Akta o lastninskem preoblikovanju podjetja IBI Kranj p. o. in
13,01 odstotkov osnovnega kapitala. statuta družbe IBI Kranj, 23. 10. 1998, ZAL, SI-ZAL-KRA-204, a. e. 162.

Zaposlenim so v okviru interne razdelitve na osnovi
zbranih lastniških certifikatov kot kupnino za delnice
(B) izdali začasnice za 14.156 delnic (13,01 odstotkov
osnovnega kapitala). Upravičencem do notranjega odku-
pa so na osnovi vplačil kot kupnino za delnice (C) izdali

199

Novo vodstvo družbe se je delavcem predstavilo na ses- sprejeli odločitev, da Mihael Sajovic ostane direktor do 1.
tanku vseh delavcev 9. aprila 1999. Predstavili so jim oktobra. Nadzorni svet je bil seznanjen z zahtevo
lastniško strukturo in razdelitev kapitala, ter jim pri- delavcev, da njihova predstavnika sproti obveščata svet
poročili, naj delnic ne prodajajo naključnim preproda- delavcev o vsebini sej nadzornega odbora. Zaradi nesta-
jalcem, raje naj počakajo na oblikovanje njihove realne bilnih poslovnih razmer in zmanjševanja števila
vrednosti. V skladu s programom lastninskega preob- zaposlenih so izražali zaskrbljenost glede obstoja podjetja.
likovanja so morali delavci vsako leto odkupiti eno del- Uprava družbe se je odzvala z odločitvijo, da pričnejo
nico. Prodajna cena je dne 31. marca 1999 znašala izdajati informativni list.20 Z javnimi objavami v časopisu
29.908 tolarjev (s 50 odstotnim popustom 14.954 tolar- Finance in na spletni strani Ljubljanske borze so javnost
jev in z ostankom zneska prvega odkupa 8.000 tolar- obveščali o upravljanju in poslovanju družbe.
jev). Predlagali so jim, da odkup opravijo ob izplačilu
počitniškega regresa za leto 1999. Prisotni (145 delavcev Člane nadzornega sveta je volila skupščina delničarjev za
dopoldanske in nočne izmene) niso imeli vprašanj in štiriletno dobo. Število članov se je z leti zniževalo
pripomb.17 sorazmerno z zmanjševanjem števila zaposlenih in sicer
s šest (leta 1999) na tri (leta 2008). Hkrati so delavci
Na zboru delavcev IBI Kranj, d. d. dne 25. maja 1999 je izgubili enega predstavnika. Predsednik nadzornega
predsednica sindikata v imenu izvršnega odbora sveta je zastopal družbo proti upravi, ki je dajala pred-
sindikata seznanila navzoče o pravici do delavskih pred- loge o strokovnih zadevah in izvrševala sklepe nad-
stavništev v delniški družbi. V skladu z zakonom o sode- zornega sveta. Nadzorni svet je na sejah obravnaval
lovanju delavcev pri upravljanju so sklenili oblikovati tekoče poslovanje, letna poročila in poslovni načrt, pred-
devetčlanski svet delavcev, sestavljen iz predstavnikov loge uprave za izboljšanje poslovanja, izrekal stališča in
delovnih enot (Predilnica 1 član, Tkalnica 3 člani, mnenja o delitvi dobička, predlagal razrešnice članov in
Plemenitilnica 1 član, Vzdrževalni obrati 1 član, direktorjev.
Strokovne službe 3 člani).18
Prvi direktor uprave družbe IBI Kranj, d. d. Franc Sirc je
Delničarji, njihovi pooblaščenci in zastopniki so se zbrali bil odpoklican 1. marca 2002. Naslednje štiri mesece je
20. julija 1999 na prvi seji skupščine. Sklicala jo je začas- do imenovanja Matjaža Božiča vodil upravo Štefan
na uprava oziroma direktor družbe. Predlog dnevnega Perčič, prokurist družbe. Najdaljši direktorski staž je
reda je bil skupaj s predlogi sklepov objavljen v imel Matjaž Božič, od julija 2002 do februarja 2008, ko
Uradnem listu Republike Slovenije in v časopisu Delo. ga je nadomestil Anton Ahac.
Na seji skupščine je bilo prisotnih 15 delničarjev,
pooblaščencev in zastopnikov ter notarkin namestnik. Na začetku so bili največji lastniki družbe IBI Kranj d. d.
Sejo je odprl predsednik začasne uprave in vodenje skladi (Slovenska razvojna družba, Kapitalski sklad in
predal predsednici skupščine. V nadaljevanju so na pred- Slovenski odškodninski sklad). Ti so na dražbah proda-
log začasne uprave in nadzornega sveta sprejeli jali delnice investicijskim družbam v zameno za certi-
Poslovnik o delu skupščine in letno poročilo družbe za fikate, ki so jih prejeli od podjetij. V naslednjih letih so se
leto 1998. Imenovali so revizorja družbe, razrešili člane preoblikovali v finančne družbe in se preimenovali.
začasnega nadzornega sveta in izvolili člane novega nad- Slovenski odškodninski sklad, preimenovan v Slovensko
zornega sveta za dobo štirih let. Skupščina se je seznani- odškodninsko družbo d. d., je bil vsa leta med večjimi
la, da je svet delavcev imenoval v nadzorni svet dva pred- lastniki družbe IBI Kranj d. d.21
stavnika. Nazadnje so sprejeli sklep o sejninah za člane
nadzornega sveta in predsednika.19 17 Zapisnik informativnega sestanka vseh delavcev, 9. 4. 1999, ZAL, SI-ZAL-KRA-204, a. e. 60.
18 Zapisnik zbora delavcev IBI Kranj, d.d., 26. 5. 1999, ZAL, SI-ZAL-KRA-204, a. e. 59.
Nadzorni svet se je sestal na prvi seji 28. julija 1999. 19 Notarski zapisnik 1. seje skupščine delniške družbe IBI Kranj, proizvodnja žakarskih tkanin, d. d.,
Izvolili so predsednika in sprejeli poslovnik o delu nad-
zornega sveta. Ker je začasni upravi potekel mandat, so 20. 7. 1999, Okrožno sodišče v Kranju, Sodni register, IBI KRANJ, d. d.
20 Obvestilo članom kolegija o imenovanju uredniškega odbora za izdajo Informatorja IBI,

28. 11. 2001, ZAL, SI-ZAL-KRA-204, a. e.
21 Notarski zapisniki sej skupščin delniške družbe IBI Kranj, proizvodnja žakarskih tkanin, d. d.,

1999-2007, Okrožno sodišče v Kranju, Sodni register, IBI KRANJ, d. d.

200 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Prodaja lastniških deležev in likvidacija Likvidacijski upravitelj je postal direktor Anton Ahac, nad- Jelenčeva ulica vzdolž tovarne IBI
zornika v likvidacijskem postopku pa dva člana nad- okoli leta 1965.
Lastniki so se za prodajo svojih delnic odločali predvsem zornega sveta. S sprejetjem sklepa o likvidaciji družbe so
na osnovi rezultatov poslovanja družbe. V začetku delavci dobili odpoved delovnega razmerja. Družba jim je
desetletja so v IBI predvideli sedemodstotno letno rast morala izplačati vse neporavnane obveznosti (plače,
prodaje, vendar se pričakovanja niso uresničila. Velika regres in odpravnine). Poplačila so zahtevali tudi ostali
nihanja cen na svetovnem trgu in manjša prodaja upniki, predvsem dobavitelji, banke in Ministrstvo za
izdelkov so vplivali na negativno poslovanje.22 Ker gospodarstvo RS, ki je javno napovedalo ugotavljanje nači-
pričakovanega profita ni bilo, so se večji lastniki družbe na vračanja javnih sredstev. Po poplačilu vseh obveznosti
odločili prodati svoje deleže. Osem lastnikov (NFD si bodo lastniki razdelili preostanek premoženja.27
Holding, finančna družba d. d., KD Kapital d. o. o.,
Slovenska odškodninska družba d. d., Gorenjska borzno 22 V Ibiju ne bodo odpuščali, Gorenjski glas, LIX, št. 59, 25. 7.2006, str. 17.
posredniška družba GBD, d. d. v svojem imenu ter 23 Spletni portal Računovodja.com, avtor: STA.
imenu strank, Tatjana Tanay z Dunaja, Zavarovalnica 24 Za Gorenjskimi oblačili zdaj v likvidacijo še kranjski Ibi, Delo, 20. 6. 2008, str. 9.
Adriatic Slovenica d. d. in D.S.U., d. o. o., Družba za sve- 25 V IBI-ju zamenjali direktorja, Gorenjski glas, LXI, št. 14, 19. 2. 2008, str. 17.
tovanje in upravljanje) je prodalo svoje deleže 14. decem- 26 Vpis spremembe pri družbi IBI KRANJ, proizvodnja žakarskih tkanin d. d. "v likvidaciji",
bra 2007 celjski Tkanini, trgovski delniški družbi d. d..
Skupni prodani delež je znašal 85 odstotkov osnovnega Okrožno sodišče v Kranju, Sodni register.
kapitala družbe IBI Kranj, d. d..23 Ta delež pa je kmalu 27 IBI Kranj gre v likvidacijo, Delo, 5. 8. 2008, str. 8.
preprodala podjetju Smark d. o. o.. Mali delničarji, veči-
noma zaposleni in upokojeni delavci, lastniki 15 Viri
odstotkov delnic, o nameravani prodaji niso bili
obveščeni. Izkazalo se je, da so jih s takim načinom pro- Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj, fonda: Industrija bombažnih izdelkov
daje želeli izigrati. Odkup delnic je bil izveden tako, da Kranj (SI-ZAL-KRA-204) in Okrajni ljudski odbor Kranj (SI-ZAL-KRA-12).
se je Tkanina Celje, d. d. izognila objavi prevzemne Okrožno sodišče v Kranju, Sodni register. IBI Kranj, proizvodnja žakarskih tkanin, d. d..
ponudbe. Delnice, kupljene meseca decembra, so
preknjižili 3. januarja 2008, s čimer so malim delničar- Literatura
jem onemogočili prodajo delnic.24
Bogataj, Boštjan. 2006. V Ibiju ne bodo odpuščali, Gorenjski glas, letnik 59, št. 59, 25. 7.2
Novi lastniki so se sestali na seji skupščine 15. februarja 006, str. 17.
2008, ne da bi nanjo povabili male delničarje, lastnike 15 Kos, Marija. 2006. Podjetništvo v Kranju od leta 1918 do nacionalizacije leta 1948: razstava
odstotnega deleža družbe. Na seji so sami izglasovali Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enote za Gorenjsko Kranj. Zgodovinski arhiv Ljubljana.
štiričlanski nadzorni svet in sprejeli odločitev, da razreši- Oman, Franc. 1980. 50 let Industrije bombažnih izdelkov Kranj, Kranjski zbornik 1980,
jo direktorja Matjaža Božiča.25 Nova uprava je skupaj z Kranj 1980, str. 336 - 342.
novim direktorjem Antonom Ahacom morala pripraviti Prinčič, Jože. 1996. Gospodarski centralizem in Slovenci, Slovenska kronika XX. stoletja,
sanacijski načrt poslovanja in izhoda iz težkega finančnega II. knjiga (1941-1995), 1. izdaja, Založba Nova revija, 1996, str. 140.
oziroma likvidnostnega položaja. To jim v kratkem času Repe, Božo. 1996. Prvi delavski svet v kranjski Savi, Slovenska kronika XX. stoletja,
ni uspelo narediti. Zato so lastniki hitro sprejeli usodno II. knjiga, str. 181.
odločitev o prenehanju poslovanja. Za Gorenjskimi oblačili zdaj v likvidacijo še kranjski Ibi, Delo, 20. 6. 2008, str. 9.
Žargi, Štefan. 2008. V IBI-ju zamenjali direktorja, Gorenjski glas, letnik 61,
Tričlanski nadzorni svet, v katerem je bil poleg dveh pred- št. 14, 19. 2. 2008, str. 17.
stavnikov lastnikov tudi predstavnik zaposlenih, je 18.
junija 2008 soglasno sprejel predlog o likvidaciji družbe,
ki so ga predstavniki nekaterih lastnikov potrdili na
skupščini 4. avgusta 2008. Likvidacijski postopek se je
pričel 19. avgusta z vpisom sprememb v Sodni register.26

201

202 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Šolstvo

203

Bea Kranjc Poredoš Več kot 110 let šolstva na Primskovem

Od ljudske šole do strokovno tehniške šole

Šola na Primskovem je v skoraj 120-letnem zgodovinskem obdobju od ljudske šole splošno in obvezno, ne pa tudi enotno šolo. Obstajale
v času avstrijskega cesarstva (AO), v času obeh vojn in času med obema vojnama, so tri vrste šol: normalka, glavna šola in trivialka. Na
ko smo se pridružili južnim Slovanom, ter v času socializma do samostojne podeželju so bile trivialne šole (enorazredne šole za
Slovenije doživela različne spremembe v številu oddelkov, prešla je od enorazred- poučevanje branja, pisanja, računanja in verouka), kjer
nice do petrazrednice, od samostojne šole do podružnične, kar je še danes. je bila vsebina pouka bolj osiromašena. Ker pa je bilo
obiskovanje pouka bolj zaželeno kot obvezno, pa so
Podružnična šola Simon Jenko Primskovo je leta 2008 praznovala svojo 110-let- uvedli tudi nedeljske ponavljalne šole. Jožef II. je
nico in 30-letnico obiska pouka v novi šoli na Primskovem. Tudi lokacij je imela ukazal, naj ustanovijo šole povsod, kjer je v krogu pol
več, za prebivalce Primskovega pa sta poznani predvsem dve, stara šola na ure hoda vsaj 90 do 100 otrok za šolanje.2 Učni jezik v
križišču pri Jaku in nova lokacija pri Zadružnem domu. prvih razredih je bila slovenščina, nemščina pa je bila
na začetku le učni predmet. Resnični sad osnovnega
"In zopet so se odprla šolska vrata," je pred nekaj šolstva je bil, da se je znaten del slovenske mladine
desetletji konec avgusta na RTV Slovenija v TV naučil slovensko brati in pisati.3
Dnevniku napovedal napovedovalec Tomaž Terček.
Šolska vrata na Primskovem pri Kranju pa so se odprla Francozi in slovensko šolstvo
že leta 1890 v župnišču na Primskovem, vrata ljudske
šole pa deset let kasneje, to je leta 1898. V času Ilirskih provinc (1809-1813) šolstvo na
Slovenskem doživi ponoven vzpon. Francozi so tudi pri
Marsikdo se še spominja obiska pouka v stari šoli, ver- nas uvajali pridobitve francoske meščanske revolucije.
jetno se bo kdo ob branju članka spomnil tudi na kak V šolskem letu 1810/11 so uvedli šolski zakon, kjer so
prijeten dogodek, ki ga je doživel za šolskimi zidovi. namesto prejšnjih treh vrst šol uvedli enotno obliko
Članek je v veliki meri nastal na podlagi prebiranja osnovne šole - centralne šole. Učni jezik na osnovnih
šolskih kronik Ljudske šole Primskovo in Osnovne šolah in gimnazijah je bil slovenski, kar je pričelo
šole Simona Jenka Kranj, Podružnice Primskovo, ki dvigovati slovensko narodno zavest.
segajo v davno leto 1890.
Šolstvo po marčni revoluciji
Reforme Marije Terezije in Jožefa II. v avstrijskem cesarstvu

V drugi polovici 18. stoletja sta razsvetljena absolutista Prva polovica 19. stoletja je čas predmarčne dobe in
Marija Terezija in Jožef II. pričela dvigovati splošno izo- ponovnega uvajanja absolutizma (Metternichov absolu-
brazbeno raven najširših slojev prebivalstva v Avstrij- tizem), v katerem so ukinili francoske šolske reforme in
skem cesarstvu. Leta 1774 je bila uzakonjena splošna uvedli osnovni šolski zakon (Politična šolska ustava iz
šolska uredba, ki je določala podrobnejšo organizacijo leta 1805), ki je z nekaterimi popravki veljal do 1869. S
osnovnega šolstva.1 Tako je bila uvedena šolska reforma tem zakonom je verouk dobil v šoli velik pomen, kra-
in habsburška monarhija je postala ena izmed prvih
držav v Evropi, ki je uvedla splošno šolsko obveznost 1 Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979, str. 379.
za otroke med 6. in 12. letom starosti. Uvedla sta 2 Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979, str. 379.
3 Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979, str. 381.

204 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Podoba nekdanjih učilnic.
Dolgo so se namesto papirja
uporabljale tablice.

jevni šolski nadzorniki pa so postali župniki, ki so
nadzirali vsebino in metode pouka, vedenje učencev in
učiteljev, pa tudi odnos staršev do šole. Slovenščina kot
učni jezik je bila pomembna, kar se je videlo predvsem
v nedeljskih ali prazničnih šolah, ki so jih uvajali tam,
kjer je primanjkovalo rednih osnovnih šol.

Od leta 1848 do razpada Habsburške
monarhije leta 1918

Obdobje vladanja cesarja Franca Jožefa I. (1848-1916)

ima za slovensko šolstvo prav posebno težo. V drugi

polovici 19. stoletja so bili postavljeni temelji za vsa

vzgojno-izobraževalna področja, ki jih tudi po letu 1918 Ljudska šola je imela pet razredov, po končanem petem

dolgo niso opustili. Leta 1848 so bile uvedene spre- razredu ljudske šole pa so gojenci nadaljevali obvezno

membe v elementarni trivialni šoli, tako materialne kot osemletno šolo v meščanski šoli, od koder so imeli

nazorske. V 50. letih 19. stoletja pa so z združevanjem možnost nadaljevanja izobraževanja na strokovnih

trivialk, ki so postale večrazredne, in prvih treh razre- šolah, prestop v gimnazije pa ni bil možen. Vsa

dov nastale šole, ki so dobile ime ljudske šole. Učni pogostejši učni jezik v ljudskih šolah je bil slovenski.

jezik je bil nemški, vendar je materinščina v njih kmalu Proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja pa se je vse

postala učni jezik. pogosteje kazala tudi razlika v materialnih pogojih šol -

Leta 1869 je bil izdan tretji državni ljudskošolski zakon razlike so obstajale že med podeželskimi šolami. Iz
za avstrijske dežele, ki je veljal do razpada Avstro- nespodbudnega okolja na podeželju je le maloštevilnim
Ogrske (dualizem). Liberalna vlada je izpodrinila nad- nadarjenim učencem uspelo priti do srednje in višje izo-
zorno vlogo in prevladujoč vpliv Cerkve iz ljudske šole, brazbe. Razlike pa so se kazale tudi pri uporabi zvezkov
čeprav je bila vloga duhovnikov na podeželju v ljudskih in šolskih tablic.

šolah še vedno velika (verski pouk v župnijah je bil Kronika Ljudske šole na Primskovem pri Kranju iz

slovenski). Poučevati so pričele tudi učiteljice. Državni 1890 izpod peresa vodje (ravnatelja) Frana Luznarja se

ljudskošolski zakon je opredelil dva tipa elementarnih prične: "Ta šolski okoliš obsega sledeče vasi: Čirčiče

šol: občo ljudsko šolo in meščansko šolo. Na podeželju (današnje Čirče, op. BKP), Gorenje, Huje, Klanec,

so bile najpogostejše šestletne šole. Z zakonom o Primskovo in Rupo. Otroci teh vasij obiskovali so do

ponavljalnih šolah na Kranjskem (1874) so določili, da julija 1890 štirirazrednico v Kranju, vendar uspeh vsled

morajo otroci potem obiskovati nadaljevalni oz. ponav- zanikrnega obiskovanja in prenapolnjenja ni bil

ljalni pouk do dopolnjenega štirinajstega leta starosti najboljši. Dolgo se je ugibalo - nad 12 let - kako odpo-

vsaj dvakrat tedensko po dve uri. Ob ustanovitvi šole na moči tem nedostatkom, osobito, ker so meščanje imeli

Primskovem je to veljalo tudi za to ljudsko šolo. sami nek čuden predsodek do okoliških otrok, češ oni

205

na izražene želje. Krajni šolski svet poveril je učitelju
F. Luznar izdelati malo skico, v katerej bo natanko
določena velikost šolskih prostorov in stanovanja ter
drugih ugodnosti. Na podlagi te skice dovršil je
inžener g. Blovdek načrt, kateri nima para daleč
naokoli. /…/ Na dan 12. julija (1897) izpala je javna
licitacija. Vsa dela brez materiala in tlake je prevzel
stavbni mojster v Ljubljani g. Franc Weilgony za 4000
gld. /…/ Podjetnik zavzel se je spraviti stavbo letos
pod streho, popolnoma dovršiti pa jo drugo leto do
konca junija. Temelje so pričeli kopati dne 21. julija.
Dne 10. avgusta je bilo blagoslovljenje vogalnega
kamna. Vogalni kamen z listino je v severno zahod-
nem vogalu."5

Naslovna in prva stran kronike. pohujšujejo še njihove otroke. Treba je bilo tedaj misliti Šola je bila dokončana s krajšo zamudo, pouk v njej je
Fotografija stare šole. na ustanovitev nove šole. Da bi ustregli Čirčanom, stekel v šol. l. 1898/99 (6. oktobra 1899), in to z
najeli bi bili radi prazne prostore v prejšnji gimnaziji, a blagoslavljanjem in otvoritvijo novega šolskega
to ni bilo meščanom pogodu. Zdaj pak ponudi g. Anton poslopja. Ob otvoritvi se je zbralo veliko ljudi od blizu
Mežnarec, dekan kranjski, prazen farovž v Primskovem in daleč. Šola je bila slovesno okrašena z mlaji,
z letno najemnino 50 fl - brez vrta - toliko časa v šolske cesarskimi in narodnimi zastavami. Učenci so prvič
namene, da se sezida novo poslopje."4 sedli v šolske klopi 7. oktobra 1898. Pouk v tej šoli je
potekal do leta 1978, ko so na Primskovem za
Podobno kot danes so se pogajanja o tem, kje bo stala Zadružnim domom zgradili novo poslopje
nova šola, vlekla kar nekaj let. Čirčani so hoteli šolo podružnične osnovne šole Simona Jenka.
skupaj s prebivalci Hrastij, vendar je potem končno
prevladala ideja o postavitvi ljudske šole na Iz kronike Ljudske šole Primskovo pri Kranju je razvid-
Primskovem. Takole je leta 1897 dogodek opisal no, da je bila tradicija šolstva daljša, kot je staro šolsko
voditelj (ravnatelj), višji učitelj Fran Luznar: " Glede poslopje. Ljudsko šolo na Primskovem so prvi učenci
tukajšnje nove šole prišlo je do definitivnega sklepa. obiskovali že v šolskem letu 1890/91. Prvo šolsko leto
Zastopniki posameznih vasi odločili so se za prostor, na Primskovem se je pričelo 5. januarja 1891 v
ležeč na parcelah Jerneja Žumra in posestnice Barbare župnišču, s prvim učiteljem g. Francem Luznarjem.
Grašič, obeh iz Primskovega, ki ležita na voglu ob Sprva je bila to enorazrednica v župnišču, v novem
deželni cesti v Šenčur ter občinskemu potu na Klanec. šolskem poslopju pa dvorazrednica (od 1898 do 1933).
/…/ Sklenilo se je sezidati dvorazrednico s posebnim Poučeval je učitelj Fran Luznar, ki je bil tudi vodja (rav-
stanovanjem za učitelja in učiteljico, drvarnico in vod- natelj), ter učiteljica. Prva učiteljica je bila Ana
njak. Z načrtom, katerega je inženir g. E. Blovdek pri- Praprotnik (1898-1905), nato jo je nasledila Ana Mally
nesel s sabo ni bil zadovoljen krajevni šolski svet. (1905-1937). Poleg učenja je bil obvezen tudi verouk,
Gospod inženir je obljubil pri novem načrtu ozirati se katerega sta poučevala dva kaplana. Prvi šolski dan je
bil sredi septembra (od 16. do 19. septembra), šolsko
leto pa se je zaključilo konec julija (od 28. do 31. julija)

4 Kronika razredne Ljudske šole na Primskovem pri Kranju, šolsko vodstvo na Primskovem pri
Kranju, od 1890 do 1921 (1, 2, 3).

5 Kronika razredne Ljudske šole na Primskovem pri Kranju, šolsko vodstvo na Primskovem pri
Kranju, od 1890 do 1921 (1, 2, 3).

206 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

za redne učence, za ponavljalno šolo pa že aprila. Šol- liter 1 krajcar. Šolska naznanila, ki danes ustrezajo
sko leto se je pričelo z mašo v cerkvi in ravno tako se je obvestilom o uspehu, so prejeli večkrat na leto - od
tudi zaključilo. Šolarji so bili obeh spolov, v redni šoli dvakrat do štirikrat. Vsako leto je šolo obiskal tudi šol-
so bili dečki in deklice ločeni, v ponavljalni pa so pouk ski nadzornik, ravnatelj Andrej Žumer (umrl 1903), ki
obiskovali skupaj. Vsi učenci niso redno prihajali k sta ga kasneje nasledila Ferdinand Kaliger (do 1908) in
pouku, oviralo jih je vreme, dela na polju. Nekajkrat pa Janko Janežič (do 1913).
so morali šolo tudi za kratek čas zapreti zaradi snega in
mraza ter zaradi bolezni (ošpice). Pouka prosti so bili Vsako leto so praznovali tako državne kot cerkvene
učenci tudi v času, ko so nekaj let zapovrstjo nabirali praznike, v kroniki Ljudske šole Primskovo pa sem
rjave (majske) hrošče in zanje dobili celo plačilo - za 1 zasledila tudi, da so obeležili zanimiva dogodka - 3.
decembra 1900 so praznovali 100-letnico Prešernovega
rojstva in 24. septembra 1913 obeležili smrt Antona
Martina Slomška, prizadel pa jih je tudi atentat na
avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v
Sarajevu 28. junija 1914. Tudi neljubim dogodkom se
niso izognili - 24. maja 1912 je močan vihar z močnim
dežjem razdejal Primskovo, v šolsko poslopje pa je
udarila strela. Čeprav je šola imela strelovod, je zanetila
požar v eni izmed učilnic, ki so ga hitro pogasili. Razen
panike med učenci požar ni povzročil večje škode.
Čeprav smo bili Slovenci v Avstrijskem cesarstvu, kjer je
bil uradni jezik nemški, je pouk v ljudski šoli potekal v
maternem, slovenskem jeziku.

V času prve svetovne vojne ni bilo veliko sprememb.
Šolsko leto se je skrajšalo - trajalo je od začetka novem-
bra do konca junija, ker so morali možje na fronto je
zato primanjkovalo delovne sile na kmetijah, zato so za
delo morali poprijeti otroci. Ves čas vojne so učenci
sodelovali pri patriotskem delu - nabirali so zelišča za
čaj, zbirali žepne robce in belo perilo za potrebe vojakov
na frontah. Od septembra do novembra 1917 pa so šol-
sko poslopje zasedli nemški vojaki, julija in avgusta
1918 pa še avstroogrski. Sredi šolskega leta 1918/19 je
Avstro-Ogrska razpadla, končala se je prva svetovna
vojna, ustanovila se je Država SHS in nato še Kraljevina
SHS, vendar je pouk na šoli potekal nemoteno, le
prazniki so se morali prilagoditi novim oblastnikom.

207

Fotografija šole iz leta 1938. šolski sistem, ljudska šola se je preimenovala v narodno
šolo, dodali pa so nekaj novosti. Namesto učenja
Šola na Primskovem nemščine so sedaj uvedli učenje srbohrvaščine, šolsko
med obema vojnama leto se je pričelo na začetku septembra - vpis je bil 1. sep-
tembra, nekaj dni kasneje so imeli sveto mašo in drugi
Po prvi svetovni vojni je Avsto-Ogrska razpadla na več dan se je pričel pouk, konec pouka pa bil konec junija.
držav - Slovenci smo prišli v Kraljevino SHS, ki se po Ponavljalna šola pa je bila krajša in je trajala od konca
šestojanuarski diktaturi preimenuje v Kraljevino oktobra do konca aprila. Ob koncu šolskega leta so
Jugoslavijo. Šolstvo se je moralo prilagoditi novim učence peljali na izlet, kasneje pa tudi med letom. Po
razmeram. Slovensko šolstvo, ki je v novi državi pred- šestojanuarski diktaturi (6. 1. 1929) so učenci v šolskem
stavljalo najbolj razvit šolski sistem, je imelo pri tem letu 1930/31 dobili šolski odmor (počitnice ) dvakrat na
zelo pomembno vlogo. Do Zakona o narodnih šolah leto - božični in velikonočni odmor. Praznovali so nove
(1929) je nadaljevalo staroavstrijski šolski sistem, poleg praznike - narodne in državne (pridružitveni dan 1.
tega pa smo bili Slovenci v novi državi najrazvitejši, tudi decembra, Vidov dan, rojstne dneve članov kraljeve
pri šolstvu. Med Slovenci pa je bil tudi največji delež družine - Karadžordževići …), pa tudi obletnice vezane
pismenih v državi. na slovenske osebnosti - obletnice Prešernovega rojstva,
smrti Simona Jenka, Valentina Vodnika, Ivana Cankarja,
Ljudsko šolo nadomesti narodna šola, ki je z Zakonom Otona Župančiča, A. M. Slomška, čebelarja Janeza Janše
o narodnih šolah (1929) postavila enota in obvezna od …, zanimivo je, da so 1'. 10. 1925 obeležili peto obletni-
1. do 4. razreda za vso mladino po vsej državi. Kljub co plebiscita na Koroškem kot opozorilo na zle
centralistični ustavi (Vidovdanska ustava, 1921) je šol- posledice tega plebiscita.6 Učenci so od šolskega leta
stvo v Sloveniji ohranilo dobršen del avtonomije, tudi 1922/23 nekaj let poslušali tudi protialkoholna preda-
uporabo slovenščine kot učnega jezika v šolah. Učenci, vanja, ki so jih imenovali Treznostni dan, nabirali so
ki so uspešno zaključili vsaj štiri razrede narodne šole, rjave hrošče (majski hrošči), izvajali dobrodelnost (zbi-
so se po zakonu iz leta 1931 lahko vključili v meščan- ranje pirhov z Jugoslovansko Matico).
sko šolo, ki je imela status nižje šole, ter se tako
pripravljali za nadaljevanje šolanja za trgovske, obrtno- Leta 1933 so dvorazrednico razširili na trirazrednico,
industrijske in kmetijske poklice ter za srednje leto kasneje 1934 v štirirazrednico, leta 1936 pa v šest-
strokovne šole. razredico. Šola je postala pretesna za večje število
učencev, zato so se odločili za dozidavo šole in zaprosili
Po prvi svetovni vojni se je moralo šolstvo prilagoditi za dovoljenje za širitev šole (1934); dovoljenje za dozi-
novim razmeram (Država SHS, Kraljevina SHS, davo so dobili leta 1936. Ko so v šolskem letu 1936/37
Kraljevina Jugoslavija). Nadaljeval se je staroavstrijski pričeli obnavljati šolo, so najeli 5 sob pri Šušteršiču na
Klancu, kjer je pouk potekal do vselitve v prenovljeno
šolo. V obnovljeno šolo so se vselili konec šolskega leta
1938/39. Žal pa v novi, prenovljeni stavbi ni uživalo
veliko učencev, ker so leta 1938 v Kranju zgradili novo
narodno šolo in prešolali učence vasi Čirčič, Huj, del
Klanca in Rupe (155 učencev) v Kranj. Na Primskovem
je ostalo pet oddelkov, leta 1939 pa je bila petrazredni-
ca ukinjena in priključena v Kranj.

V času med obema vojnama je mesto ravnatelja do svoje
upokojitve (1925) še vedno opravljal Franc Luznar, nje-

6 Kronika razredne Ljudske šole na Primskovem pri Kranju, šolsko vodstvo na Primskovem pri
Kranju, od 1890 do 1921 (1, 2, 3).

208 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

govo mesto je potem prevzel Jakob Slapar (1926-1933), Med drugo svetovno vojno je bila šola zopet štirirazred-
nato pa mu je sledil Vilem Zirkelbah (umrl leta 1937), nica. Pouk v nemškem jeziku se je pričel v septembru,
do nemške okupacije pa še Peter Potočnik in Pavle razen v šolskem letu 1942/43, ko so učiteljice pomagale
Japelj. Ker se je šola iz dvorazrednice razširila v štiri- pisati nemške osebne izkaznice, končal pa konec junija.
razrednico, kasneje pa še v šestrazrednico, je na šoli Leta 1954 se je zaradi osvobajanja Slovenije in nemškega
poučevalo več učiteljev, predvsem učiteljic - Marija umika končal že 28. 4. 1945. V tem letu je bil pouk dokaj
Malenšek, Makso Tvrdy, Marija Prevc, Martina Bidovec, nereden, ker so bili stalni bombni alarmi. V času nemške
Marija Čehovin, Antonija Potočnik, Marija Celar, okupacije so v duhu tretjega rajha praznovali nemške
Karolina Zupančič, Darinka Japelj. Po gestapovskem praznike, učenci so morali deklamirati nemške pesmi …
zapečatenju šole so bili v šolo nameščeni nemški učitelji. Leta 1942 pa so Nemci temeljito prenovili poslopje šole
na Primskovem. Nemški šolski nadzornik Wüstnerja se
Šolsko leto 1940/41 pa se je končalo nekoliko drugače je marca 1944 umaknil na Koroško, njegovo mesto pa je
kot ostala leta. Meseca marca 1941 so iz Ljubljane pre- do konca vojne prevzel Skofitsch.
jeli odlok višjega šolskega sveta, naj se zaradi nevarnos-
ti pričetka vojne učencem izdajo izkazi, kar so tudi sto- Kranj je bil osvobojen 9. 5. 1945, že kmalu za tem se je
rili. Pouk se je kljub nemški okupaciji Gorenjske nadal- po štirih letih nemščine v šolskih prostorih na Prim-
jeval do 8. maja 1941, ko so morali po navodilih gestapa skovem ponovno slišal slovenski jezik.
učenci in učitelji zapustiti šolske prostore, nekaj dni
kasneje pa so nemški orožnik zapečatil vsa vrata v šoli Po vojni - od leta 1945 do leta 1963
in nanje nalepili list z napisom: "Vsako odnašanje pred-
metov se bo kaznovalo s smrtjo." Tako se je za nekaj let Politične spremembe leta 1945 so zahtevale spremem-
končala slovenska šola na Primskovem. be na vseh področjih družbenega življenja, tako tudi v
šolstvu, ki je doživelo toliko sprememb kot nikoli
Nemška okupacija dotlej. Šolstvo se je sprva razvijalo na podlagi parti-
zanskega šolstva. Med prvimi ukrepi je bilo leta 1945
6. aprila 1941 okupatorji napadejo in razkosajo podržavljene vseh zasebnih šol, ki so jih prej upravljali
Slovenijo, zelo kmalu pričnejo izvajati različno okupacij- cerkveni redovi. Korak nazaj je bila uvedba sedemletne
sko politiko. Nemci so slovenske šole takoj ukinili, šole, vendar so leta 1950 ponovno uvedli osemletko za
slovenske učitelje pa večinoma izgnali na Hrvaško in v vse otroke od sedmega do štirinajstega leta.
Srbijo ali jih odpeljali na prisilno delo v nemška
taborišča. Tako so lahko takoj pričeli z načrtovano ger- V duhu novega politična sistema je nova oblast vnašala v
manizacijo, šola pa je imela pri tem zelo pomembno šolstvo svojo ideologijo marksizma in leninizma. Verouk
vlogo. Mesto slovenskih učiteljev so prevzeli nemški, ki je postal neobvezen šolski predmet, h kateremu so
niso znali slovensko in velikokrat tudi niso imeli morali starši otroke posebej prijaviti, poučeval ga je kate-
primerne izobrazbe. Jezikovne tečaje nemškega jezika so het v šoli. Leta 1952 so namesto verouka uvedli moralno
morali obiskovati tudi odrasli. vzgojo, v srednji šoli pa poznavanje samoupravljana s
temelji marksizma. V duhu socializma pa so uvedli tudi
Nemci so takoj pričeli z nemškim šolstvom. Nadzorstvo nove praznike, množične prireditve (Titova štafeta,
nad šolstvom v kranjskem okrajem je prevzel nemški šol- kurirčkova torba …), delovne akcije (pobiranje majskega
ski nadzornik Wüstner, kmalu za tem je prišel na šolo hrošča, pobiranje krompirja …) in bralno značko.
pomožni upravitelj Ertel. V duhu ponemčenja so pričeli Poskrbljeno pa je bilo tudi za zdravstveno varstvo, šolsko
organizirati tečaje nemškega jezika za odrasle, ki ga je prehrano, uvedli so brezplačno šolo.
vodil Ertel, v šoli pa se je zvrstilo kar nekaj nemških
učiteljic. Na predlog nemškega šolskega nadzornika Do nove prenove šolstva je prišlo leta med leti 1958 do
Wüstnerja se je v avgusti 1941 ime Primskovo poimeno- 1963 s šolsko reformo, ki jo je določal Zakon o osnovni
valo v Falkendorf. šoli iz oktobra 1959, ki je dokončno uzakonil enotno

209

osemletno šolo na Slovenskem. Od leta 1960 so v Od leta 1963 do leta 1991
osnovno šolo začeli uveljavljati dopolnili pouk in
podaljšano bivanje. Z Ustavo leta 1963 in s tem z uveljavitvijo samouprav-
ljanja ter drugimi spremembami političnega sistema se
Pouk v šestrazrednici v slovenskem jeziku se je pričel že je tudi v šolstvu pričelo oblikovanje novih socialističnih
6. junija 1945, s slovenskimi učiteljicami in ravnateljem samoupravnih odnosov. V sedemdesetih letih 20. sto-
Maksom Tveryem (upokojil se je leta 1963), končal pa letja so nastopila najplodnejša leta v povojnem šolstvu.
se je 15. 6. 1945. Šolsko leto se je zaključilo 29. 7. 1945 Ena od vidnih novosti so bile uvajanje celodnevne
z mitingom. Zaradi pomanjkanja prostora so v šolskem osnovne šole, zidave novih šol s pomočjo samo-
letu 1946/47 uporabljali dve učilnici v župnišču, dokler prispevkov, šola v naravi, dopolnilni in dodatni pouk,
niso novembra 1947 na šolskem vrtu dogradili zidane podaljšano bivanje. Od šolskega leta 1967/68 dalje so
barake z dvema učilnicama. Poleti 1945 so v šoli izvedli postopoma uvajali petdnevni delovni teden.
nekaj tečajev - analfabetski tečaj za vojsko, tečaj kot
pripravo na gimnazijo, izobraževalni tečaj za učiteljstvo V zadnjem desetletju v Jugoslaviji je Zakon o osnovni šoli
v Kranju … V novem duhu so pričele delovati mladinske (1980) določal, da temelji delo vsake posamezne šole na
organizacije - Pionirji, ZMS. programu življenja in dela osnovne šole. Pričele so se
izvajati tudi alternativne ali neformalne oblike osnovne
Pouk se pričenjal v začetku septembra, končal pa konec šole - na Primskovem na primer Waldorska pedagogika.
junija, z dvema polletjema. V prvih letih po vojni so učen-
ci imeli še božične in velikonočne počitnice. Prvi dve leti V začetku 60. let 20. stoletja pa so se pojavljale težnje
po vojni pa so imeli še eno uro verouka. Proslavljali so po ustanovitvi številčno močnih osnovnih šol,
nove praznike (29. november, 27. april, 1. maj, JLA, nov- nepopolne šole pa bi postale podružnične šole, zato je
oletno jelko, dan mladosti …), opravljali delovne akcije OBLO Kranj predlagalo, da bi OŠ Primskovo ukinili,
(sajenje smrekovih sadik, pobiranje majskega in učence prešolali v ostale osnovne šole v Kranju, na
koloradskega hrošča, pomoč pri gradnji zadružnega Primskovem bi ostali samo 1., 2. in 3. razred. Temu se
doma …), sodelovali v pionirski organizaciji (sprejem je uprl Šolski svet in do leta 1965 ostane OŠ Primskovo
cicibanov v pionirsko organizacijo), krožki (taborniki …), kot petrazrednica. Za nekaj let jo šola dobila tudi novo
vsako leto so učence peljali na izlete in ekskurzije, izvajali ime: OŠ Stane Kovačič.
športne dneve, ogledali so si aktualne filme in tudi
gledališke predstave, naročali Cicibana, Kurirčka, V šolskem letu 1963/64 je OŠ Stane Kovačič
Pionirja, varčevali v šolski hranilnici … (Primskovo) ostala samostojna, vendar se je učiteljski
zbor na seji septembra 1964 odločil za čimprejšnje sode-
Šola na Primskovem je ponovno postala petletka in so lovanje z OŠ Simona Jenka. 1. 9. 1965 je OŠ Stane
jo obiskovali otroci iz ožjega šolskega okrožja. Ker je Kovačič (Primskovo) postala Podružnična šola Simon
šola leta 1949 dobila mlečno kuhinjo, so bili učenci Jenko Kranj, čeprav je Skupščina občine Kranj predlagala
deležni tudi malice. Z leti se je število učencev poveče- združitev z OŠ Staneta Žagarja, vendar se je učiteljski
valo in je pričelo primanjkovati prostora, čeprav so zbor odločil 3. 8. 1965 odločil drugače. Kot podružnična
začetek novembra 1974 dozidali zidano barako na vrtu, šola je imela 5 razredov, šolanje pa so učenci nadaljevali
zato je Svet za šolstvo OBLO Kranj v šolskem letu na matični OŠ Simona Jenka, na Komenskega 2. Sprva so
1961/62 158 učencev prešolal na osnovne šole Staneta se med učitelji pojavljali dvomi o pravilnosti odločitve,
Žagarja, Simona Jenka in Franceta Prešerna. Jeseni vendar je niso obžalovali. Ravnatelj Martin Kuharič je po
1962 je kranjska občina predlagala združitev z OŠ združitvi postal vodja in to dolžnost je opravljal do leta
Staneta Žagarja, vendar šolski odbor zaradi nestrinjanja 1969, nasledila ga je Štefka Kovač (do 1982), ko je njeno
s starši ni pristal na omenjeni predlog. Šola je bila regi- mesto prevzela Jana Kuralt.
strirana kot samostojni zavod.7
7 Šola skozi čas 1898 - 1978 - 1998, OŠ Simon Jenko - podružnica Primskovo Kranj,
210 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje V počastitev 100-letnice šole na Primskovem in 20-letnica sedanje šole, oktober 1998,
Gorenjski tisk 1998, str. 7.

Šolsko leto 1966/67 pa je prineslo osnovnim šolam po Od leta 1991 do danes Gradnja in otvoritev nove šole.
Sloveniji veliko sprememb. Uvedli so celodnevno var-
stvo, malo šolo in testiranje novincev. Uspeh celodnevne Po osamosvojitvi Slovenije se je šolski sistem bistveno
šole je bil tako velik, da so naslednja leta imeli kar dva spremenil. V letu 1996 sta bila sprejeta Zakon o organi-
razreda učencev, nudili so tudi kosilo. Leta 1968 so v zaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakon o
nekaterih OŠ po Sloveniji poskusno ob polletju ukinili osnovni šoli, ki sta postavila zakonske temelje devetlet-
sobotni pouk, tako tudi na OŠ Simona Jenka, kar velja še nemu šolanju. Devetletka je postala obvezna v šolskem
danes. Ob sobotah so imeli samo še športne dneve. letu 2003/2004, vanjo pa so vključeni otroci od šestega
do 15. leta starosti, kolikor traja njihovo šolanje.
V začetku 70. let 20. stoletja je bila šola ponovno Dvainštirideset osnovnih šol pa je začelo izvajati program
potrebna obnove, zato so se pričeli odločati med devetletne osnovne šole že v šolskem letu 1999/2000.
adaptacijo ali gradnjo nove šole. O tem so razpravljali
kar nekaj let (med 1971 do 1976), nazadnje so se Devetletna osnovna šola je razdeljena na triletja. V
odločili za gradnjo nove šole na Primskovem. Gradnjo prvem razredu ob učiteljici enakovredno sodeluje v
nove šole so vključili v samoprispevek med leti 1975 in vzgojno-izobraževalnem delu še vzgojiteljica (v okviru
1980. Jeseni leta 1976 se je pričela graditi nova šolska dogovorjenih normativov), učiteljica in vzgojiteljica
stavba na prostoru za Zadružnim domom na delo opravljata po načelih timskega dela, skupaj načr-
Primskovem, 29. julija 1978 je bila svečana otvoritev tujeta in opredeljujeta, katero področje katera koordini-
nove šole na Primskovem. Šola je ostala podružnična ra, interakcija v razredu pa je prepuščena obema.8
šola centralne šole Simona Jenka, s štirimi razredi,
podaljšanim bivanjem in vrtcem. Poleg šole je bilo tudi Podružnična šola Primskovo je sledila novim metodam
igrišče, ki so ga uredili šele leta 1982. V šolskem letu dela in se v šolskem letu 1991/92 odločila za novo meto-
1987/88 se je število učencev zmanjšalo, ker je veliko do poučevanja - Wambachovo metodo. To je globalna
učencev odšlo na novo OŠ Matija Čopa. metoda začetnega opismenjevanja, katere značilnost je,
da izvaja potek branja in pisanja iz strnjenega besedila,
V šolskem letu so učenci obiskovali tako zimske kot ne pa iz njegovih sestavin. Načelo projekta je: najprej
poletne tabore (šola v naravi), prirejali tekmovanja gib, potem beseda. Šola še danes izvaja ta program.9
(bralne značke: Cicibanova, Prešernova, Vesela šola …),
hodili h krožkom, peli v pevskem zboru, vsa leta pa je 8 Osnovna šola Toneta Šraja Aljoše: Devetletka :Predstavitev,
šola sodelovala s tovarno IBI, ki je šolo tudi finančno http://www.onovavas.lj.edus.si/OsnovnaSolaNV/predst_devetl.htm#kaj_prinasa
podpirala. Ob 60-letnici tovarne IBI je šola tovarni
podarila grafiko, ki so jo naredili učenci višje stopnje. 9 H. Jelovčan, Sodobna šola, pripravljena na tretje tisočletje, oktober 1998, Gorenjski glas.

211

Ob stoletnici šole na Primskovem Po osamosvojitvi Slovenije so bile ponovne spremembe
smo imeli v sodelovanju s v šolstvu. Vse šole so prešle na trimestre, ukinili so
krajevno skupnostjo vrsto praznovanja nekaterih praznikov in uvedli nove. V
Podružnici Primskovo zato še vedno pripravljajo vrsto
aktivnosti. Ob tej priložnosti smo prireditev in proslav. Največji sta bili ob 100-letnici prve
v šoli pripravili razstavo del šole na Primskovem oktobra 1998 in 20-letnici današ-
nje šole, ko so prireditve potekale ves oktober 1998,
učencev, izdali pa smo tudi pub- tudi v sodelovanje KS Primskovo. Prireditev ob 100-let-
likacijo ‘Šola skozi čas 1898 - nici šolstva na Primskovem je bila v Domu krajanov, v
1978 - 1998’. šoli so pripravili razstavo del učencev ter dan odprtih
vrat, postavili so tudi spominsko plošče na stari šoli.
212 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje
Pred desetimi leti so izdali brošuro z naslovom Šola skozi
čas. Ob letošnjem praznovanju pa so izdali lično razgled-
nico, na kateri je prva šolska stavba, nova šolska stavba
in otroška risba. Tudi vabilo so skrbno oblikovali z
otroškim portretom Simona Jenka in otroškimi risbicami.

Ob krajevnem prazniku KS Primskovo je šola prejela
priznanje KS Primskovo za dolgoletno plodno in
uspešno sodelovanje. Ob občinskem prazniku, 3.
decembra 2008, so prejeli nagrado MO Kranj. To je
denarna nagrada. Šola je iz teh sredstev opremila raču-
nalniško učilnico.

Učenci se še vedno udeležujejo zimskega in letnega ta-
bora, krožkov ter raziskovalnega tabora "Pokljuka",
sodelujejo s KS Primskovo … Kot podružnični šoli ji ni
bilo prizaneseno, saj so jo hoteli priključiti k OŠ Matije
Čopa na Planini (1997), vendar je prevladal razum in še
vedno je Podružnica Primskovo štirirazredna šola s
podaljšanim bivanjem in vrtcem.

Kot večina slovenskih šol so tudi v podružnični šoli na
Primskovem v šolskem letu 2003/04 uvedli 1. razred
devetletke. Vpisan je bil samo en oddelek s 27 učenci. V
njem sta poučevali učiteljica Majda Pipan in vzgojitelji-
ca Marijana Kavčič. Oprema učilnice je bila prilagojena
starosti učencev. Temeljna oblika dela je bila igra. Veliko
je bilo tudi igranja v kotičkih. Preko igre so učenci pri-
dobivali nova znanja, spretnosti, se urili v grafomotori-
ki, se učili poslušati in ustrezno pogovarjati z učiteljem
in sogovorci. Okoli šole so po odredbi inšpektorja
postavili visoko ograjo, s čimer se je zmanjšala možnost
za vandalska početja, ki so povzročila na šolah veliko
škodo. Šola je pridobila igrala na šolskem igrišču;
peskovnik je prispevalo podjetje Elektro Gorenjske.10

Vodja šole Jana Kuralt je v šolskem letu 2003/04 prevzela Na Primskovem tudi srednja šola Levo:
dela in naloge pomočnice ravnateljice OŠ Simona Jenka, Razglednica OŠ Simon Jenko -
njeno mesto pa od tedaj opravlja vodja Majda Pipan. Po drugi svetovni vojni je Primskovo dobilo tudi sred- podružnica Primskovo.
njo šolo, ki jo danes domačini poznamo kot tekstilno
V šoli so v šolskem letu 2004/05 organizirali tudi šolo, ob Kokrškem mostu na Cesti Staneta Žagarja. Zgoraj:
državno prvenstvo Vesele šole. Leta 2008 je šola prejela priznan-
Tekstilna šola je Krajevne skupnosti Primskovo
V šolskem letu 2006/07 je šolo zapustila zadnja gene- in nagrado Mestne občine Kranj.
racija učencev 4. razreda osemletke, učenci prve genera- Med obema vojnama je bil Kranj veliko tekstilno
cije 5. razreda devetletke pa so zaključili šolanje na naši središče, zato je leta 1930 dobil prvo tekstilno šolo,
podružnici v šolskem letu 2007/08. 21. 9. 2006, ob sve- katere namen je bil izobraziti dobre tekstilne strokovnja-
tovnem dnevu drevesa, so ob prisotnosti finske vele- ke za tekstilno industrijo, kajti do takrat so v kranjskih
poslanice, Birgitte Stenius Mladenov, posadili lipo na tekstilnih tovarnah delali samo tuji tekstilni strokovnja-
šolskem igrišču. Slovesnosti so se udeležili še rav- ki. Prostore je dobila na Tomšičevi ulici v centru Kranja,
nateljica, ga. Nevenka Škrlj, predsednik KS Primskovo, vendar je kmalu postala pretesna. Leta 1939 je uprava
g. Slavko Erzar, in drugi. Dravske banovine sklenila postaviti za kranjsko tekstil-
no šolo novo moderno poslopje na Primskovem pri
V času predsedovanja Slovenije Evropski uniji so učen- Kokrškem mostu. Temelji so bili položen leta 1940,
ci sodelovali na prireditvi Barve Evrope v Kranjski hiši. vendar je pričetek druge svetovne vojne prekinil delo. Po
Z likovnimi deli učencev so predstavili Finsko. vojni so ponovno poskušali z nadaljevanjem gradnje
(leta 1948, 1952), težave so se vrstile tudi zaradi
pomanjkanja financ. Tako so pričeli graditi Srednjo
tehniško tekstilno šolo leta 1955 in jo uradno odprli 2.
avgusta 1958. Prvi dijaki so pričeli s poukom v novi
zgradbi v šolskem letu 1958/59. Srednja tehniška tek-
stilna šola je izobraževala tekstilne kadre - predilce,
tkalce, kemike, pletilce, konfekcionarje.

10 Majda Pipan, vodja podružnične šole Simon Jenko Primskovo, februar - marec 2009

213

Temelji za Srednjo tehniško tekstilno Leta 1960 so se ji pridružili oddelki obutvenih storitev in Ekonomska šola in center ESIC
šolo na Primskovemu pri Kokrškem šola je dobila nov naziv - Tekstilna in obutvena šola Kranj
(TOŠ). Šola je bila znana po vsej Jugoslaviji, saj so jo Po drugi svetovni vojni, točno leta 1946, je Kranj dobil
mostu so bili položeni leta 1940, obiskovali dijake iz večine takratnih jugoslovanskih tudi Nižjo gospodarsko šolo. Svoje prve prostore je
vendar je pričetek druge svetovne republik. Zaradi potreb tovarne Sava po gumarjih so leta imela v Tomšičevi ulici, zaradi razpadajoče stavbe in
1989 odprli tudi gumarske oddelke in šola se je ponovno pomanjkanja prostora pa se je leta 1974 preselila na
vojne delo prekinil. Po vojni so preimenovala v Srednjo tekstilno, obutveno in gumarsko Komenskega 4, kjer je ostala do 2007, ko se je preselila
ponovno poskušali z nadaljevanjem šolo Kranj (STOŠ). Takrat je bila to največja srednja in v novo zgrajeno šolo na Zlato polje v Kranju.
gradnje (leta 1948, 1952), težave so poklicna šola v Kranju. Žal pa je v 90. letih 20. stoletja
se vrstile tudi zaradi pomanjkanja prišlo do velikih, tako političnih (razpad Jugoslavije) kot V 90. letih 20. stoletja pa se je povečal vpis na Srednjo
gospodarskih sprememb, zato se je zanimanje za vpis na ekonomsko in upravno-administrativno šolo Kranj, ker
financ. Tako so pričeli graditi šolo zmanjšal in opustiti so morali kar nekaj programov. so dobili oddelke ekonomske gimnazije. Tako se je nekaj
Srednjo tehniško tekstilno šolo Vpisali so nov program frizer, za kar izobražujejo še oddelkov Ekonomske šole preselilo na lokacijo tekstilne
danes11. Leta 2004 se je STOŠ združil s Srednjo gradbeno šole, kjer šola deluje še danes. Takrat je izobraževala za
šele leta 1955. šolo Kranj v Srednjo poklicno in gradbeno šolo Kranj programe: ekonomsko-komercialni tehnik, upravni
(Vir: Godišnji izveštaji srednjih (SPŠ), kjer še danes izobražujejo za poklica frizer in grad- tehnik, poslovni tajnik, poslovni tehnik in ekonomska
tehničkih tekstilnih škola Zagreb, benik. V bivših konfekcijskih delavnicah so sedaj velike gimnazija. Leta 2000 je Ekonomska šola postala zavod -
Kranj, Leskovac, Odžaci, Štip, in moderne gradbene delavnice. Ekonomska šola Kranj z dvema organizacijskima enota-
školska godina 1956-1957, Srednja ma: Srednjo poklicno in strokovno šolo, ki ima sedež na
tehniška tekstilna šola v Kranju.) Cesti Staneta Žagarja in Strokovno gimnazijo, ki je danes
na Zlatem polju. Tako je Ekonomska šola Kranj postala
Uradna otovoritev Srednje tehniške ena največjih srednjih šol na Gorenjskem. Dijaki so pouk
tekstilne šole Kranj pri tovarni IBI obiskovali v dveh izmenah. Decembra 2005 je bil
2. avgusta 1958. položen temeljni kamen za gradnjo nove Ekonomske
šole na Zlatem polju, ki je dijake gimnazijskih oddelkov
(Vir: Ljubljeni zbornik ob tridesetlet- sprejela marca 2007, ostali oddelki strokovne šole pa so
nici šole 1930/31 - 1960/61) ostali na tekstilni šoli. Zanimivost Strokovne gimnazije so
tudi športni in skakalni oddelki, v katerih so mladi
Gradbeno-storitvena šola skakalci iz vse Slovenije.
v Centru ESIC Kranj.
Januarja 2009 so je nekaj kranjskih srednjih in poklic-
(Foto arhiv ESIC Kranj) nih šol združilo v Ekonomsko-storitveni izobraževalni
center - ESIC Kranj. V center so vključene: Strokovna
gimnazija (lokacija Kidričeva 65), Ekonomsko-trgovska
šola (program ekonomski tehnik, administrator in
trgovec), Gradbeno-storitvena šola(obe na lokaciji Ceste
Staneta Žagarja) in Višja strokovna šola (lokacija
Zupančičeva 22 - bivša Trgovska šola).

11 Franc Štrukelj, Pomočnik ravnatelja na STOŠ, avgust 2009.

214 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Viri in literatura: "Tekstilna šola", kot jo imenujejo
prebivalci Primskovega še danes,
1. Zgodovina Slovencev Cankarjeva založba, Ljubljana 1979. na Cesti Staneta Žagarja 33.
2. Šolstvo na Slovenskem, Skozi stoletja I. (do 1848), Katalog stalne razstave, Slovenski šolski (Foto Drago Papler)

muzej, Ljubljana 1988, str. od 27 do 37. 215
3. Šolstvo na Slovenskem, Skozi stoletja II. (od 1848 do 1918), Katalog stalne razstave, Slovenski

šolski muzej, Ljubljana 1999, str. od 59 do 80.
4. Šolstvo na Slovenskem, Skozi stoletja III. (od 1918 do 1991), Katalog stalne razstave, Slovenski

šolski muzej, Ljubljana 1988, str. od 93 do 120.
5. Kronika razredne Ljudske šole na Primskovem pri Kranju, šolsko vodstvo na Primskovem pri

Kranju, od 1890 do 1921.
6. Kronika dvo-razredne osnovne šole na Primskovem pri Kranju, od šolskega leta 1921/22 do

šol. leta 1946/47.
7. Šolska kronika Osnovne šole na Primskovem pri Kranju, Državna osnovna šola Kranj -

Primskovo, od 15. 6. 1947 do 31. 8. 1963.
8. Šolska kronika OŠ „Stane Kavčič“ Kranj, od 1. 9. 1963 do 31. 8. 1992.
9. Šolska kronika OŠ Primskovo v Kranju, od 1. 9. 1992 do 31. 8. 2003.
10. Šola skozi čas 1898 - 1978 - 1998, OŠ Simon Jenko - podružnica Primskovo Kranj,

V počastitev 100-letnice šole na Primskovem in 20-letnica sedanje šole, oktober 1998,
Gorenjski tisk 1998.
11. 15 let samoprispevka za šole in vrtce 66 - 81, Program gradnje družbenih objektov
v KS za obdobje 1975 - 80, Sekretariat koordinacijskega odbora za gradnjo družbenih objektov
v krajevnih skupnostih občine Kranj, Učne delavnice, Ljubljana leto 1982.
12. H. Jelovčan, Sodobna šola, pripravljena na tretje tisočletje, oktober 1998, Gorenjski glas.
13. Suzana P. Kovačič, 110-let šole na Primskovem, str. 7, 24. oktober 2008, Kranjski glas.
14. Suzana P. Kovačič, V domu krajanov se dogaja, str. 7, 24. oktober 2008, Kranjski glas.
15. Majda Pipan, vodja podružnične šole Simon Jenko Primskovo, februar - marec 2009.
16. Zbirka medijskih objav, Mestna občina kranj, kliping, MOK 2008.
17. Novi izzivi za Slovenijo, Strategija razvoja izobraževanja in znanosti v luči evropskih
intergracijskih procesov: www.ff.unilj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/Dela_18/
05%20uvodnik%20cok.pdf.
18. http://www.google.si/search?hl=sl&q=devetletna+osnovna+%C5%A1ola&sourceid=navclient-
ff&rlz=1B3GGGL_enSI299SI300&ie=UTF-8&aq=t&oq=devetletka.
19. Osnovna šola Toneta Šraja Aljoše: Devetletka: Predstavitev,
http://www.onovavas.lj.edus.si/OsnovnaSolaNV/predst_devetl.htm#kaj_prinasa.
20. Črtomir Zorec, Zgodovina, razvoj in delo tehniške tekstilne šole v Kranju v letih od 1931 do
1960, Ljubljeni zbornik ob tridesetletnici šole 1930/31 - 1960/61, Tehniška tekstilna šola,
Gorenjski tisk Kranj, Kranj 1961, str. 11-22.
21. Letno poročilo Srednje tehniške šole tekstilne šole v Kranju, 1955/56, Tiskarna Napredak
Leskovac 1956, str. 29-43.
22. Godišnji izveštaji srednjih tehničkih tekstilnih škola Zagreb, Kranjj, leskovac, Odžaci, Štip,
školska godina 1956-1957, Srednja tehniška tekstilna šola v Kranju, str. 15-30.
23. Ekonomska šola Kranj, Zbornik ob 60-letnici, 1946 - 1996 - 2006, str. 6-12.
24. Jolanda Gašperlin, Zgodovina šole v številkah, Kranj 2003.
24. Šolska kronika, Srednja poklicna in strokovna šola Kranj, 2006/07.
25. Šolska kronika, Srednja ekonomsko in upravno-administrativna šola Kranj, 1992-2000.
26. Šolska kronika, Ekonomska šola Kranj, 2000-2009.

216 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Kulturno društveno
življenje

217

Matija Šorli Glasbena in folklorna tradicija

Glasbeno-kulturno življenje na Primskovem

Malo krajev se ponaša s tako razvejano in raznoliko glasbeno in folklorno tradi- Dramatski osek je imel tudi po šest iger v eni sezoni. Z
cijo, kot Primskovo pri Kranju. Zanimanje za oživljanje starih navad in običajev, izkupičkom denarja od vstopnin so odplačevali dolgove,
ki izvirajo iz krščanstva in ljudske tradicije, ki jo je dolga stoletja gradil sloven- ki so nastali pri gradnji gasilskega doma. Dramatski
ski kmečki človek, pa je na Primskovem vse bolj živo, predvsem na področju odsek je z malimi presledki deloval vse do leta 1952, ko
ohranjanja in oživljanja ljudskih pesmi, plesov in običajev, ljudskih ter narodnih se je osnovalo KUD (kulturno društvo) Svoboda na
noš. Po drugi strani pa se v našem kraju goji petje najtežjih umetnih zborovskih Primskovem.
pesmi domačih in tujih avtorjev. Zbori in pevske skupine izvajajo petje od najpre-
prostejših ljudskih pesmi do najtežjih umetnih pesmi. Primskovo ima tudi tradi- Leta 1936 je bil v okviru gasilske čete osnovan 30 članski
cijo pritrkavanja na zvonove, ki je slovenska posebnost. Žal pa kraj nima na pevski zbor, ki ga je vodil Niko Bernard.
primer godbe. Kranjska godba deluje v mestu Kranju
Pri četi je od leta 1936 delovala ljudska knjižnica, ki jo je
Zanimiva in različna je tudi avtohtonost primskovskih pevskih zborov in glasbenih vodil pokojni Ciril Rebolj. Med 2. svetovno vojno je delo
skupin. Folklorna skupina je bila ustanovljena kot primskovska in kot taka namer- knjižnice zastalo. Knjižnica je še naprej obstajala, njeno
ava tudi ostati, čeprav ima veliko članov, ki niso krajani naše krajevne skupnosti. delo je pozneje prevzelo Kulturno društvo Svoboda.
Ansambel Bohpomagej je po izvoru primskovski, čeprav nihče od sedanjih članov ni
več prebivalec naše krajevne skupnosti. Nekateri pevski zbori, ki delujejo na Predstavitev primskovskih
Primskovem, so avtohtoni, saj so bili ustanovljeni in vseskozi delujejo na pevskih zborov,
Primskovem. To so cerkveni zbori župnije Kranj-Primskovo in zbor Musica viva. De folklorne skupine Ozara,
profundis je po izvoru primskovski, vendar je presegel okvire naše krajevne skup- pritrkovalcev in narodno-zabavnega
nosti in mesta Kranja, čeprav še vedno deluje na Primskovem. Tudi v njem noben ansambla Bohpomagej
član tega zbora, z izjemo zborovodkinje, ni Primskovljan. Pevska zbora dr. Janez
Bleiweis in Mysterium se štejeta bolj za kranjska zbora, čeprav imata pevske vaje na Mešani pevski zbor Musica Viva
Primskovem in so nekateri člani teh dveh pevskih zborov Primskovljani.
Mešani pevski zbor Musica viva je najstarejši posvetni
Začetki zbor na Primskovem. Uvršča se med kranjske zbore z
najdaljšo tradicijo, saj deluje že 63 let. Ves čas je imel in
Začetki glasbeno kulturnega delovanja na Primskovem še ima sedež in pevske vaje na Primskovem. Zato ga
pred 2. svetovno vojno in po njej so delovali pod okriljem poleg cerkvenih pevskih zborov lahko uvrščamo kot
Cerkve in gasilskega doma. najbolj avtohton krajevni pevski zbor.

Z dograditvijo novega gasilskega doma leta 1932 je v Začetek zbora sega v 1. januar leta 1946. Na dolgi pev-
okviru prostovoljne gasilske čete začel delovati dramat- ski poti je pevce, ki so sodelovali in še sodelujejo pri
ski odsek, ki ga je vodil nadgozdar Miroslav Hanzlovsky. zboru, kljub različnim interesom ljubezen do petja
povezovala v prijeten kolektiv. Od ustanovitve do danes
Prve igre na gasilskem odru so bile: Emilija, Žarenje je pelo v zboru okoli 150 pevcev, v mnogih primerih
planin (igri je napisal Hanzlovsky), Miklova Zala, Deseti cele generacije oziroma družine. Pevci in pevke so bili
brat, Rokovnjači, Pri belem konjiču. dolga leta člani različnih primskovskih in kranjskih

218 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

zborov, hkrati pa so prehajali iz enega v drug pevski
zbor. Sočasno so bili člani cerkvenega pevskega zbora,
nekateri pa kasneje Obrtniškega pevskega zbora dr.
Janez Bleiweis. Danes je zelo malo članov Musice vive
članov drugih primskovskih pevskih zborov, nihče pa
ni več član folklorne skupine Ozare, čeprav so nekateri
dolga leta to bili.

Za začetek delovanja zbora se šteje 1. januar 1946. samostojnih zgoščenkah in kasetah v izdaji Založbe Utrinki s potovanja po Argentini.
Takrat je v dvorani gasilskega doma na Primskovem kaset in plošč RTV Slovenije (Lepa misel, Dobra misel,
potekal sestanek, ki ga je vodil predsednik in kulturni Čej so tiste stezice). Za svoje dolgoletno delo ga je leta
referent Kulturnega ljudskega odbora Makso Twrdy. 2007 Mestna občina Kranj odlikovala z največjim priz-
Pojasnil je pomen in namen organiziranega prosvetne- nanjem, veliko Prešernovo plaketo. Leta 2007 je na
ga dela v vasi in pozval navzoče na skupno in složno Mednarodnem festivalu adventne in sakralne glasbe v
delo za duhovni dvig Primskovega. Že 6. januarja so bili Pragi v kategoriji drugih zborov osvojil srebrno nagra-
izvoljeni vodje posameznih sekcij. Za vodjo pevske sek- do. Na festivalu Slovakia cantat pa je osvojil zlato nagra-
cije je bila izvoljena kasnejša zborovodkinja pevskih do v kategoriji Mudica sacra a capella ter srebrno v
zborov v okviru društva Svoboda Julka Mandeljc. kategoriji Folksong a capella.

Zbor oziroma zbori so delovali kot moški, ženski in Zborovodje Musice vive:
mešani, kasneje pa le kot mešani zbor z imenom ● Julka Mandeljc (1910-1986): zborovodkinja od
Svoboda. Vse zbore je vodila Julka Mandeljc. Zbor
oziroma zbori so v povojnih letih delovali v povezavi z 1946 do 1985
dramsko sekcijo. Skupaj so pripravili več spevoiger in ● Janez Močnik (1937): zborovodja od 1984 do 1985
iger s petjem, kot na primer: Maksel (1946), Županova ● Nada Kos (1962): zborovodkinja od 1985 do 1996
Micka (1950), Študentje smo (1952) itd. Zbor je ● Peter Škrjanc (1942): zborovodja od 1996 do 2001
nastopal na Primskovem, v okolici Kranja in drugod. ● Tomaž Kukovič (1977): zborovodja od 2001

Leta 1966 je bil ustanovljen moški pevski zbor do 2004
"Svoboda" Primskovo. Ob ustanovitvi je štel 12 članov ● Damijana Božič Močnik (1970): zborovodkinja od
in sčasoma se je povečal na 20 članov. Od leta 1966 do
1976 je "Svoboda" delovala samo kot moški zbor, ki ga 2005 do 2006
je vodila Julka Mandeljc. ● Simona Košak (1977): zborovodkinja od septem-

Leta 1976 so ob praznovanju 30 letnice zbora "Svoboda", bra 2006 do maja 2008
se ustanovi še mešani pevski zbor "Svoboda" in moški ● Nana Weber (1980): zborovodkinja od junija 2008
oktet. Vse tri zbore je vodila Julka Mandeljc. Moški oktet
so ukinili leta 1983, kasneje pa še moški zbor. Od takrat do novembra 2009
je zbor "Svoboda" deloval le še kot mešani zbor, ki pa se ● Ana Erman (1962) od novembra 2009 do
je v koncertni sezoni leta 1992 preimenoval v samosto-
jno Musico vivo. Zbor nastopa na Primskovem, po marca 2010
Sloveniji, občasno pa tudi po Evropi in svetu. Stalni pro- ● Aleš Gorjanc (1970): od marca 2010
gram zbora obsega od renesančne zborovske literature
do domačih ali tujih narodnih in umetnih pesmi.

Zbor Musica viva se pojavlja tudi v radijskem progra-
mu. Najbolj uspeli posnetki zbora so predstavljeni na

219

Maribor 2001 - tretji ‘zlati nastop’. Komorni zbor De Profundis Zbor je do danes dosegel veliko odmevnih nastopov v
tujini. Že ob prvi predstavitvi na tekmovanju pevskih
Komorni zbor De profundis izvira iz primskovskega zborov Naša pesem v Mariboru so prejeli srebrno
dekliškega cerkvenega pevskega zbora. Zbor se je začel plaketo ter dve posebni priznanji, in sicer za najbolj
oblikovati septembra leta 1990, ko je takratna prepričljiv nastop zbora, ki je prvič na tekmovanju, in
zborovodkinja mladinskega dekliškega zbora in zdaj- priznanje za najbolj prepričljiv nastop zborovodkinje. V
šnja zborovodkinja komornega zbora De profundis letih 1997 in 1999 pa so se na tekmovanju uvrstili na
Branka Potočnik (danes Branka Potočnik Krajnik) sam vrh z osvojitvijo zlate plakete mesta Maribor. V
pripeljala na vajo tudi nekaj fantov. Zbor je začel kmalu mednarodnem okviru so najbolj ponosni na rezultate
peti pri mašah v primskovski župnijski cerkvi, kasneje enega od najzahtevnejših tekmovanj v avstrijskem
pa tudi drugod. Vendar zbor na začetku še ni imel Spittalu leta 1997, kjer je komorni zbor De profundis
imena. Pevci so se po vajah družili v vinoteki hotela prejel 1. nagrado v kategoriji ljudska pesem. To je
Creina ali piceriji primskovskega nogometnega igrišča največ, kar je na tem tekmovanju kadar koli uspelo
in premlevali načrte za delo zbora v prihodnje. doseči kateremu izmed slovenskih pevskih zborov.
Premišljevali so tudi o imenu zbora. Tako se je en pevec Naslednje leto so se udeležili mednarodnega tekmo-
spomnil imena De profundis, ki izvira iz istoimenskega vanja v nemškem Miltenbergu in osvojili 3. mesto. Velik
psalma, in pomeni iz globočine. Ta izraz se je zdel izziv je zboru pomenila udeležba na tekmovanju serije
pevcem primeren, saj so ime povezovali s tem, da poje- Grand prix v španski Tolosi, kjer so v izredno močni
jo iz globine svoje duše. Ime se je obdržalo do danes. konkurenci s 5. mestom dostojno zastopali Slovenijo. V
Zbor na začetku ni imel finančnih sredstev, tako da so mestu Powell River v Kanadi so prejeli dve prvi nagra-
si za prvi celovečeren nastop v kranjski cerkvi morali di, v kategoriji sodobne zborovske glasbe pa 2. na-
sposoditi obleke pri pevcih stražiške "Svobode". grado. Na nacionalnem tekmovanju "Naša pesem" v
Mariboru so leta 2001 že tretjič v zgodovini zbora pre-
Kasneje se je zbor registriral kot društvo. Začel je sode- jeli zlato plaketo mesta Maribor. Poleg tekmovanj je
lovati na območnih in drugih srečanjih ter prirejati kon- zbor aktiven na področju koncertnih dejavnosti. Največ
certe. Kvaliteta zbora je začela naraščati, tako da je pre- jih priredi v Sloveniji in v tujini (v Nemčiji, Avstriji.
rasel krajevne okvire in danes sodi med poznane Španiji, Italiji, Kanadi, na Hrvaškem in Slovaškem).
slovenske zbore.

Repertoar zbora je zelo raznolik. Obsega posveten in
cerkven opus slovenskih in tujih avtorjev iz vseh obdo-
bij: od srednjeveške glasbe (korala), prek renesančne
glasbe-klasične polifonije 16. stoletja, dela skladateljev
17., 18., 19. in 20. stoletja pa do najsodobnejših del.
Zbor izvaja enoglasne korale, večglasne homofone
skladbe in najtežje polifone skladbe, skladbe pisane v
modusih, tonalne in atonalne skladbe.

V zboru z izjemo zborovodkinje, ki izvira iz naše kra-
jevne skupnosti, sedaj pa prebiva drugje, ni več krajanov
naše krajevne skupnosti, nekoč pa jih je bilo večina.
Člani zbora niso aktivni v drugih primskovskih zborih
in glasbenih skupinah.

Zborovodkinja je od vsega začetka (od 1990) Branka
Potočnik Krajnik.

220 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Komorni zbor Mysterium

Komorni zbor Mysterium je kranjski pevski zbor, ki ima
formalno sedež v Stražišču, a deluje in ima pevske vaje
na Primskovem.

Komorni zbor Mysterium je bil ustanovljen leta 2005 z certe in priložnostne nastope. Udeležuje se občinskih Nastop na 26. reviji obrtniških
namenom, da izvaja različne zvrsti glasbe, da se člani revij odraslih pevskih zborov in seveda Revije obrtniš- pevskih zborov - Maribor 2008.
zbora prelevijo v odlične pevce in se med delom tudi kih pevskih zborov Slovenije. Vsako leto pripravi
zabavajo. Vsako sezono se lotijo vsaj dveh večjih te- samostojni koncert in več tematskih koncertov, kot so
matskih projektov, pripravljajo razne koncerte, sodelu- Božični, Martinov idr. Povprečno ima zbor letno pri-
jejo z drugimi zbori, redno pa se udeležujejo revij in bližno po deset nastopov.
tekmovanj. Na regijskem zborovskem tekmovanju
Gorenjske 2006 so prejeli srebrno priznanje, v Repertoar skladb, ki jih izvaja zbor, obsega petje ljud-
Sozvočenjih 2007 v Škofji Loki pa nagrado za najbolj skih in umetnih pesmi domačih in tujih avtorjev
perspektiven pevski zbor. Udeležili so se tudi dveh (slovenske skladbe, nemške, italijanske, ruske in
zborovskih delavnic. Prva je potekala pod vodstvom latinske skladbe). Izvajajo predvsem homofone
Sebastijana Vrhovnika, druga pa v okviru 9. mednarod- skladbe, ki so vse tonalne.
nega zborovskega tekmovanja Maribor 2008, pod vod-
stvom dr. Bradya R. Allreda. Zbor na Primskovem nastopa oziroma je nastopal na
krajevnih prireditvah, ima koncerte v primskovski
Nekdanja zborovodkinja Urška Fabijan je s nastopom cerkvi, na gasilskih proslavah in v domu krajanov.
svojega zbora izvedla svoj diplomski koncert, s čimer si
je prislužila najvišjo možno oceno. Zbor je bolj kot s primskovskimi zbori in drugimi glas-
benimi skupinami povezan z obrtniškimi pevskimi zbori
Zbor v svoj repertoar vključuje glasbo vseh obdobij od po celi Sloveniji. Danes pojejo v zboru le trije prebivalci
srednjeveške glasbe do del sodobnih avtorjev. Izvajajo naše krajevne skupnosti od šestnajstih članov zbora.
večglasne homofone skladbe in najzahtevnejše polifone, Včasih jih je pelo več, čeprav je zbor štel več članov. Tako
pa tudi skladbe pisane v modusih in tonalne skladbe. ostaja delež Primskovljanov v tem zboru približno isti.

V zboru poje le ena Primskovljanka, ostali pevci in Nekdanji zborovodje so bili Janez Foršak, Jana Jošt in
pevke pa prihajajo od drugod. Milan Bajželj, sedanji pa je Andrej Prosen.

Bivši zborovodkinji sta bili: Urška Fabijan (2005-2009)
in Željka Ulčnik Remic (2009-2010). Sedanji zborovod-
ja je Dominik Jurca.

Obrtniški zbor dr. Janez Bleiweis

Sedanji Obrtniški moški pevski zbor dr. Janez Bleiweis
je bil ustanovljen leta 1981 po ideji že prej delujočih
obrtniških zborov v Kranju, kot sta bila Cehovski zbor
v 19. stoletju in Enakost v petdesetih in šestdesetih letih
prejšnjega stoletja. Tradicija petja obrtnikov je torej že
kar dolga. Nastopa za potrebe društva obrtnikov in
območne Obrtne zbornice Kranj in za druge prireditve
v Kranju, po Sloveniji in v tujini. Občasno sodeluje z
drugimi zbori po celi Sloveniji. Pripravlja skupne kon-

221

Mešani cerkveni zbor z beograjskim Primskovski cerkveni pevski zbori Župnijski mešani pevski zbor poje redno pri nedeljskih
nadškofom in metropolitom dr. in prazničnih svetih mašah ter ob župnijskih slovesnos-
Francetom Perkom, gospodom V okviru župnije Kranj Primskovo delujejo: Župnijski tih, zlatih porokah, birmah, pogrebnih mašah in ostalih
mešani pevski zbor, Župnijski dekliški mladinski pev- slovesnostih.
Slapšakom in gospodom župnikom ski zbor in Župnijski otroški pevski zbor. Prisotno pa je
Godcem ob birmi leta 1989. tudi ljudsko petje na koru. Zbor se udeležuje tudi revij dekanijskih pevskih zborov
in priložnostno poje tudi v drugih cerkvah. Člani
Župnijski mešani pevski zbor župnijskega pevskega zbora so večinoma župljani in
krajani Primskovega.
Prvi organist in zborovodja (za katerega imam podatke,
bili pa so organisti še pred njim) v primskovski cerkvi Nekdanji zborovodje so bili: Janez Rogelj, Franc
in eden od prvih organistov in zborovodij v naši župniji Gruden, Julka Mandeljc in Jasna Sulcer, sedanji pa je
(župnija je bila ustanovljena l. 1965) je bil Janez Rogelj Peter Štular, dr. med..
- Kovačev ata, ki je vodenje zbora prevzel leta 1929, ob
pomoči drugih organistov in zborovodij (brata Rafka in Nekdanji in sedanji organisti tega zbora pa so bili: Janez
Viktorja Fabianija, učitelja Franca Grudna in kasneje Rogelj, Franc Gruden, Jasna Sulcer, Peter Štular, dr.
Julke Mandeljc). Po smrti Janeza Roglja je zbor prevzel med., Ana Kokotec in Aleksa Klančar.
France Gruden, ko pa je opešal, je zbor prevzela Jasna
Sulcer, ki ga je vodila, dokler se ni poročila in odselila iz Mladinski dekliški pevski zbor
Primskovega. Vodstvo je takrat prevzel Peter Štular, dr.
med., ki zbor vodi še danes. Mladinski cerkveni pevski zbor je deloval že v pretek-
losti pod vodstvom Julke Mandeljc in kasneje Mirjane
Repertoar skladb obsega petje večglasnih (največkrat Vidmar. Sedanji mladinski pevski zbor je bil ustanov-
štiriglasnih homofonih pesmi), večinoma slovenskih in ljen leta 1988 kot otroški zbor, ki ga je vodila Branka
deloma tujih avtorjev. Osnova so jim pesmarice Slavimo Potočnik. Zbor je kasneje prerasel v mladinskega. Leta
Gospoda, cerkveno-zborovske pesmarice in drugi glas- 1990 prevzame zbor Aleksa Košnik (danes Klančar),
beni viri. Gre predvsem za slovenske pesmi in slovenske 1995. Leta pa se je zbor razdelil na otroški in mladin-
ter deloma latinske maše. Nekaj skladb pa je napisal ski. Prevzela ga je Leda Novak, leta 2000 pa Diana
organist in zborovodja Peter Štular, dr. med., sam. Novak. Sedanja zborovodkinja je Eva Čeh, ki zbor
vodi od leta 2007.

Glasbeni repertoar pesmi, ki jih poje zbor, obsega od
taizejskih pesmi do slovenskih in tujih ritmično-
duhovnih pesmi (na primer od skupine Gloria, Tvoj glas
itd.). Gre za dela slovenskih in tujih avtorjev. Repertoar
pesmi, ki jih zbor poje za posebne priložnosti tudi na
različnih kulturnih prireditvah, pa obsega popevke in
popularno glasbo. Gre za enoglasne in večglasne homo-
fone pesmi, pisane oz. prirejene za ženski zbor.

Zbor redno poje pri nedeljskih mašah in ob petkih
zvečer. Občasno nastopa za posebne priložnosti tudi na
raznih kulturnih prireditvah znotraj in zunaj cerkve ter
Primskovega.

Članice zbora so vse župljanke in krajanke Primskovega.

Nekdanje zborovodje so bile: Julka Mandeljc, Mirjana
Vidmar, Branka Potočnik (1988-1990), Aleksa Košnik,

222 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

zdaj Klančar (1990-1994), Leda Novak (1994-2000), Primskovski pritrkovalci - zvonarji
Diana Novak (2000-2007), sedanja zborovodkinja od
leta 2007 pa je Eva Čeh. Pritrkavanje je zvonjenje, pri katerem se udarja na
zvonove neposredno s kembljem ali lesenim kijem po
Prejšnje in sedanje organistke so: Leda Novak, Diana določenih ritmičnih obrazcih. Je slovenska znamenitost.
Novak in Eva Čeh. Razlikujemo leteče in stoječe melodije. Pri letečih melodi-
jah se en zvon, navadno največji, poganja z vrvjo ali pa s
Otroški pevski zbor pomočjo elektrike, drugi zvonovi pa stojijo in pritirko-
valci nanje udarjajo s kembljem oziroma s kladivom, ali
Ustanovljen je bil leta 1995. Repertoar pesmi, ki jih pa z lesenim kijem (pritrkavajo). Pri stoječih melodijah
poje zbor, so predvsem otroške cerkvene pesmi, ki so pa so vsi zvonovi pri miru in se na vse udarja (pritrkava).
nastale v 20. stoletju, zlasti v zadnjih desetletjih. Pri pritrkavanju je pomembno, da se ne udarja na dva ali
Izvajajo predvsem dela slovenskih avtorjev: Franceta več zvonov hkrati. Vsak pritrkovalec mora udarjati le
Gačnika, Petra Pučnika, Matije Tomca, Franceta Ačka, določeno število udarcev. Tako se udarci izmenjavajo
Jožeta Trošta in drugih. Zbor deluje v povezavi z de- med seboj in nastane melodija ali viža, ki ima svoje ime,
kliškim mladinski pevskim zborom, ki ga tudi vodi in npr. Škofova melodija, Kovaška melodija, Cerkljanska
nadzira, ker so člani zbora otroci. melodija itd.

Prejšnje zborovodkinje so bile: Ana Kokotec, Urška Pritrkavanje je v navadi po vsem slovenskem etničnem
Pelko, Neža Butalič in Diana Novak, sedanja ozemlju, izrazi za pritrkavanje pa so pokrajinsko in kra-
zborovodkinja pa je Temida Novak. jevno različni, npr. klenkanje, nabijanje, trijačenje itd.
Najpogostejša izraza sta pritrkavanje in klenkanje.
Prejšnje in sedanje organistke so: Leda Novak, Diana
Novak in Eva Čeh. Pritrkavanje je praznično zvonjenje in je v navadi za
velike cerkvene praznike, za razne župnijske in kra-
Ljudsko petje jevne slovesnosti, ponekod tudi za poroko, ob smrti
itd. Pritrkavanje je na Slovenskem verjetno obstajalo
V primskovski cerkvi je vsakodnevno prisotno tudi ljud- že v 16. stoletju, čeprav so zanesljivi podatki o njem
sko petje, ki pa je ob sobotah zvečer, pri nedeljski šele iz 19. stoletja.
jutranji maši, za cerkvene praznike, v maju in oktobru pa
tudi med tednom spremljano z orglami. Glasbeni reper- Na Primskovem je pritrkavanje obstajalo že pred prvo in
toar je zajet predvsem iz pesmarice Slavimo Gospoda. Pri drugo svetovno vojno, vendar o tem nimam podatkov.
zgoraj omenjenem petju so redno udeleženi predvsem Sedanjo generacijo zvonarjev na Primskovem sta vzgojila
člani zgoraj omenjenih zborov in župljani, ki niso člani pokojni cerkovnik Franc Šenk in njegov sin Franci.
nobenih cerkvenih pevskih zborov. Veliko so jih naučili Janko Lokar - Božičev, Anton Grašič
- Šmajdov, Janko Rehberger - Košnikov, Slavko Fende -
Prejšnji in sedanji organisti: Peter Štular, dr. med., Ana Stotarjev, Jože Košnik - Bavantov in Janko Pelko -
Kokotec, Diana Novak, Urška Pelko, Aleksa Klančar, Kolednikov. Pritrkovali so še: Ivan Beguš, Janko Košnik,
Anja Zupan, Eva Čeh, Matija Šorli in morda še kdo Stane Rechberger, Jože Viharnik, Milan Stare, Janez Stare
neimenovan. (Janez Stare je bil tudi pobudnik in prvi darovalec za
nakup sedanjih zvonov), Gregor Kernc, Matija Šorli in
morda še kdo neimenovan. Sedanji vodja pritrkovalcev je
Anton Pečar. Sedanji pritrkovalci so še: Matija Viharnik,
Jani Bratina, Nace Sušnik in morda še kdo neimenovan.
Pritrkavanje pa navdušuje tudi mlade, ki prihajajo poma-
gat pritrkavat v zvonik. Pritrkovalci so skoraj vsi krajani

223

in župljani župnije Primskovo. Starejši pritrkovalci so Akademska pevska skupina Ozara
avtohtoni Primskovljani.
Malo je krajev s tako bogato kulturno dejavnostjo, kot jo
Pritrkovalci pritrkavajo za pomembnejše cerkvene imata Kranj in Primskovo. Ena od kulturnih dejavnosti je
praznike (ob največjih cerkvenih praznikih pa pritrkava- tudi dolgoletno delovanje folklornega društva Ozara.
jo na večer pred njimi in za same praznike), za birme,
prva obhajila, poroke in ob kakih drugih za župnijo in Začetek folklorne dejavnosti na Primskovem pri Kranju
Slovenijo izrednih dogodkih. Primskovski pritrkovalci sega v leto 1952. Prvega januarja 1952 so v okviru
poleg pritrkavanja v lastni župniji hodijo pomagat Delavsko prosvetnega društva "Svoboda Primskovo"
pritrkavat tudi v druge župnije, v zvonik župnijske ustanovili folklorno sekcijo. Skupino je sprva vodil har-
cerkve vabijo tudi pritrkovalce drugih župnij. monikar g. Uršič, nato pa so strokovno vodenje prevzeli
nekateri plesalci Akademske folklorne skupine France
Primskovska cerkev je imela pred prvo svetovno vojno tri Marolt iz Ljubljane (ga. Eva Bezič in drugi). Folklorna
bronaste zvonove, ki so jih med prvo svetovno vojno skupina je nekaj plesalcev poslala na izobraževanje h
uporabili za izdelavo topov, nato pa so jih Primskovljani gospe Tončki Marolt, ti pa so se nato pod vodstvom
zaradi pomanjkanja denarja nadomestili z železnimi, ki Marije Čipe, skupino vodili nadaljnjih 20 let.
jih je cerkev imela do maja leta 1992. Od 17. maja 1992
ima cerkev štiri bronaste zvonove, ki so bili uliti 21. feb- Naučili so se koreografij gorenjskih plesov, ki jih je
ruarja 1992 v avstrijskem podjetju Gassmayer v postavila ga. Tončka Marolt, in so jih plesali povsod po
Innsbrucku. Sloveniji in v državah nekdanje Jugoslavije.

V zvoniku so sedaj štirje zvonovi: Leta 1980 so se skupini pridružili tudi mladi člani, ki so
● zvon Marije Vnebovzete je največji zvon, ki tehta hoteli vnesti izboljšave in spremembe. Udeleževali so se
raznih seminarjev s plesnega, pevskega in glasbenega
1831 kg in je uglašen na ton Cis; področja ljudskega izročila. S tem znanjem so začele v
● zvon sv. Jožefa je drugi največji zvon, tehta 1047 kg skupini nastajati lastne koreografije (Judita Nahtigal).
Sprva so plesali le gorenjske plese, nato pa so se lotili tudi
in je uglašen na ton E; plesov in običajev drugih slovenskih pokrajin. Plesov
● zvon sv. Ane je tretji največji zvon, tehta 735 kg in je drugih jugoslovanskih republik niso plesali nikoli.

uglašen na ton Fis; Folklorna sekcija se je leta 1994 preimenovala v
● zvon svetega angela varuha je četrti po velikosti, Folklorno skupino Ozara Kranj, leta 2002 pa v
Akademsko folklorno skupino Ozara Kranj, ki deluje v
tehta 439 kg in je uglašen na ton A; sodelovanju s študentsko organizacijo Fakultete za
● najmanjši in hkrati najstarejši zvon je navček, ki se Organizacijske vede, Univerze v Mariboru.

ga uporablja izključno za oznanjanje smrti žup- Posebnost skupine je, da koreografijo sestavljajo le njeni
ljanov; ima premer 0,44 metra in je uglašen na ton G. člani - mentorji, ki se neprenehoma izobražujejo na
plesnem, pevskem in glasbenem področju ljudskega
Primskovski pritrkovalci. izročila. Spoznavajo šege in navade: med mentorji ne
moremo spregledati gospe Anite Peteh in gospoda
Braneta Šmida.

Folklorno skupino je od leta 1982 kot predsednik in
mentor dolgo časa vodil Brane Šmid, ki je danes tudi
umetniški vodja, predsednik AFS OZARE pa je g. Miha
Kozjek. Društvo ima zakladnico ljudskih noš. Pri izdelavi
le-teh se poskušajo čim bolj približevati izvirnim oblikam

224 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

ljudskih noš. Skoraj vse noše je sešila članica folklorne vanjem. Polki in valčku sledijo priprave za nastop, Akademska folklorna skupina
skupine, ga. Jožica Šmid. Folklorna skupina pri svojih turnejo revijo, letno koncert itd. Vsak od plesalcev priz- Ozara Kranj.
nastopih uporablja ljudske noše vseh slovenskih pokra- nava, da jim ob morebitni izpuščeni vaji "nekaj manjka".
jin in slovensko narodno nošo. Prav občutek pripadnosti skupini in "dobra volja" pa sta
vzroka za uspešno delo skupine.
Skupina in tudi posamezniki so prejeli različna priz-
nanja, med drugim je bila skupini dodeljena Velika
Prešernova plaketa občine Kranj ter posebno priznanje
Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti.

V petdesetih letih prejšnjega stoletja je na Primskovem
plesalo, pelo, in igralo prek 300 ljudi vseh starosti, pok-
licev in izobrazbe. Danes skupina šteje le še 60 aktivnih
članov, ki so razdeljeni v več skupin: starejšo skupino,
študentsko skupino, Kranjske furmane, Bodeče neže in
Alpski godčevski sestav. Folklorna skupina nastopa v
lokalni skupnosti ter po celotni Sloveniji. Slovenijo in
Kranj pa je predstavila že skoraj po vsej Evropi.

Akademska folklorna skupina je tako avtohtona prim-
skovska folklorna skupina, čeprav je danes v njej vse
manjši delež krajanov Primskovega. Nastopa na kra-
jevnih prireditvah in je občasno povezana z nekateri-
mi zbori, ki delujejo na Primskovem, pevke Bodeče
neže pa imajo priložnostne nastope v primskovski
cerkvi (predvsem ob božiču in veliki noči) ter so neko-
liko bolj kot ostale skupine AFS Ozara povezane s
cerkvenim življenjem.

Starejša skupina pri AFS Ozara Študentska folklorna skupina
Ozara Kranj.

Starejša plesna skupina nastopa za potrebe lokalne
skupnosti in celotne Slovenije skoraj po vsej Evropi.
Skupina nadaljuje s tradicijo, ki je nastala v slovenskem
kulturnem prostoru tudi danes, saj je kar nekaj mladih
strokovnjakov usposobljenih za nadaljevanje dela
starejših mentorjev.

Starejša skupina združuje vse tiste navdušence, ki so
uspešno zaključili udejstvovanje pri študentski folk-
lorni skupini. Plesalci se srečujejo dvakrat na teden ob
ponedeljkih in petkih v prostorih Doma krajanov na
Primskovem. V uri in pol se pod mentorstvom Anite
Peteh in Simone Jereb naučijo kaj novega, hkrati pa jim
o starih ljudskih običajih in o tem, od kod plesi izhaja-
jo, zakaj in kako se jih pleše glede na izvor, veliko pove
umetniški vodja Brane Šmid. Na vsaki vaji začno z ogre-

225

Študentska folklorna skupina Ozara
kluba študentov Kranj

Skupina deluje kot sekcija pod okriljem AFS Ozare v
sodelovanju s Klubom študentov Kranj. Kot taka pred-
stavlja bruce - študente na začetku študija. Skupina delu-
je pod mentorstvom Barbare Rozman in Domna Pipana,
njen idejni vodja pa je Matej Rozman. Skupina je bila
ustanovljena leta 2000, ko je mentorstvo prevzela Katja
Borovnica in skupino zelo hitro pripeljala do prvih
nastopov. Namen te skupine je ohranjati in promovirati
slovensko ljudsko kulturo med mladimi ter pokazati, da
se zavedamo svojih korenin, kar nas uzavešča v
prepričanju, da smo pripadniki slovenskega naroda.
Prav tako ima skupina namen mlade z aktivnim delovan-
jem in druženjem v tej skupini oddaljiti od nevarnosti, ki
so povezane s sodobnim načinom življenja.

Kranjski furmani

Na desni: Kranjski furmani so bili ustanovljeni leta 1992. Gre za
Kranjski furmani. moško skupino, v kateri pojejo ljudske pesmi s
poudarkom na petju gorenjskih ljudskih pesmi na
moškem troglasju. Kranjski furmani nastopajo za Bodeče neže
potrebe petja folklorne skupine, pa tudi samostojno in
v obliki večjih ali manjših koncertov ter za posebne
priložnosti, kot so razne obletnice, godovi, poroke itd.
V obdobju med božičem in novim letom nastopajo kot
koledniki ter ohranjajo že skoraj pozabljen običaj.

Ker je bil Kranj znan kot križišče trgovskih poti in so Bodeče neže so bile ustanovljene leta 1991. Gre za
skozenj potovali in se ustavljali številni furmani, se je žensko skupino. Ime "neže" so si izbrale zato, ker jih to
skupina odločila, da se poimenuje po njih in se temu odlično predstavlja; pušeljc, ki nikoli ne ovene in nikoli
primerno tudi obleče. ne pozebe.

Od leta 2006 skupina deluje pod novim vodstvom. Nastopajo ob najrazličnejših priložnostih, na kulturnih
Umetniški vodja je Adrijan Novak, pevci pa so: Brane in zabavnih prireditvah v Kranju, kranjski okolici in po
Šmid, Ljubo Kovačič, Roman Zupanec, Marjan Kok, vsej Sloveniji. Na prireditvah v organizaciji svojega
Matej Ostovič, Matija Ostovič, Niko Štern, Matija matičnega društva na gostovanju prirejajo tematske
Koritnik in Miha Naglič. koncerte, pojejo pri maši, na zasebnih zabavah in
dobrodelnih prireditvah. Umetniški vodja skupine je
Mateja Urbiha, ki je obenem tudi članica skupine.
Pevke so: Živka Bozovičar, Nina Ficko, Jožica Šmid,
Jožica Debelak, Anita Peteh in Tatjana Štular.

226 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Bodeče neže.

Alpski godčevski sestav Godčevska skupina.

Alpski godčevski sestav deluje v folklorni skupini že od 227
začetka in je bil zaradi svojega sestava (harmonika,
klarinet, violina in kontrabas), že v preteklosti
nepogrešljivi del zabave. Z načinom igranja "po starem"
skušajo godci pričarati zvok iz preteklosti in podpreti
plese, ki jih pleše folklorna skupina. Poleg tega imajo v
svojem repertoarju še ljudske viže, ki so jih slišali od
očetov in jih prenašajo bodočim rodovom.

Člani skupine so: Dejan Hodnik (diatonična harmoni-
ka), Matej Ostovič (violina, bisernica, kontrabas),
Matija Koritnik (klarinet), Tadej Kukovič (bisernica,
kontrabas) in Matevž Štular (bariton). Vodja te skupine
pa je Adrijan Novak (kontrabas, klavirska in diatonična
harmonika ter boben).

Narodnozabavni ansambel
Bohpomagej

Narodnozabavna skupina Bohpomagej je bila ustanov-
ljena 30. aprila 1995. Sedanji člani skupine so: Robert
Urbiha, ki je tudi vodja skupine (harmonika, klaviatura,
vokal), Zoran Kobal (bas, kitara, bariton, vokal), Roža -
Marija Mikelj (kitara, vokal, kazoo).

Ime ansambla naj bi v šali pomenilo, da so videti in igra-
jo kot "bohpomagej". Člani ansambla nosijo unikatne
delovne noše v oranžni barvi. Ansambel izvaja ljudsko,
narodno-zabavno in pop glasbo. Izvajajo lastno glasbo,
glasbo slovenskih in tujih avtorjev (hrvaško-dalmatin-
sko, glasbo iz anglo-ameriškega območja itd.).

Ansambel nastopa po celi Sloveniji, pa tudi v zamejstvu
na raznih zabavah in gasilskih veselicah. Na Primskovem
vsako leto organizirajo novoletno praznovanje, občasno
nastopijo na raznih krajevnih prireditvah.

Ansambel izvira iz naše krajevne skupnosti. Prvih 10
let so bili člani ansambla Primskovljani, danes pa ni
nihče več, ker so se nekateri člani ansambla zamenjali
in so prišli novi tudi od drugod. Vodja ansambla je
Robert Urbiha, ki je sicer iz našega kraja, vendar se je
odselil drugam.

Viri in literatura:

1. Časopis Gorenjec, št. 25, Kranj, 20. junij 1936, str. 2.
2. Časopis Gorenjc, št. 45. Kranj, 26. september 1936, str. 3.
3. 25 let župnije Kranj-Primskovo. Kranj, 1990, str. 16-2.
4. 24. revija obrtniških pevskih zborov, Kranj, 21. oktober 2006, str. 14.
5. Zbornik ob 10. obletnici delovanja komornega zbora De profundis Kranj, Ljubljana,

junij 2001, str. 25-26.
6. Musica viva Kranj. Kranj, maj 1996, str. 1-16.
7. Spletne strani:

www. drustvo ozara.si
http://zupnije.rkc.si/kr-primskovo
http://www.mysterium.si
http://www.drustvo-depofundis.si/
www.bohpomagej.com
8. Ustni viri .

228 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Nastop primskovskega narodnozabavnega ansambla Bohpomagej v Domu krajanov Primskovo.

229

Metka Rogelj Herman Kulturno življenje v naši vasi

Ljubiteljske kulturniške skupine na Primskovem

Vas Primskovo je bila tudi v preteklosti močno povezana s Kranjem, največjim Kultura pri gasilcih
mestom na Gorenjskem. Vedno se je borila za uveljavitev svojih želja - tudi na
kulturnem področju. Ljudje so si prizadevali, da so poleg vsakodnevnega S kulturo je bil pred 2. svetovno vojno povezan tudi
težkega dela doživljali tudi prijetne trenutke v kulturnih skupinah različnih lju- gasilski odsek. Leta 1932 je Primskovljanom uspelo
biteljskih žanrov. Na Primskovem je vsak lahko našel kaj zase. zgraditi nov gasilski dom. S pridobitvijo novih pros-
torov se je ljudem izpolnila želja, da so lahko začeli
Že davnega leta 1929 je bila v vaškem okolju uveljavljati tudi drugačne interese.
Primskovega prisotna ljudska pesem v zborovski obliki,
ki jo je gojil prvi zbor na Primskovem pred okupacijo - Ustanovili so dramski odsek, ki ga je vodil nadgozdar
Moški pevski zbor. Vaje so verjetno imeli v takratni šoli. Miroslav Hanzlovsky. Imel je mnogo zvestih
Od leta 1929 do1941 so v zboru peli: sodelavcev, med njimi tudi Miho Košnika - Vrečka, ki je
pozneje postal predsednik dramskega odseka. Prve lju-
1. tenor: Anton Pečar 2. tenor: Vreček biteljske igre, ki so jih odigrali na gasilskem odru, so
Jože Pelcl Viktor Taler bile: Emilija, Žarenje planin (avtor Hanzlovsky),
Franc Brezar Viktor Bernard Miklova Zala, Deseti brat, Rokovnjači, Pri belem kon-
Tine Svete Niko Bernard ml. jičku. Dramski odsek je imel tudi po šest predstav v eni
Lovro Volkar sezoni. Z denarjem, ki so ga zaslužili, so odplačevali
dolgove, ki so nastali pri gradnji doma. S krajšimi
1. bas: Tone Jakopič 2. bas: Alojz Marn presledki so igrali do leta 1952.
Stane Toplak Ivan Pušavec
Karol Bajd Čimžar Leta 1936 je začel s svojo dejavnostjo tudi pevski zbor s
Edo Resman Alojz Zlate 30 člani, ki je aktivno prepeval do okupacije. Vodila sta
Rado Kopač ga je Niko Bernard starejši in mlajši.
Peter Ponikvar
Franc Šiška Vse kulturne skupine, pod okriljem gasilske čete, so
delovale in vadile v gasilskem domu.
Pevovodja je bil Niko Bernard starejši.
Pri gasilski četi je bila leta 1939 osnovana tudi ljudska
V zapiskih iz povojnega kulturnega življenja Primsko- knjižnica, ki jo je vodil Ciril Rebolj. Med okupacijo je
vega je omenjeno, da je zbor počastil obletnico rojstva delovanje knjižnice prenehalo. Občani in člani čete so
nove Jugoslavije 29. novembra 1945. knjige skrivaj shranili in jih po osvoboditvi vrnili. Njeno
delovanje je kasneje prevzelo Kulturno umetniško
društvo Svoboda Primskovo.

Prosvetno društvo Kranj - odsek
Primskovo

Že pred 2. vojno je obstajalo tudi Prosvetno društvo
Kranj - odsek Primskovo, ki je skrbelo za pestro življen-
je na kulturnem področju.

230 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Glasbeno kulturno delovanje pred 2. svetovno vojno je Začetek organiziranega kulturnega
bilo bogato tudi pod okriljem cerkve, kjer je deloval delovanja na Primskovem
številčen Cerkveni mešani pevski zbor. Že leta 1929 je
prevzel mesto organista in zborovodje domačin, kovač Za začetek organiziranega kulturnega delovanja na
Ivan Janez Rogelj. V zboru so peli skoraj vsi njegovi Primskovem se šteje 1. januar 1946. V zapisniku usta-
otroci in večina najboljših pevcev v vasi. Pevske vaje so novnega sestanka beremo:
imeli kar pri Kovačevih doma - v "hiši", kot so rekli pros- "V torek, 1. januarja 1946 ob 10. uri se je vršil v dvorani
toru, ki ga danes imenujemo dnevna soba. gasilskega doma na Primskovem sestanek, ki ga je vodil
predsednik in prosvetni referent KLO - kulturnega ljudskega
Janez Rogelj je bil samouk, vendar izredno nadarjen. odbora tovariš Twrdy Makso. V prepričevalnem nagovoru je
Zanimivo je bilo opazovanje močnih in vsega hudega pojasnil namen in pomen organiziranega prosvetnega dela
vajenih robatih kovaških rok, kako so se nežno in z v vasi in pozval navzoče na skupno in složno delo za
občutkom sprehajale po orgelskih tipkah. Pri vodenju duhovni dvig Primskovega."
so mu včasih pomagali tudi drugi organisti, na primer
brata Fabiani, učitelj Franc Gruden in kasneje Julka Že 6. januarja so bili izvoljeni vodje posameznih sekcij:
Mandeljc. Po njegovi smrti leta 1977 je zbor prevzel ● Vinko Ševcu - lutkovna skupina
Franc Gruden, za njim Jasna Sulcer, in nazadnje dr. ● Julka Mandeljc - pevska sekcija
Peter Štular, ki zbor vodi še danes. ● Ivan Krč - čitalništvo
● Božo Twrdy - šahovska sekcija

Ohranil se je tudi seznam pevcev novoustanovljenega
moškega pevskega zbora:

1. tenor: 2. tenor: 1. bas: 2. bas:
Pečar Anton Fende Franci
Perčič Rudolf Talar Viktor Rehberger Jože Marn Alojz
Fende Jože Košir Janko
Ross Marijan Sulcer Leopold Kopač Rado Pušavec Ivan
Žibert Slavko Brezar Franc st.
Sušnik Janez Volkar Ciril Resman Edo Gašperič Jakob

Jakopin Tone Krulc Rudi

Toplak Stane Pelko Janko

Medvešček Lado Feldin Franjo

Zborovodja je bila Julka Mandeljc, predsednik zbora je
postal Marn Alojz, blagajniške zadolžitve je prevzel
Franci Skopec. Pevske vaje so imeli v Osnovni šoli
Primskovo in Gasilskem domu.

Ivan Rogelj Zapiski o delu drugih sekcij niso več dosegljivi.
na domačem vrtu. Ohranil se je samo plakat iz leta 1956, ki vabi na pred-
stavo lutk na vrvici.

231

Na tem odru so se odvijale
lutkovne predstave.

Na pevskem področju so delali Leta 1947 je popestril zborovsko dejavnost na Primskovem še mladinski zbor.
resno in odgovorno, kar se je
pokazalo že ob proslavi za Postavne gospe in dekleta Ženskega pevskega zbora - verjetno leta 1960.

Dan republike - 29. novembra Za tiste čase je bilo pohvalno, da so se številčno vključe-
1946. V Prešernovem gledališču v vale v pevsko dejavnost tudi ženske, saj je skupina štela
Kranju so pripravili Koroški večer, kar 24 pevk. Sodelovale so na raznih proslavah, orga-
nizirale samostojne pevske večere in se pridruževale
kjer sta se predstavila moški koncertom moškega in mladinskega zbora.
in ženski pevski zbor, ki sta skupaj
Dramska sekcija
zapela tudi kot mešani zbor.
V povojnih letih so vse do leta 1979 obstoječi zbori
232 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje aktivno sodelovali z dramsko sekcijo, ki je poleg dobrih
igralcev potrebovala tudi dobre pevce. Repertoar je bil
pester, med igrami so bile tudi spevoigre.
Zanimivi so spomini in doživetja aktivnega člana v
pevskem zboru, lutkarja in ljubiteljskega igralca Ivana
Janeza Dolinarja - Janija:

"Moje delovanje v Delavsko prosvetnem društvu Svoboda
Primskovo se je začelo v letu 1960 in je trajalo tja do leta
1968. Spomini na to obdobje so izredno lepi, saj sem veliko
sodeloval v dramski in lutkovni sekciji ter v pevskem zboru.
Veliko smo gostovali po raznih krajih naše prelepe
Gorenjske, pa tudi v zamejstvu na avstrijskem Koroškem.
To je bila velika zasluga občinskega kulturnega tajnika za
Gorenjsko, g. Silva Ovsenika, ki je sodeloval z našim
društvom. Režiral je dramske igre, nam pomagal z nasveti
in denarjem iz občinske blagajne.

Spomini

V letu 1959 sem prišel domov (prej sem osem let živel pri napravi se, da ti je zelo slabo, jaz bom pa na tla vrgel plas- Fotografiji zgoraj:
stari mami na Trsteniku). Prav kmalu sem začel s sosedi tično bruhanje." Rečeno, storjeno. Na avtobusni postaji Miklova Zala , med leti 1960 in 1968.
prepevati na Jernačevem podu, ki je postalo naše redno sha- Mlaka je želelo vstopiti več ljudi. Čipe jih je opozarjal na
jališče. Nekoč nas je slišala gospa Julka Mandeljc, znana bruhanje, zato so rajši vstopili pri sprednjih vratih.
pevovodkinja, in nas povabila k sodelovanju. Takrat sem Sprevodnik, ki je kmalu ugotovil, kako in kaj, se je prerinil
prvič spoznal lepoto pravilnega petja. do nas in začel vpiti name: "Počistil boš, počistil, prej ne
V dramski sekciji sem začel z ljudsko igro Miklova Zala. greš ven!" Čipe mu je odgovoril: "Pustite reveža! Ali ne
Takrat je nastopilo veliko mladih deklet in fantov ter tudi vidite, da mu je slabo? Bom jaz uredil!" Vzel je kapo z glave,
starejših krajanov (žal je večina že pokojnih), med njimi pokril tisto reč in vse skupaj stlačil v malho. Sprevodnika bi
tudi režiser Silvo Ovsenik. kmalu kap, mi pa smo imeli še lepši dan. Moram pa pove-
Med pevskim in dramskim delom pa sem s pomočjo še dveh dati, da je tisto plastično bruhanje res izgledalo originalno,
pomočnikov igral lutkovne igrice za šolsko mladež ob tako da je na začetku še nam šlo na bruhanje.
dedku Mrazu, praznikih in drugih priložnostih.

Anekdote

V Vodicah smo gostovali z igro Dan oddiha. Večina igralcev To je bilo samo nekaj utrinkov mojega sodelovanja pri Vdova Rošlinka, med leti 1960 in 1968.
je odšla tja z osebnimi vozili, nekaj pa nas je čakalo na Svobodi. Še enkrat pa moram poudariti, da mi je bilo zelo
naročeni tovornjak, da bi naložili kulise in ostale pripo- zelo lepo!"
močke. Po dogovoru naj bi tovornjak prišel ob 13. uri, saj
naj bi se predstava začela ob 15. Vztrajno smo čakali na Med deli, ki so bila postavljena na primskovski oder, so še:
tovornjak, ki ga ob dveh še vedno ni bilo. Dežurali smo ob ● Maksel - 1946,
cesti v upanju, da pride. Takrat je prišel mimo Rešetov Janče ● Županova Micka - 1948,
z ženo. Ko sta videla naše zaskrbljene obraze, sta vprašala, ● Študentje smo - 1950,
kaj je temu vzrok. Janče je takoj odšel domov po svoj ● Pri belem konjičku - 1952,
tovornjak in nas tako rešil iz zadrege. Pa še računal nam ni ● Divji lovec - 1959, 1971,
nič! Še danes smo mu hvaležni. Drugi dan smo izvedeli, kaj ● Miklova Zala - 1960
se je zgodilo. Naročili smo prevoz na Jezersko cesto številka ● Dan oddiha - verjetno med leti 1960 in1968.
41, voznik tovornjaka pa je peljal na Jezersko 41. ● Vdova Rošlinka - verjetno med leti 1960 in 1968.
● Vozel - Finžgarjeva igra s petjem - 1971,
Z rednim avtobusom smo se vračali iz Gorič, kjer smo igrali ● Partizanska enodejanka Mileta Klopčiča Mati - 1972,
komedijo Vdova Rošlinka. Naša ekipa je zasedla zadnji del ● Kovačev študent - 1973,
avtobusa. K meni je prisedel Ivan Čipe in rekel: "Ti, Jani, ● Vasovalec - 1979

233

Vdova Rošlinka - verjetno med leti Z ene izmed uprizoritev v 70-ih letih.
1960 in 1968.
predstav, ki so navduševale domače občinstvo. Enake
Dan oddiha - verjetno med leti uspehe so doživljali na odrih okoliških vasi.
1960 in 1968. Potrebno je omeniti še en zelo pomemben dogodek za
DPD Svoboda Primskovo: vse kulturne sekcije so
uspele leta 1967 razviti prapor, ki je postal zaščitni
znak društva.

Na desni: Gospa Štefka Toporiš je bila vsaj dve leti predsednica
Prapor so prvič razvili 6. maja Delavsko prosvetnega društva Svoboda in gonilna sila in
1967. Na slavnosti je zapel tudi duša dramske sekcije. Pod njenim vodstvom in s pomočjo
Moški pevski zbor pod vodstvom nadvse dobrih sodelavcev in amaterskih igralcev (Jože
Viharnik, Marija in Ivan Čipe, Jani Dolinar, Viktor Bizjak,
Julke Mandeljc. Marijan Murko, Štefka Kovač) je nastalo mnogo uspešnih

234 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Moški pevski zbor
DPD Svoboda Primskovo

Z velikim elanom in veseljem je še naprej deloval Moški
pevski zbor DPD Svoboda Primskovo. Vsako leto so
imeli bogat in raznovrsten program. Poleg že
prekaljenih pevcev so se jim pridružili mladi, sveži
glasovi, in leta 1967 je zbor deloval v naslednji sestavi:

1. tenor: 2. tenor: 1. bas: 2. bas:
Dolinar Jani Ross Marijan Pečar Peter Gašperič Jakob
Pečar Tone Kovačič Karel Viharnik Jože Knavs Vinko
Perčič Rudi Čeferin Franci Feldin Franjo Žagar Pavel
Cej Juvan Franci Marn Alojz

V tem času so imeli pevske vaje v Zadružnem domu, v
pisarni Krajevne skupnosti Primskovo.

Veliko zaslug za dolgoletno delo pevskih skupin na
Primskovem ima Alojz Marn (1911), ki je bil leta 1946
predsednik Odbora za oživljanje kulture na
Primskovem. Istega leta je bil izvoljen za prvega
predsednika pevske sekcije. Sodeloval je tudi pri orga-
nizaciji in režiji spevoiger. Na njegovo pobudo je bil leta
1966 ustanovljen moški zbor in kasneje še oktet.

V času svojega predsednikovanja je organiziral sneman-
ja na RTV Ljubljana, srečanja z drugimi zbori (po
Sloveniji in v zamejstvu) ter dal pobudo, da bi se zbori
udeleževali Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični
in srečanja oktetov v Šentjerneju.

Za svoje bogato delo je prejel več priznanj, med kateri- včasih malo manj dobro basiranje. Sprejeli so me brez Zgoraj:
mi je najpomembnejša mala Prešernova plaketa Zveze preizkušenj glasu, saj je Julka dobro poznala moje petje, Takole so imeli začrtano delo
kulturnih skupnosti Kranj leta 1982. včasih tudi kričanje okoli hiše. Stanoval sem namreč v njeni v letih 1969-1970.
hiši na Primskovem številka 219 in dobro se še spominjam,
Predsednikovanje zbora je vestno opravljal od leta 1946 kako dobre hruške in marelice je imela okrog hiše. Alojz Marn.
do 1978, ko je zaključil svoje sodelovanje z zborom.
Vaje smo imeli ob nedeljah dopoldan od 10. do 12. ure. Kdo
Pavel Žagar se tistih let spominja takole: vse je takrat pel v zboru, ne bi imensko našteval, ker se
lahko zgodi, da bi koga spregledal. To je bil moški zbor,
Kulturne skupine so si v daljni in bližnji zgodovini - kot tudi hkrati pa smo imeli še oktet. Ta sestav je bil sestavljen pred-
danes - vedno morale izboriti svoj prostorček, kjer so delovale vsem za udeleževanje srečanj oktetov v Šentjerneju na
z vsemi milijoni podarjenih prostovoljnih ur. Tudi v času Dolenjskem.
delovanja moškega zbora je bilo tako.

Pisalo se je leto 1966 meseca marca, ko je takratna
zborovodkinja Julka Mandeljc rekla: " Pavel pridi na vaje,
pel boš drugi bas". Tako se je začelo moje včasih dobro,

235

Na srečanju oktetov leta 1980. velikanske dvorane v Mendozi na pevskem festivalu ''Canta
Pueblo''. Kadar nanese pogovor o turneji po Argentini, se
vedno spomnim na neprijeten dogodek - v koš za smeti sem
namreč vrgel povratni letalski vozovnici za domov. Karto
sem imel namreč še za ženo. Pri tem naj povem, da odkar
obstoja mešani pevski zbor, v njem sodeluje tudi moja žena.

Z vozovnicama se je na koncu kar srečno izšlo. Zadnji
trenutek sem jih potegnil iz koša. Smetarski avto je bil že
pred hišo in samo sekunde so odločale, da vozovnici nista
romali na odpad. Z ženo sva bila v tistem času nastanjena
pri slovenski družini s prečudovitim vrtom in hišo.

Ljubezen do Julke Mandeljc so pevci Pavel Žagar o tem, kako si je bilo treba prizadevati za Ustanovitev mešanega pevskega
izkazali z naslednjimi verzi: dobro delo ljubiteljskih skupin, o preizkušnjah in zbora
prigodah iz vseh teh let, pravi:
Skromna, kakor vedno, Leto 1976 je bilo prelomno v delovanju pevskih skupin.
stojiš v sredini zbora. Spominjam se še, da smo v obdobju od 1970 do 1972 leta Julka Mandeljc kot vodja vseh pevcev si je zamislila
Kakor nagelj rdeči zaradi nesoglasja s takratno vlado Primskovega, pevci odšli obogateno praznovanje 30-letnice pevskega delovanja
sreča barva lica ti, in imeli vaje pri takratnem "vele kmetu" Graiserju, naspro- na Primskovem, zato je k petju povabila ženske glasove
glavo celo ti življenja ti tekstilne šole. Po vsaki vaji smo gospodarju zapeli še ter ustanovila mešani zbor. Zatekla se je kar na cerkveni
šmarnica krasi. kakšno pesem, on pa nas je vedno počastil s kakšnim litrom kor in pripeljala v Zadružni dom skupino pevk. Nekaj
vina. To je trajalo eno sezono, nato smo se po zglajenih se jih je pridružilo tudi iz vrst folklorne skupine. Še
prepirih vrnili v Zadružni dom. zanimivost: edina pevka, ki je sodelovala na prvi vaji
mešanega zbora in poje še danes, je Metka Herman.
V vseh teh letih se je nabralo kar mnogo nastopov, še mnogo Ostale članice in člani so se v več kot 30. letih delovan-
več pa je bilo vaj. Slednje so bile zame včasih kar naporne, ja mešanega zbora precej menjali.
kajti v službi sem imel troizmensko delo. Na vaje sem redno
prihajal, le kadar je bil ''šiht'' popoldan, je bilo to Energija pevovodkinje je navduševala vse delujoče
nemogoče. Tudi nastopom se nisem nikoli izogibal in v vseh pevske skupine. Ni jim bilo dovolj samo prepevanje,
43 letih mojega sodelovanja nisem manjkal večkrat kot ampak so zopet oživili dramsko sekcijo in postavili na
imam prstov na rokah. oder dve spevoigri. Zadnja je bila uprizorjena leta 1979.

Zborom sem tudi predsedoval, in to v letih od 1983 do Od tega leta dalje je bilo igranje na domačem odru
1989. To je bilo eno težjih obdobij mojega delovanja v prekinjeno in se ni oživilo do danes. Nastale so le
zboru. Julkina bolezen, iskanje novega dirigenta in usklaje- posamezne kratke predstave za otroke ob raznih
vanje dela z njim - vse to je bilo res naporno in samo pešči- praznikih, vendar o njih ni ničesar ohranjenega.
ci pevcem, ki so bili s srcem pri stvari, gre zahvala, da zbor
še danes deluje. Med najbolj aktivnimi in bogatimi leti delovanja Julke
Mandeljc so gotovo leta okoli 35. obletnice petja na
Da, lepi so spomini na vaje, še lepši na nastope doma in v Primskovem. Vodila je tri pevske zasedbe in slavje ob
tujini. Z zborom sem videl veliko sveta. Bil sem v Argentini, obletnici je bilo veličastno.
od koder so ostali nepozabni spomini na argentinske
Slovence, na čudovito petje in aplavz na odprti sceni

236 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Energija pevovodkinje
Julke Mandeljc je navduševala
vse delujoče pevske skupine.

Na 35-letnici so sodelovale naslednje pevske skupine:

Moški zbor 1. bas: 2. bas: Oktet Juvan Franci
1. tenor: 2. tenor: Zorenč Jožko Tavželj Slavko
Maršič Tone Marn Lojze
Zorenč Jožko Kovačič Karel Juvan Franci Engelman Stane Kovačič Karel Žagar Pavle
Maršič Tone Ovsenik Tone Škrlep Peter Knavs Vinko Kovačič Ljubo

Mesec Polde Kovačič Ljubo Tavželj Slavko Pavlič Tone

Kovačič Marjan Kranjc Janez Rajk Rajko Žagar Pavle

Kovačič Ivan Feldin Franjo Celotna pevska zasedba
ob 35-letnici.
Pešak Jože
237
Mešani zbor

Vsi moški glasovi iz moškega zbora in ženske:

Sopran: Alt:

Mohar Metka Avbreht Tončka

Ogris Stanka Herman Metka
Černivec Sonja Bradaška Boža
Jerebic Lea Resman Tanja

Hančič Zdenka Bregar Cilka
Krmelj Marija Žagar Milica

Maršič Anica Kovačič Anita

Grims Logar Emilijana Cuderman Rezka

Debelak Jožica Okorn Anica

Pavlič Jana

Zanimiv je bil vsakoletni zaključek sezone v juniju, ko
se je zbor redno udeleževal vseslovenskega srečanja
pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. V razvojni fazi teh
srečanj se je vsak zbor predstavil samostojno s pred-
pisanimi pesmi in Me PZ Svoboda Primskovo je dostoj-
no zastopal svoj kraj. Pozneje so peli v združenem
zboru, ki je štel tudi več tisoč pevcev.

V kriznih letih je mešanemu zboru veliko pomagal Dirigentka prejema priznanje po uspešnem nastopu
na vseslovenski reviji v Zagorju.
mentor profesor Janez Močnik s korepetitoricama
Rezko Cuderman in Mirjano Vidmar.

povečalo. Pod njenim vodstvom je zbor neverjetno
napredoval po tehnični in muzikalni plati ter je sodil v
sam vrh kranjskih in regijskih zborov. Zborovski pro-
gram je bil izredno obsežen in raznolik, saj je zajemal
renesančne pesmi, domače in tuje narodne in umetne
pesmi, črnsko duhovno glasbo ter božične ljudske in
umetne pesmi. V teh letih je imel zbor številne koncerte
v domači dvorani in po Sloveniji.

Eden od uspešnih koncertov je imel v programu 21
pesmi, ki so jih pevci zapeli v 19 svetovnih jezikih.
Dokazoval se je tudi na vsakoletnih občinskih,
medobčinskih, regijskih in slovenskih revijah.

Zbor ob 40-letnici z dirigentom V najhujšem času, ko je zbor ostal tudi brez zborovod- Nizajoči uspehi so bili tudi pobudniki za številna gos-
Janezom Močnikom. je, je vztrajalo le nekaj pevcev (Kovačič Ljubo, Ovsenik tovanja in pobratenja. V zamejstvu so nastopali na
Tone, Tavželj Slavko, Škrlep Peter, Žagar Pavle, Pešak Koroškem, tradicionalno povezavo so imeli z moškim
Jože, Herman Metka, Bregar Cilka, Žagar Milica), ki zborom Jezero iz Doberdoba in zborom iz Števerjana
niso hoteli obupati in so upali na boljše čase. Tako meni pri Gorici. Leta 1990 so vrnili obisk moškemu zboru iz
tudi takratni predsednik Pavel Žagar. Landgraafa na Nizozemskem, kjer so preživeli nepo-
zaben teden in navezali trajne vezi. S folklorno skupino
so jim predstavili našo deželo, pesmi in plese.

Musica Viva Kranj Primskovo

Na desni: Pesem ni zamrla, prišli so boljši časi in z njimi takrat še
Skupna slika pred cerkvijo študentka, sedaj profesorica glasbe, Nada Kos. Tako se
v Landgraafu na Nizozemskem. je začelo skoraj 11-letno uspešno delovanje Mešanega
pevskega zbora DPD Svoboda Primskovo, ki se je leta
1991 preimenoval na pobudo pevcev v Musica Viva
Kranj Primskovo.

Nova dirigentka, polna energije, novih zamisli in velikih
sposobnosti, je intenzivirala delo in število pevcev se je

238 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Odlični pevci z odlično dirigentko
Nado Kos pred odhodom v Argentino.

posveča pozornost pevski tehniki in dikciji, kar je pomembno
pri izvajanju tujejezične zborovske literature. Nenazadnje
nas je naučila tudi, da pojemo z leskom v očeh, z veseljem na
obrazu, z odprtim srcem. Tako izvajanje pesmi je dopadljivo
strokovnim kot tudi preprostim poslušalcem. Potrditev za to
nam je odobravajoč odziv obiskovalcev na naših nastopih in
koncertih doma in v tujini.“

Največji projekt z dirigentko Nado Kos je bil nedvomno ''Dirigenti se menjavajo, pevci ostajajo…'' - s temi beseda- Spodaj:
povezan s 50-letnico prepevanja na Primskovem. Leta mi bi lahko opisali delovanje še edinega pevskega zbora Pevska zasedba ob 50-letnici.
1994 so prizadevni pevci, takratno vodstvo zbora in na Primskovem. Nekaj let so sodelovali z velikim glas-
dirigentka uresničili sanjsko gostovanje na drugem benim strokovnjakom Petrom Škrjancem. Krona nji-
koncu sveta, v daljni Argentini. Od 27. septembra 1994 hovega dela je bilo uspešno gostovanje v Makedoniji.
do 16. oktobra so bili gostje slovenske skupnosti v San Nadaljevali so z obetavnim dirigentom Tomažem
Justu, ki je del mogočnega Buenos Airesa. Za vedno so Kukovičem. Njihovo sodelovanje je bilo bogato in
se spletle nepozabne vezi med Slovenci tam in tukaj. Za pestro, tudi uspehi niso izostajali.
nepozabno potovanje ima nedvomno največ zaslug
takratni predsednik zbora Arne Mavčič.

Pol stoletja petja na Primskovem

Zapis iz jubilejnega biltena:
"10-letno delovanje Musice vive je odločilno pripomoglo k
praznovanju 50-letnega jubileja. Pevce, ki so sodelovali in
še sodelujejo pri zboru, povezuje ljubezen do lepe pesmi v
prijeten kolektiv. Trenutno poje v zboru 36 pevk in pevcev.

Zbor ima vseskozi po dve vaji tedensko, "ob konicah" pa še
kakšno dodatno vajo. Zborovodkinja na intenzivnih vajah

239

Občinske in območne revije Gojili so prijateljske in sprostitvene dejavnosti na
so bile vsako leto na 1. mestu. raznih izletih, pohodih v hribe, piknikih, organizirali so
jesenske izlete v vinorodne pokrajine in se imeli lepo.
Na izletu po Koroški so obiskali
rojstno hišo Kernjakovih. Za zbor je bilo v tem obdobju pomembno leto 2004.
Vse leto so potekale intenzivne priprave za velik podvig
Ameriški zbor Mosaic harmony - potovanje v Severno Ameriko.
in Musica Viva Kranj Primskovo
Zbor se pojavlja tudi v radijskem programu. Najbolj
v Washingtonu. uspeli posnetki zbora so predstavljeni na samostojnih
zgoščenkah in kasetah v izdaji Založbe kaset in plošč
RTV Slovenija. Izdali so dve zgoščenki. Prva ima naslov
Lepa pesem, dobra misel, druga pa Čej so tiste stezice.

Ob 60-letnici delovanja je leta 2007 Mestna občina
Kranj odlikovala zbor z največjim priznanjem - Veliko
Prešernovo plaketo.

Leta 2004 in 2006 so sodelovali na Regijskem tek-
movanju odraslih pevskih zborov v Škofji Loki in pre-
jeli srebrno (z dirigentom Tomažem Kukovičem) ter
bronasto priznanje (z dirigentko Simono Košak).

Potrebno je omeniti sodelovanje zbora z Galerijo
Ovsenik, kjer jim je lastnik Lojze Ovsenik vedno
ponudil prostor za izvedbo božičnih koncertov in
recitalov ob slovenskem kulturnem prazniku.

Do leta 2009 je v zboru delovalo več dirigentk:
● Damijana Močnik - zbor je z njo gostoval pri

Slovencih v Berlinu (organizator: Emil Sekne),
● Simona Košak - na festivalu adventnih in božičnih

pesmi v Pragi je zbor pod njenim vodstvom prejel
srebrno plaketo,
● Nana Weber - na festivalu sakralne in ljudske pesmi
v Bratislavi so osvojili srebrno in zlato plaketo.

Zadovoljni pevci na potovanju
in tekmovanju v Bratislavi z
doseženimi plaketami.

240 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

V vseh teh letih je imel zbor številne koncerte in gosto- Vsak zbor ima vzpone in padce, ki se menjajo s časom,
vanja doma in v tujini. Sodeluje tudi na vseh vsakolet- z dirigenti, z menjavanjem in pomanjkanjem pevcev. Pri
nih občinskih, medobčinskih in regionalnih srečanjih vsem tem je pomembno predvsem to, da v zboru osta-
pevskih zborov. Nastopa tudi na različnih priložnostnih ja zdravo jedro, sestavljeno iz pripadnih pevcev, ki
kulturnih prireditvah v domačem okolju in drugod. ohranjajo ravnovesje za delovanje in napredek.
Poleg tega razvija medzborovsko izmenjavo z nekaj
domačimi in tujimi zbori iz Italije, Avstrije, Slovenije, Tako jedro primskovski zbor ima, zato sem prepri-
Makedonije. čana, da boste tudi v naslednjem krajevnem zborniku
brali o njem.
V sezoni 2009/10 je zbor kratek čas vodila dirigentka
Ana Erman.

Za njo je prevzel dirigentsko mesto zborovodja Aleš
Gorjanc, ki z ambicioznim delom skrbi za kvalitetno
rast pevske tradicije na Primskovem.

Za delovanje zbora so seveda predvsem zaslužni pevci,
ki svoj prosti čas namenjajo kulturno umetniškemu
delovanju na Primskovem. Mnogi izmed njih prihajajo
iz vasi okoli Kranja in tudi iz drugih občin.

Za povezavo, koordinacijo in organizacijo zbora v zad-
njih letih skrbi predsednica zbora Milica Žagar.

Člani zbora Musica viva Kranj Primskovo v sezoni

2009/10 so bili:

Sopran Alt

Romana Renko Milica Žagar

Magda Mohorič Metka Herman

Marinka Ahačič Cilka Bregar

Vesna Roblek Ljudmila Kepic

Marička Rakovec Anka Novak

Meta Vene Tanja Kopač

Mojca Čemažar Danica Šest Mlakar

Vlasta Čeh Milena Remic

Mateja Jenčič Tanja Jamnik

Duša Bešlagič Katja Cvek

Nevenka Cigler

Tenor Bas Viri:
Frenk Meglič Jože Pešak
Andrej Jenko Pavel Žagar 1. Arhiv in kronika mešanega pevskega zbora DPD Svoboda Primskovo in Me PZ Musica
Pavla Sekne Igor Šilar Viva Kranj Primskovo.
Jani Žaler Milan Krišelj
Tone Maršič Klemen Lapanja 2. Zgodovinski arhiv Ljubljana enota za Gorenjsko, Kranj.
Peter Gašperlin Peter Ahčin 3. Ustni viri: Marijan Černivec, Anica Rogelj, Danijela Ravnikar, Jani Dolinar, Ivan in Marija
Samo Štern
Čipe, Štefka Kovač, Pavel Žagar, Milan Krišelj.

241

Akademska folklorna skupina Ozara Kranj

Anita Peteh, Brane Šmid Korak za korakom skozi čas z Ozaro

Razvoj društva, ki je s svojim delovanjem mestu prineslo še bogatejšo kulturo, svežino
in razigranost, je povezan s trdim delom in z velikim umetniškim navdušenjem nje-
govih članov. Akademska folklorna skupina Ozara Kranj nastopa v lokalni skupnosti
ter po vsej Sloveniji - Slovenijo in Kranj je predstavila že skoraj po vsej Evropi.

Skupina s tradicijo nadaljuje v slovenskem kulturnem prostoru tudi danes, saj je kar
nekaj strokovnjakov usposobljenih za nadaljevanje dela starejših mentorjev.
Skupina bo leta 2012 praznovala 60 let neprekinjenega delovanja.

Začetek folklorne dejavnosti

Malo je krajev s tako bogato kulturno dejavnostjo, kot
jo imata Kranj in Primskovo. Ena od kulturnih
dejavnosti je tudi dolgoletno delovanje folklorne
skupine Ozara.

Začetek folklorne dejavnosti na Primskovem pri Kranju Fotokopija zapisnika iz leta 1952. (Arhiv Anita Peteh)
sega v daljno leto 1952. Prvega januarja tega leta so v
okviru Delavsko prosvetnega društva Svoboda Tina Košnik (Dolinar), Saša Polajnar (Balažič), Iva
Primskovo ustanovili folklorno sekcijo. Folklorno Poličar, Pavli Potočnik (Omahen), Štefka Potočnik,
skupino so takrat sestavljali izključno vaščani Cvetka Soklič, Olga Stanjko (Sitar), Tone Erbežnik,
Primskovega. Sprva jo je vodil gospod Franc Uršič, Marjan Kos, Janko Košir, Janko Plavc, Leon Sulcer,
znan kulturni delavec v Tržiču in ljudski godec, rojen Marjan Škofic, Janez Tvrdy in Slavko Žibert. Že v letu
na Rupi pri Kranju, ki je poleg te vodil tudi skupino na 1953 je pod vodstvom gospoda Lada Torkarja zaplesala
Kokrici in v Tržiču. Ker sami strokovnega znanja niso tudi otroška skupina. Na harmoniko jih je spremljal
imeli, so jih ljudskih plesov učili tudi nekateri plesalci Albin Rožman, ki je bil tudi kasneje vrsto let glavni
AFS France Marolt iz Ljubljane (gospa Eva Bezič in godec odrasle skupine.
drugi). Na vaje so se vozili z vlakom in ob nedeljah
popoldan usposabljali plesalce, da so kmalu izvajali
odrske postavitve gorenjskih plesov, ki jih je za AFS
France Marolt pripravila gospa Tončka Marolt. Veliko
zaslug za uspeh takratnih folklornih prireditev gre tudi
že pokojni gospe Julki Mandeljc, zborovodkinji, ki jih je
s svojim navdušenjem pritegnila, s pomočjo članov
odbora pa je stvar hitro in dobro stekla. Prve plesalke in
plesalci od leta 1952 do 1954 so bile: Tatjana Jaklič
(Škofic), Francka Jelenc (Grlj), Marica Jerman (Kos),

242 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Prvi plesalci in plesalke.
(Arhiv Anita Peteh)

Spodaj:
Prireditev "Veseli večer" leta 1965.
(Arhiv Anita Peteh)

Ljubljane, Darinka Udir in Lado Torkar, od leta 1970
do 1982 pa tudi Jože Šenk ml., Anton Kokalj, Marija
Čipe in Judita Nahtigal. Harmonikarji so bili: Franc
Uršič, Franc Šenk- Grča, Ljubo Deskovski, Lojze Jelenc,
Albin Rožman in Ljubo Tomažič. Prav tako je razvidno
tudi, da so bili vsi vodje folklorne sekcije vedno tudi
člani Izvršnega odbora Delavsko prosvetnega društva
Svoboda Primskovo, in sicer: Marjan Škofic, Jože Marn
ml., Franci Sajovic, Albin Rožman in Marija Čipe.

Leta pozneje je skupina članstvo dopolnjevala s Gospa Marija Čipe je začela v skupini plesati pri petnaj- Anita Peteh in Brane Šmid.
Primskovljani, ustanovila je celo tamburaško skupino stih letih, kasneje je prevzela vlogo organizatorke, nato (Arhiv Anita Peteh)
in pričela plesati plese, zapisane v Beli krajini. Skupina predsednice in bila vsa leta motor, ki je poganjal
se je udejstvovala v programih krovnega društva in s skupino. Skrbno je zbirala in beležila podatke od leta Ob 70-letnici Marije Čipe.
pomočjo gledališke skupine in pevskega zbora sodelo- 1952 do 1987, zato je njena zasluga, da ima skupina (Arhiv Anita Peteh)
vala pri ustvarjanju gledaliških iger, operet in drugih danes tako bogat arhiv podatkov. Leta 1978 so se skupi-
dogodkov, ki so bili pomembni za razvoj kraja. Ko se je ni pridružili mladi člani, ki so želeli vnesti novosti,
začel razvijati turizem, so se v središču vasi (na Štum- izboljšave in spremembe. Udeleževali so se raznih sem-
farjevem travniku) začeli ustavljati avtobusi s turisti in inarjev s plesnega, pevskega in glasbenega področja
skoraj vsak teden je tam nastopala folklorna skupina. ljudskega izročila. S tem znanjem so začele v skupini
Do leta 1983 je skupina vedno plesala le gorenjske nastajati prve lastne odrske postavitve, za katere je
plese in se nikoli ni opredeljevala za tako imenovani imela zasluge zlasti Judita Nahtigal.
jugoslovanski program. Seveda so folklorno skupino
člani tudi zapuščali (zaradi starosti, poroke, preselitve, Pomladitev folklorne skupine
nove zaposlitve), mnogi dobri plesalci pa so si poiskali
tudi mesto v drugih folklornih skupinah, ki so bile v tis- Leta 1979 se je skupini pridružila gospa Anita Peteh,
tem času uspešnejše (Sava, Iskra). leta 1982 pa še gospod Brane Šmid, oba sprva kot ple-
salca. Tedanja vodja folklorne sekcije, gospa Marija
Folklorniki Čipe, je kmalu v obeh zaznala veliko sposobnost voden-
ja in organiziranja ter oba usmerila v izobraževanje na
Iz dostopnih arhivskih podatkov je razvidno, da so v področju ljudskega izročila. In tako se je začelo. Kot
obdobju od leta 1955 do 1969 folklornike učili: Eva mentorja sta se neprenehoma udeleževala seminarjev
Rudolf, Marija Rožman, Kiro Deskovski, par iz na plesnem, pevskem in glasbenem področju, spo-
znavala šege in običaje Slovencev in znanje s pridom
prenašala v odrske postavitve. Skupina se je pod nju-
nim vodstvom lotila plesov in običajev vseh slovenskih
pokrajin in kmalu postala prepoznavna in cenjena v

243

Prva večja turneja v Švico 1987. slovenskem prostoru. Gospod Brane Šmid pa ni bil
(Arhiv Anita Peteh) samo strokovni vodja skupine, ampak je od leta 1985
do 2000 opravljal tudi naloge predsednika skupine,
danes pa je umetniški vodja AFS Ozara.

Skupina z obnovljenimi nošami leta 1987. (Arhiv Anita Peteh)

35-letnica skupine. Skupina prvič v
(Arhiv Anita Peteh.) prekmurskih nošah.
(Arhiv Anita Peteh)
40-letnica skupine.
(Arhiv Anita Peteh)

244 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Od kulturnega društva
do akademske folklorne skupine

15. novembra 1994 se je Folklorna sekcija preimeno- Na zgornjih dveh fotografijah:
vala v Kulturno društvo Ozara Kranj in s tem dnem pre- Skupina v novih ljudskih nošah
oblikovala tudi svojo kostumsko podobo. Prvi v iz okolice Kranja. Alpski tip noše
Sloveniji so gorenjske kostume izdelali na podlagi ljud- iz 1. pol. 19. stol. izdelane po
skih noš, ki jih je upodobil slikar Goldenstein. upodobitvah slikarja
Goldensteina.
Ob 50-letnici (leta 2002) se je društvo preimenovalo v (Arhiv Anita Peteh)
Akademsko folklorno skupino Ozara Kranj.
Ob 50-letnici nov znak in naziv.
Posebnost skupine je, da so oblikovalci odrske (Arhiv Anita Peteh)
postavitve le njeni člani: gospa Mateja Urbiha (plesi z
Goričkega), gospa Simona Jereb (plesi z Dolenjske), Nova bandera. (Arhiv Anita Peteh)
gospod Domen Pipan (plesi Rezije), vse ostale
postavitve so delo gospe Anite Peteh in gospoda
Braneta Šmida (plesi Roža in Podjune, plesi Ravenskega
v Prekmurju, plesi Kostela, plesi Bele krajine, Šent-
jernejska ohcet, štajerski pustni plesi, štajerska botrija,
gorenjski plesi "Odhod fantov k vojakom", Kranjski
semenj, Šuštarski plesi, Godovanje, gorenjski plesi z
napovedovanjem)

Štajerski pustni plesi.
(Arhiv Anita Peteh)

245

pevk se je v minulih letih poslovilo, nekaj se jih je
skupini pridružilo; jedro pa ostaja trdno, predano in …
bodeče. Nastopajo ob najrazličnejših priložnostih - na
kulturnih in zabavnih prireditvah v Kranju in okolici,
na srečanjih pevcev ljudskih pesmi po vsej Slovenji, na
prireditvah v organizaciji svojega matičnega društva, na
gostovanjih, prirejajo svoje tematske koncerte, pojejo
pri maši, na zasebnih zabavah in dobrodelnih priredit-
vah. Del svojega programa so leta 1998 skupaj s
Kranjskimi furmani obeležile na avdio kaseti "So pesmi
okrogle". Istega leta so Neže za svoje delo prejele Malo
Prešernovo plaketo Mestne občine Kranj, ki jim jo je
podelil Svet MOK za uspešno delo na področju ohran-
janja ljudskega pevskega izročila. Leta 2008 so prazno-
vale 18 let neprekinjenega delovanja in to obeležile z
izdajo svoje prve zgoščenke "Ringa raja".

Umetniški vodja je gospa Mateja Urbiha, ki je tudi člani-
ca skupine ("vodilna štima").

Lastnice ostalih ubranih glasov pa so: Živka Murko
("vodilna štima"), Nina Ficko ("vodilna štima"), Joži
Šmid ("na čez"), Jožica Debelak ("na čez"), Anita Peteh
("bas") in na koncu še Tatjana Štular ("bas").

Bodeče neže. (Arhiv Anita Peteh) V 55 letih je na Primskovem plesalo, pelo in igralo prek Kranjski furmani
600 ljudi vseh starosti, poklicev in izobrazbe. Danes
skupina šteje 75 aktivnih članov, ki so razdeljeni v več Fantje in možje, ki so se zbrali v skupini pevcev ljudskih
skupin: študentsko, člansko in godčevsko skupino, pesmi, pojejo že 17 let. Odločili so se, da bodo poust-
skupino pevk ljudskih pesmi "Bodeče neže" ter skupino varjali slovensko ljudsko petje s poudarkom na
pevcev ljudskih pesmi "Kranjski furmani". moškem troglasju in na gorenjskih pesmih. Kranjski
furmani nastopajo za potrebe folklorne skupine,
Bodeče neže nastopajo pa tudi samostojno v obliki manjših ali večjih
koncertov ali pa za posebne priložnosti, kot so oblet-
Ime Bodeče neže so si članice izbrale, ker jih odlično nice, godovi, poroke … V obdobju med božičem in
predstavlja: pozornost je usmerjena na "pušeljc", ki novim letom se "spremenijo" v kolednike ter hodijo od
pritegne pozornost (enkrat je veselo razcveten, drugič hiše do hiše. Z obrednimi pesmimi voščijo novo leto ter
otožno zaprt, tretjič po žensko oster), predvsem pa ohranjajo že skoraj pozabljen običaj. Ker je bil Kranj
nikoli ne ovene in ne pozebe. znan kot križišče trgovskih poti in so se v njem ustav-
ljali ter prepregali številni furmani, so se odločili, da se
Bodeče neže so se prvič zbrale na pobudo gospe Jožice poimenujejo po njih in se temu primerno tudi oblečejo.
Debelak in gospe Anite Peteh leta 1991. Žene, nekatere Leta 2009 so izdali tudi svojo prvo zgoščenko z
so bile tedaj še dekleta, se od takrat vsak teden družijo naslovom "Lepših fantov pa res ni". Skupino je skoraj
ob petju slovenskih ljudskih pesmi. To je prva ljubezen, 10 let vodil gospod Robert Urbiha, nato je vodstvo za tri
ki jih druži in izpolnjuje. Družijo pa jih še mnoge vidne leta prevzel gospod Vladimir Brlek. Od leta 2006
in nevidne vezi, ki tkejo prijateljstvo in zvestobo. Nekaj skupina zelo uspešno deluje pod novim vodstvom.

246 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje