Vasi v objemu zitnih polj - Primskovo, Klanec in Gorenje

menta prazgodovinske keramike - ostanki prazgo- Iz pisanih virov je znano, da je bila pri cerkvi ustanovl-
dovinskega žganega pokopa. Po mnenju arheologa jena leta 152410 Bratovščina Marije Device Vnebovzete.
Timoteja Knifica5 ti ostanki dokazujejo domnevno Po daljši prekinitvi jo je leta 1629 ponovno obudil škof
nekropolo. V mlajših plasteh sta bila na ostankih starej- Hren, nato pa je obstajala vse do leta 1796. Leta 1526,
šega, s prodniki tlakovanega objekta (pred izgradnjo ko so popisovali cerkvene dragocenosti11 zaradi
zvonika) najdena dva benečanska solda6, ki določata s turškega davka, so cerkev šteli med šenčurske
časom svojega obtoka, to je drugo četrtino 17. stol. ter- podružnice. V pisanih virih iz 15. stoletja se omenja še
minus ante quem za nastanek tlaka. Ker je bil najdeni leta 1479 ob podelitvi odpustkov, nato pa v vizitacijah v
tlak na severu omejen z gotsko spolijo7, novec datira letih 1581, 1631, 1654, 1668, 1689 in 1783. Za stavbno
tudi prvo prezidavo gotskega cerkvenega objekta pred zgodovino so zanimive zlasti vizitacije škofa Rajnalda
letom 1625. Med mlajšimi zanimivimi najdbami, ki jih Scarlichija12 iz leta 1631, v katerih je natančno popisana
hrani Gorenjski muzej v Kranju, so tudi ostanki cerkvena oprema in posest. Na podlagi njegove vizitaci-
keramike, gotski ključ ter bronasta sponka z železnim je je znano, da so bili že takrat v cerkvi trije oltarji in
trnom. Vmesno obdobje med prazgodovino, ki jo bratovščina Matere Božje, oltarja Sv. Jurija in sv. Ane,
dokazuje žgani grob in srednjim vekom, bi lahko zapol- okoli cerkve pa je bilo pokopališče13. Scarlichi je
nil rimski novec8, ki ga je župnik Božidar Slapšak našel odredil, naj se stranska oltarja radi pomanjkanja pros-
leta 1969, vendar bi novec lahko prinesli tudi od dru- tora in dotrajanosti odstranita, kamenje pa zloži zunaj
god, saj je ležal ob cerkvi na površju. Če povzamemo na pokopališki zid. To se ni zgodilo, saj se oltarja omen-
dosedanje vedenje, je bil prostor, na katerem stoji jata tudi v kasnejših vizitacijah leta 1668 in 1685. Ti
cerkev, poseljen že od prazgodovine, predhodnico dve vizitaciji sta posebno zanimivi, saj prinašata
današnje cerkvene stavbe pa so postavili najkasneje na skromen, vendar dragocen opis, kako je cerkev
prelomu 14. v 15. stoletje. izgledala v 17. stoletju, torej še pred barokizacijo.
Zapisnik v Nadškofijskem arhivu Ljubljana z dne 19.
septembra 1668 omenja, da sta tako prezbiterij kot Na levi:
ladja obokana. Cerkveno notranjost je tedaj razsvetlje- Primskovo s cerkvijo na
valo pet oken: tri na eni in dve na drugi strani. Okna na Franciscejskem katastru
severni strani so se odpirala, kar je redkost, saj navad- za Kranjsko leta 18269.
no v gotskih podružnicah severna stran sploh ni imela
odprtin. Cerkev je bila pravilno orientirana, sredi ladje
je imela prizidano kapelico, ob kateri se začenja zvonik,
sezidan iz rezanega kamenja z vhodno obokano lopo v
pritličju. V prezbiteriju je na prečnem tramu viselo
razpelo, vizitator pa je pogrešal kropilnik, ki ga ni našel
niti ob glavnih, niti ob stranskih vratih. V tem času je
imela cerkev dva keliha: srebrnega z bakreno, pozla-

5 Knific 1970, str. 172 - 176.

6 Francesco Erizzo 1631-1646 in Giovanni Corner I 1625-1629.

7 Drugotno vzidani kamnoseško obdelani kamen.

8 Knific 1970, str. 176: rimski novec: Aurelian 270-275, antoninian, RIC 344, Cyzicus, 4,30 g.

9 Arhiv Slovenije, Pregled zemljiških katastrskih map 19. stoletja: Franciscejski kataster za

Kranjsko, AS 176, Kresija Ljubljana , L 59 Britof, L 218 Primskovo.

10 Kranjski zvon 1929, št. 5, str. 6.

11 Koblar 1895: Cerkev Matere božje na Primskovem je imela leta 1526 1 kelih (14 lotov).

12 Lavrič 1990, str. 163.

13 Pokopališče okoli cerkve je bilo obenem s pokopališčem na Rupi ukinjeno leta 1952 z

odločbo Občine Kranj. Svojci so postopoma prenesli posmrtne ostanke na kranjsko

pokopališče, opuščeno pokopališče pa je bilo urejeno leta v Park borcev zaradi partizanskih

grobov. Pokopališki Križ (obredi za rajne in procesija na Telovo) je bil nagnit, ker je bil

izpostavljen vremenskim neprilikam, G. Gregorka ga je restavrral, nato so ga obesili na

cerkev. Vir: Župnijska kronika (v nadaljevanju Kronika), str. 4. 97

Vizitacija iz leta 168515. čeno pateno in kelih s srebrno pateno, v cerkvenem Iz nadaljevanja vizitacijskega zapisnika izvemo, da sta
urbarju pa so poleg denarja zapisane tudi tri kmetije, bila tako prezbiterij kot ladja tlakovana z dobro žgano
njive na kranjskem polju ter tri krave. Cerkveno hišo je opeko. Cerkveno notranjost je razsvetljevalo pet oken,
uporabljal cerkovnik in zanjo plačeval 1 goldinar verjetno dve v ladji in tri v prezbiteriju16, v cerkev pa so
najemnine. lahko vstopili skozi glavna ali stranska vrata. Cerkev je
imela tedaj novo leseno lopo, ovrednoteno kot
Še bolj je zanimiv pa vizitacijski zapisnik z dne 30. okto- mizarsko delo17 in tlakovano z dobro žgano opeko.
bra 1685, v katerem so ključarji Matevž Zupan, Matija Zakristija je bila prizidana. Zidani zvonik vizitacija
Kožnik, Matija Sitar in Gregor Pilko povedali, da je opisuje kot visok in kakor cerkev pokrit z lesenimi
zemljišče (fundus) 7. avgusta 1556 dobil v najem od škodlami. V njem sta visela dva zvona. Oltarji so bili še
ključarjev baron Jožef pl. Ekh. Cerkev je tedaj imela 4 vedno trije. Glavni je imel menzo, dolgo tri in pol pedi
cela zemljišča, ki jih je 1681 kupil od vikarja in ključar- ter široko eno ped, okoli nje pa je bil leseni poveček18.
jev grof Julij Maksimiljan Barbo pl. Waxenstein z ženo Oltarni nastavek je imel sredi soho matere Božje z
Marijo Renato, ter se zavezal, da bo vedno plačeval za Jezusom v naročju, ob straneh pa sohi sv. Joahima in sv.
dve maši. Vizitacija je dragocena zaradi natančnega Jožefa. V zg. delu je bila slika sv. Ane, ob straneh sohe
opisa tedanje gotske cerkvene stavbe. Ladja je merila v štirih evangelistov, vmes pa razpostavljenih mnogo
dolžino 27 kubitusov (lat. cubitus) , v širino 10, visoka angelov z različnim godbenim orodjem. Ves nastavek je
pa je bila 15 teh merskih enot . Prezbiterij je bil dolg 15 bil bogato pozlačen, kar kaže na opis renesančnega
kubitusov, prav toliko visok in širok kot ladja, svetel in zlatega oltarja. Stranska oltarja sv. Jurija na evang. strani
trdno obokan. Če kubituse pretvorimo v metre (1 kubi- in sv. Ane na listni strani sta imela vsak svojo sliko v
tus je 444 mm), lahko ugotovimo, da je 6,66 m visoka nastavku na 6 pedi dolgih in 3 pedi širokih mensah, od
ladja merila v dolžino 11,99 m, široka pa je bila le 4,44 premične opreme pa se omenjajo trije kelihi in bandero
m (?). Prezbiterij je v dolžino meril 6,66 m, visok in s sliko Vnebovzete in sv. Ane.
širok pa je bil prav toliko kot ladja, zato lahko
sklepamo, da sta bila ladja in prezbiterij zgrajena sočas- Vizitacija omenja, da je od stare cerkve ostal le zvonik in
no. Pri teh izmerah je vprašljiva le širina cerkvene ladje, mrliški zvon iz leta 1647. O tem nas prepričuje prodajno
saj ne poznamo nobenega primera, da bi bila ladja ožja pismo preddvorskega župnika Janeza Ludvika Gandini
od 6,36 m širokega zvonika14. pl. Liliensteina, s katerim je potrdil, da je prejel od šen-
tjurskega župnika Jakoba Vidmarja 260 goldinarjev za
prodano njivo primskovske cerkve, ki jo je kupil za
cerkev sv. Jožefa na Hujah. Z izkupičkom so verjetno v
zadnji četrtini 17. stoletja cerkev temeljito prezidali. Ali je
od gotske predhodnice res ostal samo zvonik, pa brez
sondažnih raziskav ladje ni mogoče trditi.

Srednjeveška predhodnica19 je stoletja sodila v okvir
preddvorske fare. Leta 1793 je bila ustanovljena na
Primskovem ekspozitura - duhovnija z vasmi:
Primskovo, Gorenje, Klanec, Huje in Čirčiče. Tej
odločitvi so nasprotovali na Hujah, kjer so želeli ostati

14 Prepisa iz vizitacije v Kroniki in v Kranjskem zvonu sta napačna, ker so kot merska enota

navedeni čevlji namesto kubitusov.
15 Hrani Nadškofijski arhiv Ljubljana, foto N. Leben.
16 Op. av.
17 Kronika: akte arscularsia.
18 Verjetno je mišljen večji leseni okvir.
19 Dosedanje arheološke raziskave niso potrdile obstoja romanske predhodnice.

98 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

pri Šenčurski župniji in v Čirčah, kjer so želeli zvezo s Opis cerkvene arhitekture
Kranjem in ne s Primskovim; obema vasema so leta
1794 ugodili, tako da sta ostali primskovski ustanovi Glavni vhod v cerkev vodi skozi zvonik, ki ima na
samo vasi Gorenje in Klanec. V kratkem času delovanja zahodnem pročelju vgrajen klasicistično oblikovani
so jo oskrbovali štirje kurati, ki so vodili matične knjige: portal, izklesan iz svetlo sivega apnenca. Vhod je
Gregor Rajec (Reitz), Jakob Urbančič (1796-1799), poudarjen z dvema polstebroma, ki nosita preklado s
Nikolaj Gutman (1800-1801) in zadnji Gregor Stendler triglifi in trikotno sklenjeno čelo, v katerem še slutimo
(1804-1814). Ko je Stendler leta 1814 umrl, je izumrla krožno razporejene žarke. Na južni fasadi zvonika tik
tudi duhovnija in cerkev je postala podružnica kranjske pod vencem opazimo malo gotsko, šilasto sklenjeno
župnije vse do leta 1965. lino s kamnitim okvirom, ki obenem z gotskim kam-
nitim talnim zidcem dokazuje, da je zvonik v spodnjem
Število prebivalcev Primskovega je postopoma narašča- delu res še gotski. Potrditev tega dejstva sledi v notran-
lo. Leta 1782 je vas štela 218 prebivalcev, leta 1817 261, josti, kjer je kvadratni prostor, v katerega vstopimo,
1910 pa že 378. Ker je cerkev postala pretesna in verjet- obokan z gotskim križno-rebrastim obokom, ki sloni na
no tudi v gradbenem smislu potrebna obnove, so jo leta piramidastih konzolah. Prerez reber kaže najbolj pogos-
1729 prezidali v baročnem stilu. Novo cerkev je dal to obliko gotskih reber, njihova debelina pa razmeroma
postaviti preddvorski župnik20 Ivan Ludovik Gandin, pozni čas nastanka. Prvotno masivna kamnita rebra se
plemeniti Lilienstein, ki je prodal njivo na prim- namreč z iztekom gotike tanjšajo in izgubljajo nosilno
skovškem polju sv. Jožefu na Hujah za 260 goldinarjev, vlogo vse do 17. stoletja, ko izzvenijo v grebenih,
da so pokrili stroške zidave, kot je zapisal Josip kakršne srečamo v meščanski arhitekturi, na primer v
Lavtižar21. Da sedanja stavba ni v celoti nastala na novo, Mestni hiši v Kranju ali v pritličju Šivčeve hiše v
je domneval že Lavtižar, saj je v nadaljevanju zapisal: Radovljici. Rebra povezuje sklepnik diskaste oblike, ki
Gotski obok pri glavnem vhodu pod stolpom je še mal je bil verjetno nekdaj poslikan. Sedanji zvonik je s kam-
ostanek prvotne cerkve. Gorenjci so bili vedno varčni nitimi venci deljen v štiri nadstropja. Gotski zvonik je
gospodarji, zato so pogosto pri prenovah stabilne bil nadstropje nižji in pokrit s piramidasto steho, tedan-
zidove uporabili in jih vgradili v novo stavbo. jo zvonico pa na zunaj prepoznamo po dveh24 bifornih
Romanske podružnice okoli Vrbe in okoli Sorškega odprtinah v sedanji tretji etaži. Bifori sta deljeni v dva
polja so v gotiki samo podaljšali in nadzidali, v baroku dela z vitkima konglomeratnima stebroma, ki nosita
ali celo kasneje pa so ladje obokali, če so bile poprej masivni, počez postavljeni prekladi, iz katerih izhajajo
krite z ravnimi lesenimi stropi22. Več sprememb so loki. Večino tovrstnih lin so v zvonikih na Gorenskem
doživeli oltarni prostori. Romanske polkrožne apside že zazidali; videti jih je mogoče le še pri sv. Petru nad
so v gotiki ali še kasneje, v 17. stol. zamenjali tristrano Begunjami ali pri sv. Primožu nad Kamnikom. Biforna
sklenjeni gotski prezbiteriji, ki jih neredko v baroku odprtina v zadnji baročni etaži je večja in deljena z
samo podaljšajo tako, da dobijo pravokotno obliko23, ali zidanim slopom, ki brez kapitela prehaja v loka.
pa samo v notranjosti odstranijo gotska rebra. Koliko Nadstropja zvonika se z višino ožijo, vrh pa pokriva
starih zidov je ostalo od gotske predhodnice na baročna čebulasto-laternasta streha iz 18. stoletja.
Primskovem lahko samo ugibamo, saj notranjost ladje Sočasno z barokizacijo cerkvene ladje so namreč zvonik
in prezbiterija nista bili sistematično raziskani s sondi- nadzidali in poslikali z motivom šivanih vogalov, ki jih
ranjem ometov in beležev. Nedvomno sta od gotske povezujejo dekorativni pasovi s križnim motivom pod
cerkve ostala zvonik v prvih treh nadstropjih z oboka-
nim kvadratnim prostorom v pritličju ter zahodna stena 20 Med leti 1728-38.
ladje, v kateri je v nadstropju za orgelsko omaro ohran- 21 Lavtižar 1895, str. 15.
jen gotski šilasto zalomljeni kamniti portal. Verjetno je 22 Na Bregu pri Žirovnici so prezidali samo južno steno ladje, pr sv. Jakobu v Podbrezjah so v
bil v gotski cerkvi lesen pevski kor, s katerega je bil
dostop v zvonik. baroku gotsko ladjo podaljšali proti vzhodu; na Ovsišah je zahodna gotska fasada ostala v
sredini nove baročne fasade. Podatki so iz arhiva ZVKDS OE Kranj.
23 Cerkev sv. Trojice v Kamni Gorici, podatki v arhivu ZVKDS OE Kranj.
24 Bifori sta le na južni in zahodni strani zvonika, tretja odprtina je sekundarna.

99

vsakim vencem. Višina zvonika do vrha strelovoda meri pokriva pa ga dvokapna streha na čop. Fasade so še bolj
41,667 m, do jabolka 38,627 m, do zgornjih lin 30,417 dekorirane kot na ladji. S plitvo dekoracijo so stavbeniki
m, do spodnjih lin pa 18,923 m25. izoblikovali sistem oz. delitev na pole, ki ga pogosteje
srečamo v naslikani obliki, kot na primer na fasadi
Baročna ladja je pravokotne oblike in pokrita z dvokap- gradu Kieselstein v Kranju27. Cerkev lahko uvrstimo v
no streho. Fasade so členjene z dekorativno plastično skupino zgodnjebaročnih cerkva, ki še vedno ohranjajo
baročno dekoracijo, ki se začenja pri tleh v obliki talne- osnovne srednjeveške karakteristike arhitekture s pra-
ga zidca, na katerem slonijo plitvi pilastri. Pilastri členijo vokotno ladjo in ožjim prezbiterijem. Slogovni napre-
fasado v tri polja, v katerih sta po dva para baročnih dek je v primerjavi z gotiko v dekoraciji naklonu strehe
oken. Spodnja so pravokotne oblike, z rahlo zaobljenim in v zaključku prezbiterija, ki je na Primskovem že
zaključkom, zgornja pa imajo obliko lunet. Pilastri se ravno sklenjen. Vzrok za razmeroma konservativen
iztečejo v horizontalni pas, ki se nadaljuje na zahodni barok je ponovno omenjena varčnost Gorenjcev, saj so
fasadi. Za spoznanje ožji prezbiterij je ravno sklenjen, le redke cerkve v 18. stol. postavili povsem na novo.
Večinoma so ladje in prezbiterije po novi modi
Tloris baročne cerkve, ki ga je ponovno podaljšali, nadzidali, obokali ali le oblekli,
izrisal po svojih meritvah želeni vtis baročne razgibanosti pa so dosegli bodisi s
župnik Fran Avsec. 26 poslikavami (Sp. Brnik, Podbrezje) ali s plitvo plastično
dekoracijo, kot se je ohranila na Primskovem. Resnično
vzvaljovljenih baročnih fasad, ki jih srečamo na Štajer-
skem tudi na novih stavbah niso realizirali, saj je še
najbolj razgibana uleknjena fasada tunjiške cerkve. Če
izvzamemo Tunjice, je največji korak k mehčanju stavb-
ne lupine oblikovanje porezanih ali zaobljenih vogalov
(Naklo, Zasip, Cerklje, Groblje). Novo stilno obdobje pa
je prepričljivejše v oblikovanju notranjosti naših naj-
kvalitetnejših baročnih cerkva, zlasti tam, kjer je cen-
tralno zasnovan prostor v obliki ovalnih zasnov vgrajen
v osmerokotno (Poljane nad Škofjo Loko stavbenik
Matija Maček iz Žabje vasi pri Poljanah28) ali v pra-
vokotno tlorisno zasnovo (sv. Martin v Stražišču29). Na
Primskovem teh ambicij stavbeniki niso dosegli, saj je
ladja ostala pravokotna, brez stranskih kapel, ki bi
omogočile centralizacijo prostora. Kljub temu pa
notranjost učinkuje svetlo, slovesno in celo izjemno
bogato. Prelivanje prostora iz ladje v prezbiterij
omogočata širok slavolok in bogato profilirani venec, ki
teče vzdolž sten in obenem deli ostenje na ravni del z
okenskimi nišami in na banjasto obokani strop z oken-
skimi lunetami. Steni vzdolž ladje sta s po dvema paroma

25 Kronika v župnijskem arhivu Primskovo.
26 Cerkev je izmeril pred drugo svetovno vojno župnik Fran Avsec. Datuma izmer ni zapisal.

Gradivo hrani Naškofijski arhiv v Ljubljani: Župnija Primskovo.
27 Iz srede 18. stol. po raziskavah v letu 2009.
28 Resman 2003, str. 97.
29 Sapač 2007, str. 248. Po Resmanu (Resman 2003, str. 103) naj bi oval vgradili

sekundarno v prvotno pravokotno ladjo.

100 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

pilastrov deljeni v tri dele, obok pa je členjen s sosvod-
nicami nad lunetami in s štukaturno dekoracijo.
Štukaturna dekoracija v obliki razmeroma drobnih pro-
filiranih okvirov obroblja sosvodnice, obenem pa med
njimi ustvarja niz srčastih motivov, na katere se naslanja
okvir večjega osrednjega polja, dopolnjenega z manjšimi
ovalnimi in mnogokotnimi polji. Profilirani okviri
obrobljajo tudi okenske lunete, tako da celotni obok
učinkuje razmeroma lahkotno. Pevski kor v zahodnem
delu ladje sloni na dveh okroglih stebrih iz peračiškega
tufa, ki je na Gorenjskem poznan že od antike naprej,
posebno popularen pa postane v 18. stoletju. Iz tufa je
izklesan tudi baročni portal v južni ladijski steni in
kamnit tlak v ladji.

Cerkev na Primskovem ni omenjena v nobenem pregle-
du30 baročne cerkvene arhitekture in tudi oblikovanju
zunanjosti prezbiterija bi na Gorenjskem težko našli
vzporednice. Mogoče je še najbolj sorodno oblikovanje
fasade cerkve sv. Marije Magdalene na Pšati pri
Cerkljah, ki je bila prenovljena leta 173831. Več sreče
imamo pri primerjavi štukaturne dekoracije. Le-ta je
skoraj gotovo delo istega mojstra, ki je oblikoval
cerkveno ladjo in prezbiterij pri sv. Martinu v Šmartnem
pri Cerkljah. Šmartinska cerkev je bila prenovljena leta
174232, torej trinajst let kasneje kot na Primskovem, kar
pa ni tako velika razlika, da bi dela ne bi pripisali isti
delavnici. Nedvomno je v Šmarnem mojster je že sprejel
oblikovne novosti, ker je prezbiterij s prirezanima

Pogled na cerkev z zahodne
strani. (Foto N. Leben)

Bifora v zvonici. (Foto N. Leben) Gotska lina v zvoniku. (Foto N. Leben) 30 Šumi 1957-58, str. 168, 169.
31 Höfler 1992, 89.
32 Höfler 1992, 87.

101

Pogleda v ladjo Marijine cerkve
na Primskovem leta 1981.
(Foto M. Sagadin)36

Na skrajni desni strani: vogala oblikovan bolj sodobno kot na Primskovem. Cerkvena oprema in poslikave
Pogled v ladjo cerkve sv. Martina Tudi obok v ladji se pne precej višje, vendar pa je
oblikovanje pilastrov, delilnega venca in zasnova deko- Na Gorenjskem se je ohranilo in situ le malo gotskih
v Šmartnem pri Cerkljah leta racije skoraj identično kot v Marijini cerkvi. Tudi v oltarjev. Oltarni nastavki so večinoma propadli, najk-
1968. (Foto P. Fister)37 Šmartnem obok členijo sosvodnice, med katere je valitetnejšega med njimi, gotski krilni oltar s podobami
stavbenik vpel srčaste motive, le polj na temenu je več, sv. Kancijana in mučencev iz kranjske farne cerkve smo
Angelske glavice na stranski tudi zato, ker so nekoliko manjša. Ponavlja se tudi konec 19. stoletja celo prodali na Dunaj, kje je na ogled
fasadi leta 1981. motiv okrogle rozete. Pregled arhivskih fotografij kaže, v okviru razstave srednjeveške umetnosti na zgornjem
da je bila štukaturna dekoracija v Šmartnem vsaj še leta Belvederu. K sreči pa se je ohranilo več gotskih kipov, ki
(Foto M. Sagadin)38 1962 drobno dekorirana, kar priča, da so pri gradnji so jih rešili s cerkvenih in župnijskih podstrešij
sodelovali mojstri iz Poljanske doline nad Škofjo Loko, prosvetljeni župniki in drugi zaslužni ljubitelji umet-
kjer je ta štukatura zelo razširjena in zato v ljudskem nost in jih pospravili v muzeje in galerije. Nekateri med
izročilu poimenovana kar poljanski barok. Srečamo jo njimi so se ohranili v izvirnem okolju, v mlajših
še na primer v lopi pod zvonikom cerkve sv. Nikolaja oltarnih nastavkih (kip sv. Katarine v Lomu nad
v Spodnjih Bitnjah, kjer so ohranjene tudi angelske Tržičem), druge so postavili na konzole v cerkvenih lad-
glavice. Da so obe cerkvi prenavljali isti mojstri s jah, kot na primer Marijina kipa v Kranjski Gori ali v
Poljanskega, pričajo tudi starejše fotografije notranjosti otoški cerkvi na Bledu. Omenjena kipa sta manjših
Marijine cerkve na Primskovem, kjer je bil še leta 1965 dimenzij v primerjavi z Marijinim kipom na Prim-
ohranjen drobno reliefno dekorirani notranji rob osred- skovem, ki je najdragocenejši kos cerkvene opreme39.
njega polja na ladijskem oboku, do leta 1981 pa tudi pet Lesen kip je visok okoli 150 cm, po zapiskih Franceta
angelskih glavic iz štuka na cerkveni fasadi. Ker pa Steleta40 iz leta 192941 je polihromiran; Stele omenja tudi
obnova štukaturnih detajlov terja večjo potrpežljivost platno in kredo. Marija sedi frontalno na sedežu brez
in obrtniško znanje, so reliefno dekoracijo pri beljenju
na enostavno zagladili, angelske glavice pa so iz notran- 35 Arhiv ZVKDS OE Kranj, fototeka: kraj Primskovo pri Kranju.
josti prenesli na pročelje. Žal so zaradi krhkega materi- 36 Arhiv -ZVKDS OE Kranj, fototeka: kraj Primskovo pri Kranju.
ala propadle. 37 Arhiv -ZVKDS OE Kranj, fototeka: kraj Primskovo pri Kranju.
38 Arhiv -ZVKDS OE Kranj, fototeka: kraj Primskovo pri Kranju.
39 Kip je bil najden v zvoniku. Ministrstvo za kulturo, INDOK center, Maistrova 10, Ljubljana.
40 Stele, Zapis. XLIX, 1929, 9; kopija tipkopisa v Arhivu ZVKDS Oe Kranj - fototeka.
41 Pred restavriranjem.

102 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

naslonjala, na nizki blazini. Glavo ima nekoliko nagn- 42 Cevc 1970, str. 10, 11. Zgornji fotografiji:
jeno na levo stran, pokrita je s krono, izpod katere ji 43 Kip je konserviral restavrator Boris Sajovic. Marijin kip v zvonici pred
pada na rame fino nagubano ogrinjalo. V desnici s 44 Kronika, str. 26; kipa je bil torej samo konserviran - op. avtorice. restavriranjem. (Foto F. Stele
sklenjenimi prsti je prvotno držala že izgubljeno žezlo, okrog leta 1920)45
z levico pa objema stoječega, v dolgo suknjo oblečene- Marijin kip v niši v lopi pod
ga Jezusa. Marijimo poprsje zakriva z rozeto speto zvonikom. (Foto N. Leben)46
ogrinjalo, ki se ob desnici mehko padajoče spušča v
naročje in bolj drobno zgubano naprej do tal. Suknja 103
rdeče barve z naslikanimi črnimi dekorativnimi rozeta-
mi je visoko pod prsmi prepasana s trakom, okrašenim
s štirilistnimi rozetami. Razgibana je z vzporednimi
gubami, ki se nadaljujejo tudi na delu, ki pokriva nogi,
pri tleh pa se gube ostro zalamljajo v cikcakasti liniji. Če
je kiparju z oblikovanjem Marijine draperije uspelo omil-
iti togost sedeče figure, je bil pri oblikovanju Jezusove fig-
ure manj spreten. Jezus namesto ljubkega otroka učinku-
je kot nespretno pomanjšana odrasla oseba, le rahel nas-
mešek na njegovem obrazu mu daje otroško podobo.
Kip je Stele uvrstil med dosti dobre kipe iz prve polovice
ali s srede 15. stoletja. Podobno ga je datiral naš najboljši
poznavalec gotske plastike Emilijan Cevc, ki v pregledu
poznogotskega kiparstva na Slovenskem42 postavlja
primskovsko Marijo v skupino kiparskih stavitev, za
katere je značilen konservativen statični kiparski izraz
srede 15. stoletja v primerjavi s kasnejšim, bolj
dinamično razgibanimi slogom, ki se najbolj izraža z
gubanjem draperije. V to skupino Cevc prišteva tudi dela
ljubljanske kiparske delavnice, kot je na primer kamniti
kip Svetega škofa iz sp. Bitnja in nekatere skulpture iz pri-
morskega okolja. Obenem je za ta kip v primerjavi s kas-
nejšim renesančnim kiparstvom značilno tudi oblikovan-
je, ki se še ni otreslo prostorske utesnjenosti, kar pa je
razumljivo, saj so bili tedaj kiparski izdelki namenjeni za
točno določene lokacije, bodisi na oltarjih ali v nišah
sakralnih stavb. Verjetno je bila Marijina soha nekdaj
osrednji kip v glavnem oltarju, kot omenja vizitacija iz
1695. Ob postavitvi novega baročnega oltarja pa je posta-
la odveč. K sreči je niso zavrgli, pač pa so jo postavili v
eno od zvonic. Kip je bil prvič razstavljen na razstavi
gotske plastike na Gorenjskem v Mestnem muzeju v
Kranju leta 1958, kjer je bil restavriran v toliko, da je
ohranjen (nečrviv!), ne pa opremil43 s svežimi barvami oz. z
dodatki odpadlih delov. Ostati mora v takem stanju kot je44.
V cerkev so ga vrnili ob misjonu leta 1967.

Ponovni razcvet je doživela sakralna kiparska umetnost v nastavkov, opremljenih sicer s slikami avstrijskega
17. stoletju, ki naše podružnice obdari s celo vrsto drob- baročnega slikarja Johanna Martina Kremser -
nih, kvalitetnih rezbarskih mojstrovin, sijočih v pozlati. Ti Schmidta. To so kipi sv. Miklavža na oltarju sv. Jožefa,
renesančni zlati oltarji so nastajali v pretežno anonimnih sv. Boštjan in Rok na oltarju sv. Štefana, sv. Janez
podobarskih delavnicah, kjer je pri delu sodelovalo več Evangelist in apostol s sulico (sv. Tomaž ali Matija) na
mojstrov, posebej usposobljenih za mizarsko obliko- oltarju sv. Janeza Krstnika. Kipe Resman pogojno
vanje, rezbarski okras, izdelavo kipov in za zaključno povezuje z imenom ljubljanskega kiparja Jerneja
likovno podobo v obliki barvnih ali zlatih in srebrnih Fleischhackerja, ki je izpričan z nekaj arhivskimi podatki,
nanosov. Iz vizitacij je razvidno, da so bili tedaj v cerkvi manj določno pa z oprijemljivimi deli. O tem, kdaj se
trije oltarji. Glavni je imel menso47 dolgo tri in pol pedi, le Fleischhacker pojavil na Kranjskem ni podatkov; znano
1 ped široko, zato pa lesen poveček okrog menze. Oltarni je, da je večkrat neuspešno zaprosil za državljanstvo.
nastavek je imel v sredi soho Matere Božje z Jezusom v Leta 1760 se je poročil z vdovo mizarja Jožefa Schettla,
naročju, ob straneh pa sohi sv. Joahima in sv. Jožefa. V avtorja mizarskega dela komendskega Gabričevega
zgornjem delu je bila slika sv. Ane, ob straneh sohe štirih oltarja. Zakoncema, ki sta stanovala v Schettlovi hiši v
evangelistov, vmes pa razpostavljenih mnogo angelov z Hrenovi ulici v Ljubljani, so se rodili trije otroci: leta
različnim godbenim orodjem. Ves nastavek je bil bogato 1761 Barbara, 1767 Janez Anton, medtem ko je tretji
pozlačen, kar dokazuje, da je bil oltar renesančno delo. otrok, sin Tonček, umrl konec leta 1768.
Stranska oltarja sv. Jurija na evangelijski strani in sv. Ane Fleischackerjeva žena je umrla leta 1774, po njeni smrti
na listni strani sta opisana kot preprosto delo. in po smrti očeta kiparja pa je skrb za otroke leta 1775
Opremljena sta bila vsak s svojo sliko v nastavku, na 6 prevzel kipar Jernej Sterle. Da je Fleischacker delal za
pedi dolgih in 3 pedi širokih mensah. Ker pogosto v te velesovski samostan, dokazuje arhivsko izpričan
nove oltarne nastavke postavijo še ohranjene gotske samostanski dolg kiparjevim sirotam ob njegovi
kipe, lahko upravičeno domnevamo, da je gotski Marijin ukinitvi in dejstvo, da je kipar leta 1775 umrl in bil
kip tedaj stal v glavnem oltarju. pokopan v Velesovem50. Kiparja Fleishhackerja omen-
jamo v opisu cerkvene opreme na Primskovem zato, ker
Ob izgradnji nove cerkvene arhitekture so oltarni nas- v nekaterih potezah, zlasti nenavadnem gubanju s
tavki postali premajhni, zato so jih postopoma zamen- površinskimi zalomi blaga, ki poživlja prej omenjene
jali z večjimi, ki so tudi bolj razgibani in preračunani na velesovske kipe, spominja na srednja, kvalitetnejša kipa
bogato scenerijo, ki jo soustvarjajo. Izjemno bogat opus sv. Janeza Evangelista in Luke na glavnem prim-
oltarnih umetnin iz 18. stoletja na Gorenjskem se raz- skovskem oltarju51. Oblikovno nekoliko drugačna in
likuje od starejše opreme tudi po tem, da se v zadnjih zato morda delo drugega primskovskega kiparja sta
letih veča seznam znanih kiparjev, dokumentiranih z zunanja kipa na glavnem oltarju sv. Marko in Luka, ki
arhivskimi podatki. Tako lahko po zaslugi dr. Blaža jima je Resman našel kopiji na glavnem oltarju v
Resmana48 štejemo med najpomembnjejše gorenjske Šenčurju52. Zlasti Marko je nezgrešljiva kopija prim-
kiparje srede 18. stoletja kiparja Valentina Vrbnika iz skovskega, Janez pa se je pri tamkajšnjem soimenjaku goto-
Kranja, ki nam je zapustil opus okoli petdesetih oltarjev. vo zgledoval, vsaj v drži rok in glave in se tako oplemenitil,
Njemu je po novem pripisan tudi del opusa slikarja je zapisal Resman. Za to obdobje je poleg izjemne ustvar-
Petra Janežiča, ki je veljal do zadnjih raziskav za kiparja,
ki naj bi oblikoval oltarje v okolici Cerkelj, dejansko pa 43 Kip je konserviral restavrator Boris Sajovic.
je bil le slikar, ki je na oltarjih opravil zaključna slikarska 44 Kronika, str. 26; kipa je bil torej samo konserviran - op. Avtorice.
dela. Kljub temu, da umetnost v tem času cveti, še 45 Ministrstvo za kulturo, INDOK center, Maistrova 10, Ljubljana.
vedno na novih oltarnih nastavkih srečamo starejše 46 Arhiv ZVKDS OE Kranj, fototeka.
kipe, ki se jim lastniki niso želeli odpovedati. Resman 47 Oltarna miza.
ponuja tako možnost tudi pri kiparskem okrasju 48 Resman 2006.
velesovskih štirih stranskih oltarjev, kjer kipi niso 49 Po Resmanu morda s sredine 18.stol.
sočasni49 ali bolje niso sestavni del baročnih oltarnih 50 Resman 2006, str. 152, 153.
51 Resman 2006, str. 161.
52 Resman 2006, str. 195: Ostali kipi so delo Valentina Vrbnika.

104 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

jalnega poleta značilno tudi, da so cerkveno opremo,
bodisi samo kipe ali slike pogosto prodajali, jo selili
sem in tja in s predelavami prilagajali novim pros-
torskim omejitvam. Po Resmanu je kiparski vpliv
drugega primskovskega kiparja ali morda
Fleischhackerja zašel s Kranjske tudi na glavni oltar v
Letušu v Savinjski dolini, identičnega sv. Marka pa
srečamo tudi na velikem oltarju v Notranjih Goricah na
Ljubljanskem barju. Avtorstvo glavnega oltarja na
Primskovem tako ostaja bolj ali manj domnevno.
Osrednji prizor z Marijinim kipom53 vsebinsko dopol-
njuje bogata atika s kiparskim okrasom Marijinega kro-
nanja s kipoma sv. Janeza Nepomuka in sv. Lovrenca, ki
sta verjetno delo istega kiparja kot spodnja notranja
kipa. Celotni oltarni nastavek je lesen in poslikan v
obliki marmorina, s katerim je slikar poskušal pona-
zoriti kamen - marmor z večbarvnimi lisami, vpetimi v
bele ali sive razvejane žile. Zradi pomankanja kamna je
večina baročnih oltarjev na Gorenjskem namreč
lesenih. Redki kamniti oltarni nastavki so bili prenešeni
od drugod ali pa so povezani z lokalnimi kamnoseškimi
delavnicami (Begunje, Zadnja vas pri Begunjah), še red-
keje pa s kiparji, šolanimi v likovnih središčih. Kljub
skromnejšemu gradbenemu materialu deluje prim-
skovski oltar zaradi svoje velikosti, vpetosti v prostor, ki
mu ga nudi prezbiterij in bogate dekoracije za razmeroma
razkošno likovno delo, pri katerem ne gre prezreti
bližine in vpliva samostana v Velesovem. Baročna kipa
angelov pred nastavkom sta prenesena leta 1968 s
Trstenika. Z njima so zamenjali stara kipa z začetka 20.
stoletja, ki nista sodila na oltar.54

Zgoraj desno:
Glavni oltar z zavetnico cerkve.
(Foto N. Leben)

Desno spodaj:
Stranski oltar sv. Jurija
in stranski oltar sv. Ane.
(Foto N. Leben)

53 Kronika: pri obnavljanju gl.oltarja leta 1968 se je našla na Marijini glorioli glavnega
kipa letnica 1775, leta 1969 je bil v Rimu izdelan nov antependij.

54 Kronika (isto kot opomba 53).

105

Stranska oltarja po kvaliteti kipov in izraznosti ne na severnem pa slika Srca Jezusovega, ki jo je prav tako
dosegata ravni glavnega oltarja. Sodeč po oblikovanju naslikal slikar Vinko Tušek leta 1994.
je oba lesena, marmorirana nastavka izdelal isti mojster.
Razgibanost z glavnega oltarja se je povsem umirila. V glavnem oltarju visijo odvisno od cerkvenih
Stebri so poravnani, rezbarska dekoracija pa je skrčena praznikov tri slike63: Križanje, Brezmadežna, in Marijino
na kapitele, vitice na pilastrih obeh atik ter njune vnebovzetje. Najstarejša je slika z Marijinim vnebo-
zaključke. Tudi statične postave svetnikov, zlasti sv. vzetjem, ki naj bi jo po izročilu leta 1877 naslikal slikar
Petra in Pavla na severnem oltarju nakazujejo, da sta in podobar Janez Gosar st. z Dupelj pri Tržiču (1830 -
oltarja mlajšega datuma kot glavni in ju lahko uvrstimo 1887). Gosar je bil v svojem času cenjen in je ohra-
med poznobaročno cerkveno opremo s konca 18. sto- njenih veliko njegovih del64 zlasti na škofjeloškem
letja. Kvalitetnejši sta ženski svetnici sv. Barbara in sv. koncu, odkoder verjetno tudi izhaja njegov rod. Njegov
Lucija na južni strani. Starejšega datuma bi lahko bili le priimek je včasih zapisan kot Goissar ali kot Gasser, kar
kipi v obeh osrednjih nišah. V severnem oltarju je to kip je najbolj pogosto ime v okolici Sorice. Rojen je bil 22.
sv. Jurija, sedečega na konju, ki s sulico prebada zvitega aprila 1830 v zg. Dupljah po domače pri Vaznikarju.
zmaja, v južnem pa je upodobljena sv. Ana z Joahimom Kje se je šolal ni znano, velja pa za podobarja, ki je hodil
in malo Marijo. V atikah sta manjša kipa sv. Florjana na za zaslužkom po raznih krajih in slikal. S stenskimi
severni in sv. Jožefa na južni strani severnega oltarja, na slikami je krasil predvsem kapelice in znamenja, s
južnem oltarju pa sta upodobljena sv. Frančišek na levi posameznimi svetopisemskimi prizori je opremil
in sv. Dominik na desni strani. cerkvene zunanjščine, v sklopu poslikav cerkvenih
notranjosti pa prevladujejo slikani oltarji65. V njegovi
Med premično kiparsko opremo je potrebno omeniti podobarski delavnici so izdelovali tudi oltarje, kipe,
leseni polihromirani kip55 Jezusa kot Dobrega pastirja z spovedbnice, prižnice in okvire za slike. Očetovo tradi-
jagnjem na ramah, ki stoji v prezbiteriju ob severni streni cijo je nadaljeval njegov sin Janez ml., rojen 1866, ki se
in je nekdaj krasil baldahin nad prižnico, kip sv. Roka, ki je pozneje preselil v Ameriko, vendar se je na stara leta
je kopija56 gotskega kipa iz Stranske vasi na Dolenjskem vrnil in v domovini nadaljeval s slikanjem do svoje
ter lesen kip57 Marije z Jezusom ob spovednicah, ki je po smrti. Prvo znano Gosarjevo datirano delo je poslikava
ljudskem izročilu iz podrte kapelice z bližnjega križišča prezbiterija v podružnični cerkvi sv. Mihaela v Zg.
Pri Jaku in izvira iz druge polovice 19. stoletja. V zakristi- Dupljah iz leta 1849, ki razodeva, da mu je bil spočetka
ji stoji še en Marijin kip iz 19. stoletja.58 vzornik kranjski slikar Leopold Layer66. Za župno
cerkev v spodnjih Dupljah je leta 1874 izdelal veliki
Pregled tabelnega slikarstva začenjamo s sliko59 sv. oltar s slikami in svetniki. Številna so njegova poslikana
Alojzija, ki visi v zakristiji. Neznani slikar je svetnika znamenja v okolici Dupelj, v Kovorju in na Jezerskem,
upodobil kot mladeniča v renesančni, plemiški opravi. kjer je nedvomno poslikal Ankovo znamenje, obe
Nad vrati v zakristijo že v prezbiteriju visi slika60 s Murijevi kapelici in kapelo v Kokri pred župno cerkvijo.
čaščenjem Evharistije, ki je nekdaj krasila notranjo Na Loškem ga srečamo severno od Loke, v Selški dolini
stran baldahina za procesije. V središču kompozicije je
oltar z monštranco, v kateri so shranjene relikvije 55 višina 88 cm.
evharističnega čudeža, ki ga spremljata klečeča celo- 56 Izdelal rezbar Miha Legan iz Žužemberka; polihromiran les, višina 100 cm.
postavna angela s kadilnicama. Podoben motiv 57 Višina 125 cm.
srečamo tudi v cerkvi Sv. Katarine pri Šenčurju, kjer je 58 Polihromiran les, višina 91 cm (brez kronice), 19./20. stol.
prizor naslikan na steni v prezbiteriju. Datacija obeh 59 Olje na platnu, višina 67,5 cm, širina 52 cm, ni sign. ali datirana.
slik je lahko samo okvirna, morda sta celo starejši od 60 Olje na platnu, višina 147,5 cm, širina 106 cm.
19. stol. Izvirni Layerjev Križev pot so nadomestili s 61 Obe sliki merita enako; višina 68 cm, širina 58,5 cm.
kopijami akad. slikarja Vinka Tuška leta 2001. Ostale 62 V rokopisnem pregledu Layerjevih del avtorice Bebe Jenčič, ki ga hrani arhiv ZVKDS OE
slike so del oltarne opreme. Na južni stranski oltar je
prislonjena slika61 Brezjanske Matere božje po Layerju62, Kranj, slika ni omenjena.
63 Vse tri olje na platnu v: 238 cm, š: 140 cm, nobena ni siognirana ali datirana.
64 Štukl 1971, str. 87- 94.
65 Žigon 1982.
66 Žigon 1982, str. 23.

106 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

in v sami Loki, segel je tudi na Dolenjsko, v Ribnico in Sliki Brezmadežne in Križanja sta mlajši, sodeč po tanj- Oltarna slika Križanja.
Velike Lašče ter na Koroško. Za njegovo slikarstvo so šem platnu. Avtor Brezmadežne ni znan, Križanje pa naj (Foto N. Leben)
značilni odmevi baročnega slikarstva, ki se kažejo v bi je po izročilu67 naslikal slikar Matija Bradaška, ki je
tem, da je poskušal na stropih iluzionistično odpreti poslikal tudi cerkveno notranjost. Kranjski slikar Matija
prostor, v idealiziranih svetniških figurah pa zaznamo Bradaška (1852 Lučine nad Škofjo Loko - 1915 Kranj)
vplive nazarensko - historične umetnosti 19. stoletja. sodi v skupino gorenjskih slikarjev že omenjene
Zanj je značilen tudi nekoliko temnejši kolorit, drobna nazarensko - historične smeri 19. stoletja, kamor sodijo
tehnika. Med Gosarjeva pomembnejša dela sodi še Matija Koželj, Simon Ogrin in Anton Jebačin. Po
poslikava kapele Frančiška Asiškega v kapucinski baroku, ko je bila večina baročnih podružnic na
cerkvi v Škofji Loki iz leta 1878. Gorenjskem svetlih, slonokoščenih barv brez
poslikav68, se konec 19. stol poslikavanje cerkvenih
Oltarna slika Marijinega vnebovzetja. notranjosti ponovno zelo razmahne. Prevladujejo his-
(Foto N. Leben) torični stili, ki posnemajo starejše dekorativne ele-
mente, povzete iz romanike, gotike, renesanse, jih pre-
oblikujejo in povezujejo v nove celote. Ornamenti
uokvirjajo posamezne figuralne prizore s poučno vsebi-
no, ki so v primerjavi z baročnim slikarstvom
pripovedne narave, z idealiziranimi liki, vzetimi iz real-
nega sveta in upodobljenimi brez vznesenosti in patosa.
Slikarji so pogosto sledili predlogam tujih, zlasti nemšk-
ih vzornikov, kot sta slikarja Josef Führich in Julius
Schnorr ter še starejših mojstrov, ki so delali v naših
krajih zlasti Martina Johanna Kremser-Schmidta, pri
katerem se je poleg Layerja zgledoval Matija Bradaška.
Na bradaškovo slikarstvo so vplivali tudi petletno
šolanje v delavnici Štefana Šubica v Poljanah nad Škofjo
Loko, kjer se je sprva učil podobarstva, nato pa slikar-
stva, enoletno delo z Janezom Šubicem in polletna
pomoč slikarju J. Gosarju st. Po selitvi v Kranj je leta
konec leta 1874 odprl slikarsko delavnico. To pomeni
nadaljevanje Layerjevega Egartnerjevega in Götzlovega
delavniškega izročila slikarske in podobarske obrti v
Kranju. Delavnico sta po smrti prevzela sinova Anton in
Matija. Kljub dejstvu, da njegov obsežni opus nima
izrazitega razvoja, lahko med njegova najkvalitetnejša
dela uvrstimo stenske poslikave cerkvenih notranjosti
sv. Urha v Begunjah, sv. Trojice v Kropi in v Čadramu.
Ohranjene so tudi stenske poslikave v podružnicah v
Kranju. Slikal je tudi oltarne slike, križeve pote,
portrete, zastore in kulise za podeželska gkledališča.
Kot je zapisala Andreja Žigon69, je bil pri kopiranju
predlog včasih bolj, drugič manj natančen. Predloge je

67 Podatek posredoval župnik Franci Godec.
67 Na osnovi sondiranja baročnih interierov ZVKDS OE Kranj od devetdesetih let 20. stol. dalje.
67 Žigon 1982, str. 67.

107

Desno spodaj: pogosto poenostavil, vendar so zaradi kompozicijskih s figuralnimi prizori. Na Primskovem se je Bradaška pri-
Sveti Hieronim s podpisom kvalitet še vedno prepričljive. Čeprav je poudarek na lagodil baročni notranjosti. Simetrična kompozicija v
slikarja Matije Bradaška. risbi, so figure polne in trdne. Vtis plastičnosti je prezbiteriju z Marijo kot osrednjim likom, ki jo ob pris-
dosegel tudi z močnimi, izrazitimi barvami. Manj otnosti angelov kronata Jezus in Bog oče, ne presega
(Foto N. Leben) prepričljiva je pri Bradaški ornamentika, ker je bil boljši tedaj uveljavljenih obrazcev. Mikavnejši in kvalitetnejši
figuralik. Historični koncept poslikave cerkvene notran- se zdi osrednji prizor na ladijskem oboku, ki upodablja
Poslikava oboka v ladji. josti, za katerega je bila značilna umestitev svetopisem- Marijino poveličanje. Jezusova mati z rokama, razprti-
(Foto N. Leben) skih prizorov med dekorativno ornamentalno ma v blagoslov, stoji sredi nebeškega kraljestva. Obdana
poslikane okvire ali polnila je na Primskovem osiro- je s slikovitimi starozaveznimi očaki in novozaveznimi
mašena, saj so ornamente v sosvodnicah nad zgornjimi svetniki, med katerimi prepoznamo Davida, Mojzesa,
lunetami v ladji in okoli cerkvenih očetov prebelili po sv. Janeza Krstnika, sv. Notburgo in sv. Janeza
letu 1965. Naslikano okrasje historičnih stilov 19. sto- Nepomuka. Nad skupinama lebdita dva celopostavna
letja se je le namreč le redko zlilo s starejšo arhitekturo. angela, ki uokvirjata osrednjo kompozicijo. Angela s
Pogosto je razvrednotilo gotske kamnoseške elemente perutmi ter vihravo draperijo ponazarjata zadnje
ali igro svetlobe in senc, ki so jo baročni stavbeniki odseve baročne razgibanosti, medtem ko so ostale svet-
dosegli z razporeditvijo odprtin, z arhitekturnimi členi niške figure že trdno zasidrane v 19. stoletju.
in dekorativnimi elementi. Zato so že v drugi četrtini,
zlasti pa v drugi polovici 20. stoletja ornamentiko V manjših srčastih poljih so upodobljeni štirje cerkveni
pogosto prebelili. Še bolj radikalni so bili v kranjski očetje s simboli. Na južni strani sta sv. Hieronim in sv.
župni cerkvi, ko so med prenovo leta 1936 pod vod- Gregorij, na severni sv. Amrož in sv. Avguštin.
stvom nestorja slovenskih konservatorjev dr. Franceta
Steleta prebelili celotno bradaškovo poslikavo, vključno

108 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Poslikava je datirana in signirana v medaljonu s sv. mozaiki, sgraffiti71, freskami, oltarnimi slikami in litur-
Hieronimom ob pevskem koru na južni strani, kjer je gičnimi oblačili je neizbrisno zaznamoval sodobno
slikarjevemu imenu MBradaška z letnico 1896 dodal cerkveno umetnost. Pomemben in kvaliteten je tudi nje-
svoje ime tudi restavrator Boris Sajovic, ki je freske gov obsežni opus zasnov za slikana okna - vitraje72, ki
restavriral leta 1978. ji je v zadnjih dveh desetletjih je zasnoval več kot 280.
Prva barvna okna je zasnoval leta 1958 za sv. Martina v
Poleg gotske Marije z Jezusom, arhitekture in baročne- Šmartnem v Tuhinjski dolini, leta 1966 so z novimi vit-
ga glavnega oltarja so dragocena cerkvena oprema tudi raji opremili župno cerkev v Kranju, leta 1970 prezbi-
vitraji slikarja Staneta Kregarja. Zasteklitev cerkvenih terij v stolni cerkvi v Mariboru, 1970 cerkev v Sostrem
oken lahko dokumentirano spremljamo na Gorenj- pri Ljubljani, 1971 semeniško kapelo v Ljubljani, če
skem od konca 13. stoletja. Iz tega časa se je ohranila omenimo le najobsežnejše opuse. Kregar je dodobra
zasteklitev okenca v prezbiteriju pri sv. Miklavžu v izkoristil tehnološko pogojeno členjenost stekel, ki jih
Spodnjih Bitnjah z lečastimi, ročno pihanimi stekelci je z ob upoštevanju barvne slikarske zasnove zložil v
zelene barve, vpetimi v svičene okvire, ki so značilna za sliko ali bolje v celoto v povsem modernem kubis-
ves srednji vek. V 17. stol. okroglo obliko zamenjajo tičnem stilnem izrazu. Kljub modernistični formi je s
stekla v obliki satja. V gotiki so bila pogosto cerkvena kombinacijami barv predvsem v kranjski farni cerkvi
okna zastekljena z barvnimi slikani okni, na katerih so uspel ponazoriti želeno srednjeveško razpoloženje, ki
bili naslikani svetopisemski prizori. Žal pa se je pri nas so ga nekdaj pričarali gotski vitraji. Kregar je naročilo
teh oken ohranilo komaj za vzorec. Edini gotski slikani na Primskovem dobil sprva za dve okni v prezbiteriju,
okni z Brega pri Preddvoru smo s krajo izgubili, nekaj ki so jih po njegovih osnutkih izdelali v podjetju Staklo
še ohranjenih fragmentov pa smo pospravili v muzeje. v Zagrebu73 ( 1. maja 1964). Ljudje so negodovali, ko pa
Največji razcvet slikanih oken v gorenskih cerkvah je so bila dela zaključena, so bili zadovoljni. Zaradi želje
sočasen s historičnimi poslikavami v 19. stol. Nova po potrebnem polmraku in pokrpanih oken so se
okna (Bled, Brezje) so naročali praviloma v tirolski odločili, da okna zamenjajo tudi v ladji. Severna so
steklarski delavnici v Innsbrucku, kjer so jih izdelovali donirale ženske, okno pod korom verniki z Gorenj,
kar po katalogih. Stilno lahko ta okna uvrstimo v taki okna na moški strani pa je plačala cerkev. Okna so bila
im. nazarensko - historično slikarstvo 19. stoletja. izdelana pred veliko nočjo 1965. Sočasno je bilo zamen-
Umetnost krašenja oken je izjemno nadgradil duhovnik jano steklo tudi v vseh ostalih oknih v cerkvi, na koru
in slikar Stane Kregar v 20. stoletju. Kregar je bil rojen in pod stolpom. Skupaj je v cerkvi sedem Kregarjevih
10 novembra 1905 v Zapužah pri Dravljah, kot drugi vitrajev. V primerjavi s Kranjem je barva skala manj
otrok mizarja Ivana Kregarja in Marije roj. Tršan. Po nasičena s toplimi barvami, ker se je slikar zavedal, da
maturi na škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu je vnaša novosti v baročni interier in da novi barvni
študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani in bil leta 1929 poudarki ne smejo preglasiti fresk in ostale opreme.
posvečen za duhovnika. Študij je nadaljeval v Pragi na Tako so stekla na robovih svetlejša, proti sredini pa
Akademiji likovnih umetnosti, kjer se je navdušil nad postajajo barve živahnejše in se zgostijo v osrednje
moderno umetnostjo, zlasti kubizmom. Po diplomi leta motive, v katerih prepoznamo stilizirano drevje z veja-
1935 se je vrnil v Ljubljano, kjer je služboval kot profe- mi, med katere so vpete simbolične podobe rib, sonca,
sor risanja na škofijski gimnaziji. Umrl je leta 1973 in lune, zvezd in ptic.
je pokopan je v družinskem grobu v Šentvidu70. Kot
slikar se je prvič predstavil javnosti leta 1936 na razs- 70 Komelj 2005, str. 140.
tavi v Jakopičevem salonu. Najbolj plodovit je bil na 71 Slikarska tehnika praskanja več plasti ometov.
področju cerkvenega slikarstva, kjer je s številnimi 72 Podoba sestavljena iz koščkov barvnega stekla v svinčenih okvirčkih.
73 Vse Kregarjeve vitraje so izdelovali v delavnici Staklo Zagrebu v sodelovanju z vodjem

delavnice Franjem Sušilovićem; glej Komelj, 2005, str. 93.

109

Vitraj po Kregarjevem slikarskem osnutku. Obnovitvena dela po letu 1960 in
(Foto N. Leben)74 nova oprema

110 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje Obnova oken je sodila v okvir obnovitvenih del75 pred
ustanovitvijo župnije, ki je bila razglašena 7. junija 1965.
Prva manjša dela pri preureditvi notranjost so bila
opravljena že med gradnjo prizidka, s katerim so nado-
mestili baročno zakristijo. Soglasje za predvideno
povečavo je bilo s strani spomeniške službe izdano leta
1961. Poznavalec baročne arhitekture dr. Nace Šumi je
posegu nasprotoval in predlagal ohranitev stare zakristi-
je in gradnjo novega prizidka na severni strani, vendar
zaradi razporeda oken to ni bilo mogoče. Vse klopi pod
korom na ženski strani so bile odsrtranjene, tako da je
pridobili prostor za spovednico. Misijonski križ je bil
obnovljen in postavljen na levi pilaster. Odstranjenih je
bilo nekaj zastarelih lestencev in odpravljene sveče na
glavnem oltarju, ki so jih zaradi varnosti nadomestili z
električnimi svetilkami. Prvo večje delo pri preureditvi
notranjosti leta pa je bila poleg dveh omenjenih barvnih
oken tudi odstranitev prižnice in namestitev ambona.
Načrte za ambon76 je izdelal arhitekt Ivan Pengov ml77.
(1906-1975) iz Ljubljane, ki je oblikoval tudi novo obha-
jilno mizo78, križev pot79, dekorativne svetilke, kljuke na
vratih, krstni kamen80 in spovednico81. Pengov se je
spoznal s cerkveno umetnostjo pri očetu podobarju
Ivanu Pengovu st., ki mu je pogosto pomagal skupaj z
ostalimi brati. Arhitekturo je študiral na Tehniški fakul-
teti v Ljubljani, kjer je leta 1928 diplomiral pri Plečniku.
Sprva je delal pri preureditvah cerkva in zanje oblikoval
novo opremo, po drugi sv.vojni pa je pri projektivnem
biroju v Kranju oblikoval stanovanjske in industrijske
objekte. Ukvarjal se je tudi z uporabno grafiko in
knjižno opremo.

Med obnovitvena dela v letu 1965 sodijo tudi ozvočenje
in montaža novega lestenca82 po načrtu profesorja za

75 Vsi podatki v nadaljevanju o avtorjih cerkvene opreme so povzeti iz Kronike v Župnijskem uradu.
76 Ambon sta izdelala kamnoseški mojster Boris Udovč in mizar Jože Mlakar iz Nakla.

Stari ambon so po podatkih v Kroniki oddali v Tomaj.
77 Enciklopedija Slovenije 8, Mladinska knjiga, Ljubljana 1994, str. 299.
78 Leseni del je naredil Jože Makar, kamniti del B. Udovč, vrata pa sta izdelala brata Žmuc.
79 Slike je na stisnjen les naslikal Ivan Pengov, svetilke je izdelal pasar Kregar, okvire pa

brata Žmuc.
80 Kamniti del je izklesal Stanko Kunaver, kovinski del pa je dopolnil Rafko Žmuc,

oba iz Ljubljane; blagoslovljen 7. maja 1967.
81 Nova spovednica je bila po načrtu odobrena, vendar je po mnenju v Kroniki prevelika

v malem prostoru. Izdelal jo je domačin Jože Zrim.
82 Stari lestenec se je odtrgal in razbil, novega so izdelali v Zagrebu.

cerkveno umetnost na Teološki fakulteti v Zagrebu dr.
Antuna Ivandžije.

Sredi oktobra 1967 je mojster Sekne s Planine pri
Kranju na novo prekril streho.

Brokatne dalmatike so izdelale usmiljenke v Parizu,
novo nebo za procesije pa šolske sestre iz Radovljice po
Kregarjevem načrtu.

Leta 1969 je bil izdelan nov velikonočni svečnik83, leta
1984 pa so blagoslovili nov križ s svečnikoma.

Zakristijo so preuredili po načrtu Jožeta Kregarja, vrata
in omaro je izdelal Jože Zrim iz Gorenj.

Cerkev so že večkrat prebelili. Steletovi zapiski84 iz leta
1929 omenjajo letnico 1775 na steni za glavnim oltar-
jem. Verjetno je bila takrat cerkev ponovno prenovljena
ali prebeljena.

Na zvoniku so omete obnovili leta 1970. Na novih dokolenkami in obut v nizke usnjene čevlje je bil pred Ostanki poslikane krste.89
ometih so po ohranjeni izvirni poslikavi ponovno oltarjem, v levem kotu obrnjen proti ljudem. Med pri-
naslikali šivane vogale z borduro pod kamnitimi venci, datki so našli mnogo škapulirjev in mali Marijin kipec.
ki so bili sprva grafitno sive barve. Na eni od krst se je ohranila celo poslikava s križem in
verzi, z imenom pokojnice in datumom njene smrti
Nove orgle85 je izdelal Anton Jenko iz Šentvida nad 1779. Morda je poslikava delo Layerjevega očeta Marka
Ljubljano, blagoslovil pa škof Lenič leta 1971. Stare Layerja88. Impregnirani deli krste se hranijo v muzeju.
baročne orgle so ponujali raznim ustanovam, vendar
zanje ni bilo odziva. Zaradi vhoda v zvonik imajo dva Obenem z večjo grobnico so našli v cerkvi in zunaj
meha, 777 piščali, od tega 78 lesenih ter 23 registrov. Od nje tudi mlajše grobove in tlak ter zid gotske pred-
starih orgel so ohranili 220 piščali. Zaradi novih orgel so hodnice. Globinski prerez je pokazal, da cerkev ni
morali pevski kor povečan z dodatnim balkonom. imela starejše, romanske faze. Omeniti je potrebno še
grob duhovnika sredi stare cerkve, ki je bil oblečen v
Leta 1974 so prepleskali streho86 in elektrificirali stolp- talar z zunanjimi gumbi. Našli so tudi kos lončene
no uro. Leta 1978 je notranjost prebelil mojster Jože žgane posode star 2500 let.
Zupan z Gorij, sočasno je dolgoletni restavrator v
Gorenjskem muzeju v Kranju, akademski kipar Boris 83 Kronika, str. 34: po načrtu Ivana Pengova sta ga izdelala brata Žmuc.
Sajovic restavriral stensko poslikavo. 84 Stele, Zap. XLIX, 1929, 9, tipkopis v Arhivu ZVKDS OE Kranj.
85 Kronika, str. 46, 47.
Med pomembnejšimi dogodki, ki so razkrili tudi drobec 86 Janez Grilc iz Šenčurja.
cerkvene zgodovine, je potrebno omeniti obnovo kam- 87 Kronika, str. 63, 64.
nitega tlaka, ki so ga zamenjali z novim kamnom mojstri 88 Po mnenju konservatorke Olge Zupan.
iz Hotavelj v marcu leta 197987. Po odstranitvi starega 89 Fotografija je preslikana iz Kronike.
tlaka so tla raziskali arheologi, ki so pred prezbiterijem
odkrili lego grobnice, v kateri je bilo 15 do 20 krst.
Grobnica je bila banjasto obokana, vendar je bil zgornji
del oboka že uničen zaradi znižanja nivoja tlaka. Po
laseh in spletenih kitah so ugotovili, da so bile ženske
pokopane z glavo proti oltarju, le en moški s plemiškimi

111

Med zadnjimi večjimi obnovitvenimi deli je postavitev Če strnemo zbrane podatke in jih dopolnimo z vtisi,
lope pred vhodom v cerkev leta 1985, za katero je načrt lahko za konec z gotovostjo potrdimo, da Marijina
narisal arhitekt Jože Kregar in restavriranje glavnega cerkev predstavlja dragocen kulturni spomenik, v
oltarja, ki ga je obnovil restavrator, akademski slikar katerem občudujemo ustvarjalne presežke gotike, baro-
Aleš Sotlar90. ka in ne nazadnje tudi moderne umetnosti, ki se kljub
časovnim razdaljam zlivajo v slikovito celoto.
Zvonovi

Ob opisu cerkvene opreme ne smemo pozabiti
cerkvenih zvonov, predvsem zaradi pritrkavanja, ki je na
Primskovem še vedno zelo živo, zlasti pred velikim
šmarnom, ko je na Primskovem semenj91.V zvoniku so
bili nekdaj štirje zvonovi, za katere je župnik in poz-
navalec zvonov Josip Lavtižar zapisal, da naj bodo
Primskovljani ponosni nanje (Lavtižar 1901, stran 16).
Razen mrliškega so vse tri odlili v Samassovi delavnici v
Ljubljani. Veliki zvon je tehtal 1670 kg. Na njem so bile
podobe Križa, Marije, sv. Ane, sv. Jurija in sv. Valentina,
ki ozdravlja bolnega otroka. Napis ob krilu: ANTON
MEŽNAREC DEKAN, BLAŽ VOMBERGER ŽUPNIK,
ALEŠ LIKOZAR INO JOŽEF KERČ KLJUČARJA. Odlil
Albert Samassa leta 1877. Srednji zvon je tehtal 858 kg.
Okrašen je bil s podobami Križa, sv. Ane in sv. Valentina.
Na njem so bili zapisani ANTON MEŽNAREC DEKAN
IN ŽUPNIK, ALEŠ LIKOZAR IN JOŽEF ŽIBERT
KLJUČARJA. Odlil Albert Samassa leta 1893. Tudi na
malem zvonu, ki je tehtal 432 kg je bil upodobljen Križ,
sv. Jožef z Jezusom in sv. Volbenk z modelom cerkve.
Odlil Albert Samassa leta 1877. Mrliški zvon je med
starejšimi zvonovi iz leta 1647. Vlil ga je Miha Remer v
Ljubljani. Okrašen je s podobami Križanja z Marijo in
Janezom, ki je oblečen v viteško opravo. Napis: PATER
DE COELIS DEUS MISERERE NOBIS (bog oče nebeški
usmili se nas). Mrliški zvon se je edini ohranil, medtem
ko so ostale zaplenili med prvo sv. vojno leta 1917. Novi
zvonovi so bili železni, vendar se je kljub temu dalo z
njimi lepo pritrkovati. Zvonove so ponovno zamenjali
leta 1992. Na ogled so v zgornji zvonici, medtem ko v
spodnji zvonici lahko še občudujemo mehanizem
glavne ure, ki so jo izdelali v firmi Schauer z Dunaja in
velja za zelo točno.

90 Po podatku iz Kronike je oltar in kipa angelov restavrial že leta 1968 Boris Sajovic.
91 Tone Pečar ml., Zvonovi, zvonite, 25 let župnije Kranj - Primskovo, 1990.

112 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Viri in literatura

1. Cevc 1970: Emilijan Cevc, Poznogotska plastika na Slovenskem, Slovenska matica,
Ljubljana 1970.

2. Höfler 1988: Janez Höfler, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij
na slovenskem. Pražupniji Radovljica in Kranj, Acta Ecclesiastica Sloveniae 10, Ljubljana
1988, str. 201 - 250.

3. Höfler 1988: Janez Höfler, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na
Slovenskem. Pražupnija Mengeš, Acta Ecclesiastica Sloveniae 14, Ljubljana 1992, str. 80 - 119.

4. Jaki 1995: Barbara Jaki Mozetič, Vtis obilja, Štukatura 17. stol. v Sloveniji, Ljubljana,
Narodna galerija 1995.

5. Knific 1970: Timotej Knific; Poročilo o arheoloških raziskavah novejše dobe: Primskovo pri
Kranju, Varstvo spomenikov XV, 1970 str. 172 - 176.

6. Koblar 1895: Anton Koblar, Kranjske cerkvene dragocenosti l. 1526, Izvestija muzejskega
društva za Kranjsko, 1895.

7. Komelj 2005: Milček Komelj, Marijan Tršar, Pavel Toplak, Veselka Šorli Puc, Andrej Doblehar,
Marijan Smolik, Kregarjevo strmenje k nevidnim obalam, sakralno slikarstvo, Družina,
Ljubljana, 2005.

8. Lavrič 1990: Ana Lavrič, Ljubljanska škofija v vizitacijah Rinalda Scarlichija 1631 - 1632,
Acta Ecclesiastica Sloveniae 12, Ljubljana 1990.

9. Resman 2003: Blaž Resma, Mački, Acta Historiae Slovenica 8, ZRC Franceta Steleta,
Ljubljana 2003, str. 85 -108.

10. Resman 2006: Blaž Resman, Kiparstvo poznega baroka na Gorenjskem,
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, ZRC SAZU, Opera Instituti Artis Historiae,
Ljubljana: Založba ZRC, 2006.

11. Sapač 2007: Igor Sapač, Biografije arhitektov 18. stoletja na Slovenskem, Arhitektura
18. stoletja na Slovenskem, Katalog razstave Arhitekturnega muzeja Ljubljana na gradu
Fužine v Ljubljani od 10. maja do 20. avgusta 2007, Ljubljana 2007.

12. Šumi 1957-58: Nace Šumi, Gorenjsko stavbarstvo v baročni dobi. Gorenjska, Revija za kulturo
4-6, 1957-58, str. 165 - 194.

13. Štukl 1971: France Štukl, Podobar Janez Gosar starejši (1830-1887) s posebnim ozirom na
Škofjo Loko z okolico in selško dolino, Loški razgledi 18, Škofja Loka 1971.

14. Valvasor 1689: Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, 1689, II. zvezek, VIII. knjiga.
15. Žigon 1982: Andreja Žigon, Cerkveno stensko slikarstvo poznega 19. stoletja, Celje 1982.

113

114 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Medvojna pričevanja

115

Franc Benedik Globoke rane med Primskovljani

Čas druge svetovne vojne in nemške okupacije

Po nemški nacistični okupaciji aprila 1941 je nova okupacijska oblast takoj začela prevajanjem omogočali normalno poslovanje. V
izvajati že vnaprej pripravljene raznarodovalne ukrepe. Ti ukrepi so rodili spontan upravnem in političnem oziru je bil Kranj sedež
odpor, ki se je odražal v povezovanju v Osvobodilno fronto, ki je bila organizirana nemškega okrožja, kamor je spadala tudi občina Kranj,
tudi na območju Primskovega, vendar je Gestapo zaradi izdaj zaprl veliko večino ki je med drugimi obsegala tudi vasi Gorenje, Klanec in
sodelavcev in somišljenikov. Zaradi sodelovanja v odporu je bilo zaprtih in Primskovo.4 V okviru ponemčevalne politike so že junija
poslanih v razna taborišča 69 domačinov. Najhujši genocidni ukrep nacističnih leta 1941 ponemčili imena naselij. Gorenje so preimeno-
okupacijskih oblasti je bila mobilizacija Slovencev v nemško vojsko. Z območja vali v "Oberdorf", Klanec v "Am Hang in Primskovo v
Primskovega je bilo mobiliziranih 38 mladeničev, od katerih jih je 17 padlo na "Falkendorf". Prav tako so ponemčili tudi vsa slovenska
frontah. Mobilizacijo so izvajali tudi partizani; od mobiliziranih v partizansko imena in priimke.5 Slovenski pouk je potekal na šoli do
vojsko je padlo 14 domačinov. Partizanska eksekutiva je usmrtila 4 nasprotnike 8. maja, ko so šolo zaprli in zapečatili. V naslednjih ted-
narodno osvobodilnega gibanja oziroma nemških sodelavcev. nih so odpeljali s šole 980 knjig iz šolske in učiteljske
knjižnice. Uničili so tudi razna učila in šolske pripo-
Na območju današnje Krajevne skupnosti Primskovo močke, ki so na kakršenkoli način spominjali na sloven-
je bilo konec marca leta 1941, dober teden pred sko pripadnost tega šolskega okoliša. V začetku junija so
napadom na Kraljevino Jugoslavijo, v naseljih Gorenje, sklicali vse učitelje iz kranjskih in okoliških šol in jih poz-
Klanec in Primskovo 111 obrtnikov, 96 delavcev, 39 vali, naj se opredelijo za to, da bodo poučevali v
kmetov, 14 državnih uslužbencev in 13 zasebnikov. nemškem jeziku, vendar so to odklonili. Ta odklonitev je
Družine so štele od 7 do 13 družinskih članov.1 V pomenila izgubo službe v pedagoškem poklicu, v najhuj-
kranjski občini, kamor so spadala tudi omenjena nasel- šem primeru pa tudi preselitev. Velik del pedagoškega
ja, kljub vojnim dogodkom v Evropi niso posvečali kadra, ki ni bil preseljen, je nacistična okupacijska oblast
večje pozornosti pripravam na vojno. Po državnem zaposlila kot pomožne administrativne delavce (Marija
udaru v Beogradu 27. marca 1941 je kranjski župan Celar, Frančiška Cirk, Marija Petrič), nekatere pa so
Karol Česenj sklical slavnostno sejo mestnega sveta, na izselili.6
kateri se je svet poklonil novemu kralju Petru II in
izrazil solidarnost novi vladi generala Simovića.2 Izseljeni v Srbijo,
poslani v koncentracijska taborišča

Zasedba nemških okupacijskih sil S Primskovega se je v strahu pred izselitvijo umaknil šol-
ski ravnatelj Marko Tvrdy, v Srbijo pa je bil z družino
Po začetku sovražnosti v aprilski vojni leta 1941, so v izseljen učitelj Ivan Štefe z družino. Izseljena sta bila tudi
prvi fazi zasedanja Gorenjske pokazale nekaj več inten- učitelja Franc in Viktorija Rant, ki sta sicer poučevala v
zivnosti italijanske enote, ki so prodrle po Savski dolini Stražišču, a sta živela na Primskovem. Poleg učiteljskega
preko Radovljice in Kranja proti Ljubljani. Italijani so se kadra so izselili tudi vplivne posameznike, ki bi lahko po
po nekaj dnevih umaknili za demarkacijsko črto, ki je njihovem mnenju negativno vplivali na nacistično raz-
bila že vnaprej določena, Gorenjsko pa so v celoti zase-
dle nemške okupacijske sile. Vojaško oblast so že ob 1 Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Gorenjsko Kranj, vojna škoda Gorenje, Klanc,
koncu aprila predali civilni upravi, ki jo je vodil šef Primskovo, (v nadaljevanju ZAL vojna škoda).
civilne uprave za zasedeno območje "Južne Koroške", kot
so nacisti preimenovali Gorenjsko. Vse uradno poslo- 2 ZAL, zapisniki sej mestnega sveta.
vanje3 je bilo v nemščini, vendar so bili v uradih 3 Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945, Ljubljana 1976, str. 35-44.
zaposleni tudi slovenski uradniki, ki so prebivalcem s 4 Verordnungs - und Amtsblatt des Chef der Ziwiverwaltung für die besetzen Gebiete Kärnten und

Krains 15. 5. 1941 (poslej VuA).
5 VuA, 21. 10. 1943.
6 Šolska kronika Osnovne šole Primskovo - arhiv Gorenjskega muzeja (poslej GM).

116 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

narodovalno politiko. Izseljeni so bili gostilničar Janez mestne naselbine na levem bregu Kokre, se okupacijske
Brolih z družino, Alojz Sosič, Vilko Ševcu, Peter Bulič, oblasti tega niso držale. "Sprejeli" so nov urbanistični
Cecilija Eržen in Božena Košnek. Po prvem valu izselje- načrt in po njem že decembra leta 1941 začeli graditi
vanja julija 1941 so nacistični okupatorji v naslednjih blokovsko naselje "Neue Heimat", kjer so zgradili za tisti
letih izselili še družinske člane padlih partizanov in čas sodobna stanovanja za uslužbence kranjskih tovarn,
ustreljenih talcev. Med prvimi je bila izseljena Albina ki so jih preusmerili v vojno proizvodnjo. Prav tako so
Božič, mati Gregorja Božiča, ki je padel kot partizan v pričeli z javnimi deli graditi cesto Kranj-Domžale, kme-
bojih za Dražgoše. V času nemške nacistične okupacije je tom s Primskovega ter Klanca pa so nasilno in pod ceno
bilo zaprtih in poslanih v različna koncentracijska odkupili kvalitetna, z gozdom porasla zemljišča. Na
taborišča 69 domačinov iz tega območja.7 V taboriščih so Dolinarjevi parceli K.O. Primskovo št. 736 so pričeli gra-
umrli Marija Jelenc (Rawensbrück), Stanislava Jelenc diti radio-oddajno postajo in mu pred pričetkom gradnje
(Rawensbrück), Viktor Krašnja, Franc Levstik (Rab), podrli kozolec, ob tem pa degradirali tudi sosednja
Viktor Pungartnik (Buchenwald), Janez Pečar kmetijska zemljišča, saj so ob radio-oddajnem stebru
(Oranienburg), ki ga organizacija ZZB NOV iz neznane- postavili še barake za osebje ter za ostale spremljevalne
ga vzroka ni vodila kot žrtev nacističnega nasilja, Miloš tehniške potrebe. V letu 1944 so zaradi varovanja teh
Reš (Gusen) in Jože Žan (Mauthausen).8 objektov zgradili še dva betonska bunkerja in s tem
dodatno odvzeli in degradirali kvalitetno kmetijsko
Zaplembe radioaparatov, zemljišče.11 Radio-oddajna postaja je bila odstranjena v
razpustitev Požarne brambe začetku 50. let 20. stoletja.12 Na parceli Jakoba Kozelja so
jeseni leta 1941 pričeli graditi lesene garaže za potrebe
V zvezi z raznarodovalno in nacistično propagandno izpostave poštne uprave in poštne policije v Kranju, kjer
politiko so tako kot na ostalem okupiranem območju so imeli shranjene poštne avtomobile in poštna vozila, ki
Gorenjske tudi domačinom Gorenj, Klanca in Prim- so bila poškodovana ob partizanskih napadih. Parcele je
skovega zaplenili 31 radioaparatov, praktično vsem, ki so moral lastnik prodati po smešno nizki ceni, sicer mu je
jih posedovali, razen dvema, ki sta se proglasila za grozila celo zaplemba. Avtomobile je popravljal oziroma
"Volksdeutscherja", čeprav so tudi njima radioaparate servisiral bližnji mehanik Ivan Raspor, vendar so mu
odvzeli maja 1945 partizani.9 Dne 20. avgusta 1941 so opravljeno delo plačevali z zamudo ali pa mu sploh niso
razpustili požarno brambo Primskovo-Gorenje, za tem plačali. Po končani vojni so te barake služile kot remiza
pa takoj na novo ustanovili gasilsko službo, vendar v Avto prometu Kranj, kasneje pa jih je odkupil Merkur in
skladu in s smernicami poveljnika požarne brambe pri je tam sedaj prodajalna Gradbinka.
načelniku civilne uprave.10

Posegi okupacijskih oblasti v prostor

V času zasedbe so se nemške nacistične okupacijske 7 ZAL, Vojna škoda.
oblasti lotile velikih posegov v zemljiško pravna razmer- 8 Življenjepisi padlih borcev, arhiv GM.
ja in urejanje prostora. Lastniki parcel s Primskovega in 9 ZAL, Vojna škoda.
Klanca so bili zaradi novogradenj najbolj prizadeti s 10 VuA. 16. 11. 1941.
prisilnimi odkupi zemljišč po silno nizkih cenah za 11 ZAL, Vojna škoda Primskovo.
kvadratni meter. Kljub temu, da je Občina Kranj že leta 12 Marjan Černivec, ustni vir.
1936 sprejela urbanistični načrt za pozidavo in širjenje

117

Motnje, težave in opuščanje Konc, Albert Vidic, Alojz Gorjup, Viktor Pungartnik,
proizvodnih procesov Vladimir Kunstelj, Karl Novak in Franc Oblak. V
odboru so bili zastopani predstavniki vseh političnih
V času nemške okupacije sta tekstilni tovarni Božič in struj, od demokratov, krščanskih socialistov do komu-
Prah zaradi pomanjkanja surovin delovali z zmanjšano nistov. Odbori OF so bili povezani v okrožni odbor OF
zmogljivostjo, tako da so morali opuščati celo nekatere Kranj, v katerem je deloval Valentin Vendling s Klanca.
proizvodne procese. Posameznim obrtnikom je zelo Poleg organizacije OF je delovala v okviru odpora še
upadel promet, nekaterim pa je nemška okupacijska štiričlanska komunistična celica in zelo močna ter
oblast celo zaprla lokale in jim prepovedala opravljati dobro organizirana skupina komunistične mladine
obrtne storitve. Zaprli so mizarsko delavnico Jožeta (SKOJ), ki so jo sestavljali Boris Ručigaj kot vodja, člani
Zupančiča, stroje pa so potem uporabljali nemški najem- pa so bili Filip Krašna, Marjan Jan, Franc Prosen, Franc
niki; brivskemu mojstru Valentinu Rozmanu so odvzeli Jenko, Karel Brezar, Franc Oblak, Drago Reš, Mirko
lokal, taksistu Ivanu Mundi pa avto, da ni več mogel Zagrajšek in Pavel Sajovic. Tajne sestanke so tako člani
opravljati svoje obrti, prav tako so zaplenili avto tudi odbora OF kot komunisti sklicevali pri čevljarju
trgovcu Andreju Mavriču, zaradi česar mu je močno Nacetu Bizjaku, Alojzu Gorjupu in Filipu Krašni.
upadel promet. V celoti je bila uničena vrtnarija Franca Ilegalno skrivališče za organizatorje upora z območja
Sušnika, ki so ga nemški policisti iz neznanih vzrokov Gorenjske je bilo pri kmetu Francu Švelcu in pri
usmrtili 15. septembra 1944; skoraj v celoti je prenehala Gregorju Jelencu. Na Klancu je okrožni odbor OF
z delom gostilna Franca Grajzarja, ki so mu zaplenili Kranj organiziral skrivno - ilegalno razmnoževalnico
celoten inventar, zaprli so tudi gostilno Jožeta Broliha; protinacističnega in domoljubnega gradiva, ki so ga
Francu Rozmanu so odvzeli kovaško obrt, Valentinu aktivisti potem delili po širšem območju Klanca,
Rozmanu pa so odvzeli brivnico in demolirali lokal z vso Primskovega in Kranja. Zbiralnica različnega materiala,
opremo.13 ki so ga člani OF zbirali za potrebe partizanov
(Cankarjev bataljon - Kokrška četa) je bila pri Nacetu
Upor in širjenje Osvobodilne fronte Bizjaku, njihovo prepoznavno geslo je bilo: "Ali ste
ključ za aktovko že naredili?" Organizacija se je hitro
Vsi ti ukrepi nacističnih okupacijskih oblasti, od raz- širila, a je vmes poseglo izdajstvo enega od aretiranih
norodovanja, osebnega šikaniranja, preseljevanja in članov okrožnega odbora OF, zatem pa so sledile
uveljavljanja novega gospodarskega reda, so pri prebi- verižne aretacije, saj ilegalno delovanje in vsa naivna
valcih, ki so živeli v tradicionalnem utripu vsakdanjega pazljivost nista mogla ostati prikrita nemškim oku-
življenja vzbujali gnev, preziranje in sovraštvo. Vse to je pacijskim oblastem, predvsem izpostavi Gestapa.
pripeljalo do tihega in nazadnje do odkritega upora Glede na to, da so posamezniki na mučnih - mučilnih
proti novi nemško nacistični oblasti.14 Že konec julija zasliševanjih povedali imena svojih sodelavcev, je bila
1941 se je ob nastanku prvih partizanskih skupin, ki so od konca decembra do spomladi leta 1942 razkrita s
jih organizirali komunisti in nacionalisti, v drugo kranj- strani Gestapa celotna organizacija OF na Gorenjskem,
sko partizansko četo vključil Ivan Urbanc iz Klanca, a na širšem kranjskem okrožju in seveda tudi na
je bil po napadu nemških policistov zaradi izdaje ujet Primskovem in Klancu. Aretirali so vse sodelavce, četu-
že avgusta 1941 in odpeljan v taborišče Mauthausen, di so prispevali en sam pfenig za OF. Nekatere manj
kjer je marca 1942 že umrl.15 Kmalu je prišlo do pove- obremenjene so poslali v koncentracijska taborišče,
zovanja delavcev iz kranjskih tovarn, ki so živeli na tem številne, predvsem pa tiste, za katere so sumili, da so
območju, zato se je že poleti leta 1941 začela snovati in organizatorji odporniškega delovanja, so ustrelili kot
širiti Osvobodilna fronta (OF). Glavni pobudnik in talce. V spomladanskih in poletnih meseci so bili kot
organizator je bil Boris Ručigaj. V jeseni leta 1941 je bil
zaradi intenzivnega politično-domoljubnega delovanja 13 ZAL, Vojna škoda.
že ustanovljen odbor OF Primskovo, ki so ga sestavljali 14 Glej op. 3.
Boris Ručigaj, Gregor Jelenc, Anton Retelj, Stanislav 15 Življenjepisi padlih borcev, Begunje, zaporniške knjige.

118 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

talci ustreljeni Anton Retelj, Karel Novak, Franc Oblak, nemško vojsko, čeprav so obstajala takšna navodila s
Filip Krašna, Marjan Jan, Franc Prosen, Karl Brezar in strani vodstva. Naborniki so se odzivali na nabor iz
Drago Reš. V partizanske enote so se pred aretacijo strahu pred represalijami nad domačimi, ki jim je grozi-
umaknili Boris Ručigaj, Mirko Zagrajšek in Vladimir la izselitev in zaplemba premoženja.18 Slovenci v nemš-
Konc, ki so kasneje vsi padli kot partizani oziroma kot ki vojaški službi so bili dejansko topovska hrana
organizatorji političnega dela na terenu.16 najprej na vzhodni fronti, nato pa še v Italiji in na
zahodni fronti. Tudi fantje iz Gorenja, s Klanca in
Mobilizacija mladih fantov Primskovega niso bili pri tem nikakršna izjema. V
v nemško vojsko nemško delavno službo in zatem v vojsko je bilo mobi-
liziranih 38 mladeničev. Usoda teh fantov, ki so bili
Z razkritjem organizacije OF na terenu, ki je bila mate- proti svoji volji potisnjeni v vojni metež in odpeljani na
rialna in propagandna baza partizanskega bojevanja, različna evropska bojišča, je bila zelo različna. Želja
so nacistične okupacijske oblasti uničile dejavnost na vsakogar je bila, da bi preživel v tem zverinskem kotlu
Primskovem in v okolici do takšne mere, da do konca topovskih granat, mrazu, pomanjkanju in z bolečino
okupacije ni bila nikoli več tako obsežna kot ob koncu odtrganosti od doma. Ob množici mobiliziranih lahko
leta 1941 in v začetku 1942. Represalije, ki jih je izpel- rečemo, da je smrt skrhala svojo koso, saj je neizpros-
jal nacistični represivni sistem, je ljudi prestrašil in v no kosila. S Klanca so padli Franc Grilc (rojen 28. 09.
veliki meri tudi pasiviziral, znatno je bilo porušeno 1921, padel 02. 06. 1944 v Valletri v Italiji), Janko Grilc
medsebojno zaupanje. Strah in nezaupanje sta bila (rojen 16. 12. 1919, pogrešan v Ukrajini marca 1944),
tako močna, da je bilo možno nove zaupnike in orga- Franc Kokalj (star 19 let je padel 8. januarja 1944),
nizatorje pridobiti za delo v odporu in OF šele v drugi Mirko Košir (star 27 let je zaradi ran umrl leta 1944 v
polovici leta 1943.17 Sodelavci OF, ki so se izognili Celovcu). Umrli oz. pogrešani Primskovljani so bili:
aretacijam, so se priključili vojaškim partizanskim eno- Štefan Brezar (star 22 let je padel leta 1944 na
tam, ki so se spomladi in poleti zelo okrepile ter stalno Poljskem), Ivan Černivec (star 21 let je padel oz. bil
napadale vitalne vojaške objekte, komunikacije in poli- pogrešan po 10. januarju 1934), Franc Černivec (star
cijske patrulje. Z ofenzivnimi akcijami in s čiščenjem 19 let je bil pogrešan julija 1944), Alojz Drašler (star 33
terena je okupacijskim enotam uspelo večinoma ones- let je padel aprila 1944, kraj ni znan), Lojze Grašič
posobiti vojaško moč partizanskih enot. Po teh akcijah (rojen 01. 01. 1921 je utonil 11. 02. 1944 v kraju
je koroški Gauleiter Friedrich Rainer na velikem Rosseta pri Rimu), Marijan Kovačič (star 21 let je padel
zborovanju 29. septembra 1942 v Kranju sporočil, da 18. septembra 1944), Anton Luskovec (star 20 let je bil
je Gorenjska pomirjena, in podelil prebivalcem te pogrešan od oktobra 1944 pri Smolensku), Alojzij
pokrajine nemško državljanstvo "na preklic". Ta Maraž (star 18 let je bil pogrešan leta 1944), Stanko
podelitev državljanstva je imela dolgoročne in tragične Oblak (star 18 let je padel 6. junija 1944), Ludvik Pečar
posledice, saj je pričela nemška nacistična oblast (star 20 let je umrl v ruskem ujetništvu leta 1944),
najprej z mobilizacijo letnikov rojenih od 1916 do 1925 Miroslav Petek (star 27 let je padel 3. januarja 1945 v
najprej v obvezno delovno, zatem pa takoj naprej v Franciji), Ludvik Pogačnik (star 19 let je padel v Rusiji,
vojaško službo. Vpoklici slovenskih mladeničev so datum ni znan), Ivan Polajnar (star 21 let je padel v
pomenili enega najhujših genocidnih in raznarodoval- Varšavi, datum ni znan), Jože Ramovš (star 27 let je
nih ukrepov nemških okupacijskih oblasti in so bili v padel leta 1944 v Chludi), Franc Sotler (umrl za
nasprotju z mednarodnimi konvencijami. Na nabor so posledicami ran 29. aprila 1945), Lovrenc Tič (star 22
bili najprej že v januarju leta 1943 klicani mladeniči
rojenih v letih 1923 in 1924, nato pa še rojeni 1925 16 Arhiv GM, Rekonstrukcija razkrite organizacije OF, fasc. 17.
(torej osemnajstletni fantje), za njimi pa še starejše. 17 Ivan Križnar, Kranjsko okrožje med nemško okupacijo in narodno osvobodilnem boju,
Partizansko vodstvo ni imelo moči niti vojaško niti
politično preprečiti mobilizacije slovenskih fantov v Kranj 2007.
18 Glej op. št. 3.

119

let je padel 6. maja 1944).19 Ker so posamezniki iz bunker, kot venec pa so bili bunkerji postavljeni na
nemške vojske, ki so prišli na dopust, prebegnili k par- predelu med primskovskim pojem in novim naseljen
tizanom, veliki večini ni uspelo dobiti dopusta oziroma na Planini (Neue Heimat). Bunker je bil postavljen tudi
so lahko prišli le na Koroško, od koder je bilo zelo na Klancu ob mostu preko Kokre, ki je bil porušen šele
težko priti v domače kraje, kjer bi se lahko priključili ob širitvi mostu leta 1958.22 Tudi na Primskovem je
partizanskim enotam. Iz nemške vojske je v partizan- močno odmeval napad 21. marca 1944 na partizane
sko pobegnil Franc Korošec, ki je padel v nenavadnih zbrane v Šorlijevem mlinu. Številni domačini so bili ob
okoliščinah na Martinj vrhu oktobra leta 1944. tem prizadeti, saj jim je v mlinu zgorela njihova pšeni-
Posamezniki so doživeli tudi drugačno usodo. V ca oziroma moka.23 Poiskus miniranja cestnega mostu
nemško vojsko sta bila mobilizirana tudi Franc preko Kokre na Jezerski cesti (v času okupacije
Andoljšek (ko je bil star 19 let so ga ujeli, vstopil je v Seelandstrasse), 4. junija 1944, zaradi slabo postav-
peto prekomorsko brigado in padel 19. aprila 1945) in ljenega razstreliva ni uspel, je pa povzročil med
Mirko Košnik (ravno tako je bil ujet, prešel je v preko- nemškimi varnostnimi silami veliko presenečenje in
morsko brigado in padel 21. aprila 1945.20 vznemirjenje, kot tudi nekaj škode na bližnjih objektih.

Vsi ti ukrepi niso pretrgali življenjskega ritma, saj se je Ob krepitvi partizanskega odporniškega gibanja, ki je
moralo preživeti tudi v tako hudih razmerah, kot je bil imelo tudi politične cilje, vsi niso sprejemali teh stališč
čas vojne. Spremenjeni življenjski pogoji so ljudi do neke in so se usmerjali proti temu gibanju. Na Jesenicah je
mere ob boju za vsakdanje preživetje še bolj povezovali bil zaradi tega usmrčen Primskovljan Franc Planinc že
in se ob splošnem pomanjkanju zatekali v različne 7. decembra 1943, na Ilovki je bil usmrčen lovec Franc
oblike verskega življenja. Po izselitvi slovenskih Hočevar in na Štefanji gori 25. junija 1944 sodni oficial
duhovnikov so v Kranju naselili nemškega župnika Stanko Čuk.24 Po spletu okoliščin je padel pod parti-
Henrika Beukeja, ki je skrbel tudi za versko življenje na zanskimi streli dijak Valentin Hočevar, ki je kot merilec
Primskovem (vsi pogrebi in občasno maše ter spove- delal pri nemški razmejitveni komisij na meji med
dovanje), v kolikor mu je čas dopuščal, saj je oskrboval nemškim in italijanskim zasedbenim ozemljem. Padel
46 župnij od Kranja do Jesenic. Župnik je dosegel pri je ob napadu Rašiške čete na to komisijo 17. septembra
nacističnih okupacijskih oblasteh, da so mu dovolile 1941. V boju s partizani je v Bohinju padel bivši
izpeljati procesije za župnijo Kranj na Primskovem, ki so orožnik Ivan Dagarin, ki je vstopil v nemško službo.25
se jih ob prepovedi združevanja množično udeleževali Glede na dokazano sodelovanje družine Ručigaj v
ne samo Primskovljani, temveč tudi številni prebivalci odporu proti nemški nacistični oblasti (Božo je padel
Kranja in okoliških vasi.21 (Tradicija teh procesij se je že 25. decembra 1941 v borbah Cankarjevega bataljona
nadaljuje tudi po končani vojni.) v Poljanski dolini, Boris pa kot politični delavec 8. juli-
ja 1942 na Bašeljskem sedlu), je nemška tajna policija
Krepitev partizanskega skrivoma odpeljala očeta Ernesta in ga 6. decembra
odporniškega gibanja prav tako skrivoma usmrtila v Ovčanovem gozdu med
Rupovščico in Kokro.26 To pa ni bil edini skriti umor
V vzdušju negotovosti se je kljub vsemu krepilo zau- Gestapa na Primskovem. Upokojenega žandarja
panje v partizansko gibanje; ljudje so bistveno raje
prispevali različne materialne dobrine, kot pa da bi se 19 ZAL, Vojna škoda, Zbornik mobilizirancev v nemško vojsko, Kranj 1998;
sami neposredno in aktivno vključevali v partizanske Marjan Černivec, ustni vir.
enote oziroma v ilegalno politično delo, saj je bil še
vedno prisoten spomin na množične aretacije. Samo 20 Življenjepisi padlih borcev, arhiv GM.
Primskovo in okolica niso bili nikdar tarča neposred- 21 Spomini Henrika Beukeja, arhiv GM.
nih partizanskih napadov, saj je bil tod sedež poštne 22 ZAL, Bauamt.
policije, stalne straže pa so bile tudi okrog radio postaje. 23 Zbornik 900 let Kranja; ZAL, Vojna škoda.
V njeni neposredni bližini sredi polja je bil postavljen 24 Kranj v boju za svobodo, ZAL, Vojna škoda.
25 ZAL, Vojna škoda.
26 Glej op. št. 15.

120 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Valentina Oprešnika so aretirali 30. aprila 1944 in go Krut davek druge svetovne vojne
po aretaciji usmrtili za zidom kranjskega pokopališča.
Brez kakršnih koli vzrokov, zgolj iz objestnosti, so Druga svetovna vojna je na obravnavanem območju
nemški gestapovci in domobranci iz Centra gorenj- pustila globoke rane med prebivalci. Današnja krajev-
skega domobranstva v Kranju 15. septembra 1944 na skupnost, ki je po zadnjem popisu prebivalstva v
usmrtili 53 letnega vrtnarja Franca Sušnika. Med Kraljevini Jugoslaviji štela 1420 prebivalcev, je z več kot
Primskovljani je najbolj odmeval uboj Antona Fendeta 12 % neposredno prizadetimi prebivalci z okupacijo in
9. februarja 1945, ki je bil ustreljen na cesti, pred svojo vojno, doživela bistveno večje tegobe kot v času prve
domačijo, ko se je postavil v bran svojega soseda.27 Te svetovne vojne. V partizanskih enotah jih je padlo 14; v
posamezne usmrtitve oz. uboji so še bolj podžigale koncentracijskih taboriščih so umrli trije, kot talci jih je
odpor domačinov proti nacističnim okupatorjem in od bilo ustreljenih 18; partizanska eksekutiva je usmrtila
druge polovice leta 1944 tudi njihovim pomožnim 4; v zaporih in internaciji jih je bilo 68, izseljenih je bilo
policistom - domobrancem, ki sicer na Primskovem 20: usmrčenih od Nemcev in domobrancev je bilo
niso imeli svoje postojanke, so pa patruljirali po Kranju sedem; v nemško vojsko je bilo mobiliziranih 38 (padli
in okolici iz Centra gorenjskega domobranstva v so poimensko napisani); v partizanskih enotah je bilo
Kranju ter strahovali svojce partizanov in za svoj račun 34 borcev. Za tako majhna primestna naselja oz. za tri
opravljali različne rekvizicije. vasi Gorenje, Klanec in Primskovo je to zelo krut in
velik davek, ki ga je zahtevala druga svetovna vojna.

Bombardiranje radio postaje

Verjetno so si Primskovljani, še posebej pa Klančani,
zapomnili 2. april 1945. Tega dne naj bi bila bom-
bardirana radio postaja, vendar so bombe padale vse
naokrog, še najbolj na Klancu, kjer je bilo
poškodovanih osem hiš. Velika je bila škoda tudi na
kmetijskih zemljiščih.28

V začetku maja so bili prebivalci Primskovega in
Gorenja priče brezglavega umika nemške vojske, kot
tudi zapeljanih civilistov. Umikali so se ne samo preko
Ljubelja, temveč tudi preko Jezerskega. Pritisk na pre-
bivalstvo je popustil, nič več ni bilo čutiti terorja, vsi so
si le želeli, da bi bilo vojne kar najhitreje konec in da se
povrne kolikor toliko normalno življenje.

27 Srhiv GM, Življenjepisi padlih borcev in žrtev nacističnega nasilja.
28 ZAL, Vojna škoda.

121

Renata Pamić Spominska obeležja

Vojni spomeniki in žrtve na Primskovem

Vojne so v dvajsetem stoletju prizadele Primskovo na najbolj krut način. mimoidočih. Nekateri ljudje še danes ne vedo, kako so

Zdesetkale so moško populacijo tradicionalno kmečkega Primskovega, ki v življenje končali in kje so grobovi njihovih domačih. Kljub

novejšem času vse bolj izgublja to svojo lastnost. Imena žrtev druge svetovne demokraciji in osamosvojitvi Slovenije ostajajo nekatera

vojne, ki so bile v vojaških enotah na strani narodnoosvobodilnega boja med dejstva o medvojnih in povojnih likvidacij nepojasnjena in

partizanskimi vrstami, med aktivisti osvobodilne fronte, talci ali med žrtvami bodo verjetno predmet bodočih zgodovinskih raziskav.

nacističnih taborišč, so bila takoj po vojni vklesana v spomenike in spominske Prav tako nas k razmišljanju o vojni in žrtvah spodbujajo

plošče. Z osamosvojitvijo Slovenije se začnejo odpirati vprašanja tudi drugih številni državni ukrepi in aktivnosti, ki se na državni ravni

medvojnih in povojnih žrtev ter prisilno mobiliziranih v nemško vojsko. Med kažejo skozi pravno urejanje še neurejenih zadev. S spre-

zadnjimi so bili tudi Primskovljani. Prispevek govori o spomenikih, ki so nosilci membami zakonskih predpisov o vojaških grobovih,

zgodovinskega zapisa in spomina. Njihova glavna značilnost je javno izkazo- vojaških invalidih, žrtvah vojn, se skuša pravno regulirati

vanje in ohranjanje pietete do žrtev. S svojo likovno podobo zbujajo spomeniki to tako občutljivo področje ter vsaj simbolično popraviti

žalostne spomine, zadoščenje, nekaterim pa morda globlja vprašanja o živ- storjene krivice upravičencem.

ljenju in smrti. Navsezadnje so memorialni spomeniki likovna dela v prostoru, Po koncu druge svetovne vojne je oblast najprej s
ki s svojo sporočilnostjo in posvečenostjo govorijo o preteklih dogodkih in usodi spomeniki in urejanjem grobišč ter drugih spominskih
žrtev vojn. Za vsakim vklesanim imenom žrtve ali upodobljenim simbolom se znamenj počastila spomin tistih, ki so v času vojne izgu-
skriva posameznik in njegova tragična zgodba. Prispevek skuša zajeti obstoječi bili svoja življenja v tistih vojaških formacijah ali organi-
fond zgodovinskih spomenikov in bralca povabiti k ohranjanju in spoštovanju zacijah, ki so bile na strani zmagovalcev. Spominska zna-
kulturne dediščine in vseh žrtev vojn. menja so, kljub njihovi primarno pietetni vlogi, doku-

Prispevek govori o spominskih obeležjih na območju menti časa in prostorski pokazatelji preteklih dogodkov

krajevne skupnosti Primskovo - Klanec in o ljudeh, ki so in ideologij. Z zgodovinsko distanco spomeniki pridobi-

v času druge svetovna vojne izgubili življenje, eni kot vajo na svojem kulturnem, zgodovinskem, prostorskem

udeleženci narodnoosvobodilnega boja, drugi kot talci pomenu, zaradi starosti, izpostavljenosti vremenskim

in civilne žrtve v maščevalnih akcijah nemškega okupa- razmeram in tudi zaradi nerednega vzdrževanja pa števil-

torja, interniranci v številnih zloglasnih nacističnih kon- ni propadajo. Spomeniki izpričujejo zgodovinska dej-

centracijskih taboriščih, tretji kot izgnanci in prisilni stva, razbremenjeni izzivajočih ideoloških predznakov

mobiliziranci v nemški vojski ali pa kot žrtve medvojnih postajajo prostorska, kulturna in likovna vrednota in kot

in povojnih likvidacij. Prispevek obravnava domačine, ki taki predmet varovanja v skladu s spomeniškovarstveno

so bili rojeni na območju Primskovega, priseljence, ki so veljavno zakonodajo in prostorskimi akti.

v času druge svetovne vojne imeli na Primskovem stalno

bivališče in tudi druge, ki so se iz različnih razlogov med Spominska plošča na Zadružnem domu

vojno znašli na tem območju. Primskovo

Poleg arhivskih dokumentov in še živih prič, nam čas Na Primskovem je bila 22. julija 1957 odkrita spomins-
druge svetovne vojne ter medvojno in povojno dogajanje ka plošča padlim domačinom, borcem in talcem padlim
na območju Primskovega najbolj približajo in o njem v NOB 1941-1945. Plošča je bila do leta 1982, ko jo je
največ povedo prav javni spomeniki, spominska znamenja, zaradi gradnje osrednjega spomenika na novi lokaciji
spominske plošče, grobovi, nagrobniki, ki kot tihi pomni- prevzel Gorenjski muzej, vzidana v pročelje Zadružnega
ki časa in nosilci dokumentarnega zapisa ohranjajo doma, ki so ga krajani zgradili s prostovoljnim delom in
zgodovinski spomin, v prostoru pa pritegnejo pozornost samoprispevki v prvem desetletju po drugi svetovni

122 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

vojni. Na plošči iz glajenega pohorskega granita velikosti
120 x 137 cm je bilo vklesano 53 imen padlih borcev, tal-
cev in žrtev fašističnega nasilja. Na plošči takrat ni bilo
vklesanih imen Borisa Ručigaja, Božidarja Ručigaja,
Franca Gajška, Franca Jenka, Ivana Strehovca in Emila
Šuca. Na plošči je bilo tudi nekaj napak. Prevladovalo je
mnenje, da je spominska plošča na Zadružnem domu
na neprimerni lokaciji in veliko preskromna za tolikšne
žrtve. Situacija je narekovala gradnjo novega spomenika.

Spomenik v parku pri Osnovni šoli
Primskovo

Pri iskanju lokacije za nov spomenik je že leta 1981, sku- Novak Karlo, Ručigaj Boris, Ručigaj Ernest, Reš Drago, Spomenik NOB na Primskovem.
paj s kranjskim Občinskim odborom ZZB NOV in Suhadolnik Zorka, Štirn Franc, Vadnov Mirko, Vidic (Foto Renata Pamić)
Komisijo za spomeniško varstvo pri Zvezi združenj Albert, Zorko Ivan, Zupanec Ivo, Ručigaj Božo, Novak
borcev NOV Kranj, ter Krajevno skupnostjo in Krajevno Franc, Arhar Jože, Bakovnik Konrad, Urbanc Ivan,
organizacijo ZB NOV Primskovo, sodeloval tudi Zavod Brezar Drago, Perdih Karel, Strehovec Ivan.
za spomeniško varstvo. Oblikovanje spomenika je bilo
zaupano akademskemu slikarju Vinku Tušku iz Kranja. 1943
Spomenik je bil zgrajen na kraju samem v zelenem Oblak Franc, Prosen Franc,Pungartnik Viktor, Šuc Emil.
okolišu v bližini osnovne šole, na območju parcel števil-
ka 62/4, 62/5 in 70/5 katastrske občine Primskovo.
Odkril ga je Aci Puhar, predsednik občinskega odbora
ZZB NOV Kranj, ob tretjem krajevnem prazniku v
nedeljo, 17. oktobra 1982. Na spomeniku je danes 59
imen padlih v času 1941-1945, njihova imena so
zapisana v štirih bronastih ploščah, ki jih je avtor zelo
umetelno umestil v srčiko spomenika.

Padli v letih 1941-1945, napisani na ploščah na 1944 17. oktober 1982:
spomeniku: Čermelj Matija, Gregorič Stane, Jelenc Marjan, Jaklič Odkritje spomenika 56 krajanom,
Silvo, Kalinšek Franc, Kern Ivan, Možina Jakob, ki so padli v NOB. (Foto Gorenjski
1941 Matkovič Peter, Oprešnik Valentin, Oprešnik Stojan, Glas - F. Perdan)
Kosmač Franc, Šparovec Peter in Tomažič Alojz. Stare Ivan, Sušnik Franc, Udir Slavko, Žan Jože.

1942 1945
Božič Gregor, Hrovat Lojze, Jelenc Gregor, Jelenc Stana, Andolšek Franc, Fende Anton, Jelenc Marija, Krašna
Jan Marjan, Kunstelj Franc, Kovačič Stane, Jenko Franc, Viktor, Košnik Mirko, Lavrenčič Srečko, Tomažič Jože,
Gajšek Franc, Krašna Filip, Levstik Franc, Nučič Anton, Reš Miloš.

123

Za spomenik so krajani zbrali 16 starih milijonov dinarjev korozije in krušenja betona so pri takšnem oblikovanju

in v 17 udarniških akcijah opravili 1342 ur dela. Postavitev manjši. Spomenik ima značaj javnega spomenika, pred-

spomenika so finančno podprle tudi takratne organizacije stavlja nepremično enoto memorialne zgodovinske kul-

združenega dela, najbolj pa tovarna IBI. Skrb za urejenost turne dediščine in je vpisan v register kulturne

spomenika je prevzela Osnovna šola Primskovo, dediščine, ki ga vodi INDOK center pri Ministrstvu za

pokroviteljstvo nad spomenikom pa tovarna IBI. kulturo. Spomenik ima evidenčno številko 21689 in se

Kranjski slikar Vinko Tušek je spomenik velikosti 400 varuje v skladu z Zakonom o varstvu kulturne
x 300 x 300 cm ustvaril kot svojevrstno kompozicijo dediščine (Ur. list RS št. 16/2008) in s prostorskimi
organskih ploskovnih oblik v prostoru. V trdno akti v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo.

zasidrane in plastično oblikovane vertikalne plošče iz Spominski park predsednika Tita
belega betona se prečno zabijajo horizontalne plošče, v

stičišču plošč, v notranji srčiki spomenika, se v Na Primskovem to ni edina lokacija s spomenikom,

miniaturni obliki zasnova in oblika spomenika ponovi. posvečenim žrtvam vojne. Oktobra leta 1981 so

Tam je avtor opremil bronaste plošče z imeni padlih. V prizadevni člani ZZB NOV Krajevne skupnosti

srčiki spomenika so zaščiteni in varni. Z obliko in ori- Primskovo v sodelovanju z družbenopolitičnimi orga-

entacijo stranic spomenika je avtor kljub rahli igrivosti nizacijami za krajevni praznik speljali akcijo ureditve

ploskovnih elementov ponazoril pokončno držo, parka, nekdanjega opuščenega pokopališča ob cerkvi.

odločnost in medsebojno povezanost ljudi v uporu V njem so zasadili 88 dreves v spomin tovarišu Titu,

proti okupatorju. Iz žrtev, iz jedra spomenika, kamor je park pa poimenovali v Spominski park predsednika

postavil imena padlih, se poraja svoboda. Avtor skozi Tita. V ureditev parka je bilo vloženega veliko prosto-

organsko oblikovanje spomenika ohranja svojskost in voljnega dela. Slovesna otvoritev prenovljenega parka

izraznost slikarskih oblik in tehnike, le da tokrat ne ust- je bila v soboto, 17. oktobra 1981, skrb in varstvo parka

varja slike v okvirju, temveč v konkretnem okolju. so takrat prevzeli mladi oziroma pionirski odred

Spomenik deluje kot izsek iz avtorjevega slikarskega Staneta Kovačiča.

opusa, kot bi izločil detajl in ga postavil v prostor. S

svojimi oblikovnimi prvinami razkriva svojega avtorja, Grobišče borcev NOB

ki umetelno izbira tudi barve spomenika. S svetlo Krajevna organizacija Zveze borcev NOV Primskovo je
barvo, ki jo uporabi za spomenik, ponazori svobodo v parku ob cerkvi na Primskovem 1. maja 1965 odkri-
kot najvišji cilj, dosežen s trpljenjem in številnimi la spomenik, ki ima status grobišča borcev.
žrtvami, ki ga prikaže z razmestitvijo temnih bronastih

plošč v jedru spomenika. Svetla barva kot podlaga tem- Na spomeniku, ki je sestavljen iz petih kvadrov iz svetle-

nim ploščam daje slutiti, da je bilo trpljenje padlih ga hotaveljskega marmorja, je bil takrat le posvetilni

prežeto s svetlimi cilji, med katerimi je dosežena svo- verz: MIREN STOPIŠ V TA GAJ SVETIH MISLI V

boda najvišji. Spomenik stoji sredi tlakovanega parter- BODOČE DNI, KO PA SPOMNIŠ SE NAZAJ, MRAČNA

ja, talni raster z granitnimi kockami v sklenjenem MISEL RAZKIPI. Spomenik je bil izdelan po načrtu

krogu ima prav simbolno funkcijo. Vsaka kocka ima kranjskega arhitekta Nandeta Jocifa, ki je za gradnjo

svojo vlogo, svoje mesto pri tvorbi kroga, vsaka žrtev pa spomenikov NOB predlagal apnenčast kamen, ki ga je

neprecenljivo zaslugo za doseženo svobodo. Spomenik bilo lažje kamnoseško obdelati. Ta kamen ima tudi

se od leta 1982, ko je bil odkrit, upira zobu časa in kli- svoje slabe strani: je porozen in vsebuje več organskih

matskim razmeram, k čemur pozitivno pripomorejo primesi, ob zmrzovanju hitreje razpoka, občutljiv je na

njegove oblikovne lastnosti. S tehničnega in funkcional- kisel dež, umazanija iz zraka se ga hitro prime, usodni

nega vidika je prednost takšnega plastičnega obliko- zanj pa so lahko vandalski grafiti, ki prodrejo tudi do 3

vanja v tem, da se voda hitro odteka s površin, ki se mm globoko v kamen. Odstranjevanje grafitov večkrat

hitro sušijo in tudi primerno izpirajo. Tudi pojavni zahteva kamnoseško brušenje površin in celo ponovno

124 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

kamnoseško obdelavo celotnih površin. Ta kamen je Poimenovanje ulic po padlih borcih

bolj primeren za uporabo v zaprtih prostorih. Po padlih borcih je na območju Krajevne skupnosti

Na spomenik so kasneje vklesali imeni dveh borcev s Primskovo - Klanec poimenovano več ulic (Kalinškova,

Primskovega, Staneta Kovačiča in Mirka Vadnova. Krašnova, Jelenčeva, Kovačičeva, Žagarjeva,

Stane Kovačič je bil rojen 14. 10. 1910 v Sv. Luciji, Ručigajeva, Ulica Draga Brezarja, Ulica Milene

Mirko (Miroslav) Vadnov pa 13. 12. 1921 v Postojni. Korbarjeve, Reševa, Šuceva, Štirnova, Tomažičeva,

Oba sta padla v Rovtu nad Crngrobom 27. marca 1942. Ulica Mirka Vadnova, Ulica Vide Šinkovčeve, Ulica

leta kot borca Selške čete Cankarjevega bataljona, ko je Tuga Vidmarja, Žanova, Ulica Lojzeta Hrovata).

padlo skupaj 15 borcev, med njimi tudi narodni heroj Podatke o nekaterih borcih in žrtvah, ki so napisani na
Stane Žagar. Četo 32 partizanov Selške čete in gorenj- spomeniku na Primskovem, je mogoče najti tudi na
skega partizanskega poveljstva, ki je taborila na Malem kranjskem pokopališču na Planini, kjer so tudi
Rovtu nad Crngrobom, so takrat obkolili policisti pokopani. Nekateri so samo napisani na družinskem
nemškega smučarskega oddelka z Bleda in četa 181. nagrobniku, pokopani pa so drugje ali pa njihov grob
RPB (RPB - Reichspolizeibatalion). Iz obroča se je reši- ni znan. Po posebni odločbi Odbora podpisnikov
lo 17 partizanov, 11 jih je bilo ranjenih. Ob gozdni poti družbenega dogovora o varstvu spomenikov ljudske
med Crngrobom in Planico je še danes ohranjeno leseno revolucije in grobišč borcev so bili leta 1985 nekateri
spominsko znamenje v spomin na padle, na leseni grobovi padlih borcev posebej označeni z granitnimi
plošči sta vrezani tudi imeni Kovačiča in Vadnova. stebriči in bronasto ploščico s podatki o padlem.

Stebriče je po načrtu arhitekta Bojana Šlegla izdelalo

kamnoseštvo Stupan iz Dragočajne, podatke je vgravi-

ral graver Benedičič iz Predoselj. Že pred tem so bili

nekateri partizanski grobovi označeni z okroglim ste-

bričem in vklesano zvezdo.

Na starem delu pokopališča na Planini najdemo tudi
imena nekaterih padlih borcev in žrtvah z območja
Primskovega in Klanca:

1. Konrad Bakovnik, rojen 2. 6. 1902 Klanec, Kranj,
uradnik, zaprt v zaporih Celje, kjer je bil tudi ustreljen
15. 8. 1942.

Primskovo - grobišče borcev NOB. (Foto Renata Pamić) 2. Franc Gajšek, v letu 1941 sekretar in vodja kranjske
okrožne tehnike v hiši Jožeta Žana na Klancu, februar-
ja 1942 so ga v Kranju aretirali in ustrelili nemški
policisti.

3. Alojz Hrovat, rojen 21. 6. 1902 v Begunjah, koman-
dant I. Kranjske čete, obkoljen od Nemcev, ki so jih
hoteli zadušiti s plinom, se je v Okrogelski jami ustrelil
skupaj s še petimi tovariši. Že junija 1941 je stopil v
ilegalo, julija v Jelovškovo četo, pred vojno pa je bil čev-
ljarski pomočnik.

4. Jakob Možina, rojen 1914 (na nagrobniku je vkle-
sana letnica rojstva 1912) v Kočah pri Postojni, trgovski

125

pomočnik, pred vstopom v NOV-VOS 14. 5. 1944 je Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je ponovno zaživel

bival na Primskovem, 14. 8. 1944 zašel v domobransko Inštitut lastninske pravice, država je v skladu z

zasedo pri Pševem in bil ubit. Zakonom o denacionalizaciji upravičencem začela

5. Oton Nučič (na spomeniku je ime Anton), rojen 9. 9. vračati po vojni nacionalizirano premoženje. Tako je
1918 v Kranju, aktivist OF, 1. 6. 1942 aretiran, 11. 7. denacionalizacijski zahtevek za parcelo št. 41/2 k. o.
1942 ustreljen s še štirimi talci pri Polajnarjevi Knežci Primskovo, ki je v naravi opuščeno pokopališče oziro-
v Spodnji Kokri. ma park z grobiščem padlih v drugi svetovni vojni,
vložila tudi župnija Primskovo. Opuščeno pokopališče

6. Ernest Ručigaj, rojen 10. 12. 1892, Mengeš, je bilo v postopku vrnjeno upravičencu, vendar je

sodavičar iz Kranja, oče dveh partizanov, na domu ga ohranilo parkovno funkcijo. Grobišče borcev je bilo v

je 6. 12. 1942 ubil podoficir SS Erich Dichtel. Pokopan postopku parcelacije odmerjeno in ima parcelno št.

je v družinskem grobu. 41/7, k. o. Primskovo.

Grobišče borcev NOB 7. Slavko Semen, rojen 12. 2. 1920 na Primskovem, Spominska plošča padlim dijakom,
na parceli 41/7, k. o. Primskovo trgovski pomočnik, 29. 10. 1944 je vstopil v tekstilcem
Prešernovo brigado, 15. 3. 1945 je bil ujet in 7. 4. 1945
Kranj (opuščeno pokopališče ustreljen v Pevnem pri Škofji Loki. Pokopan je v V steni ob vhodu v nekdanjo Tehniško tekstilno šolo
na Primskovem). družinskem grobu Semenovih. Njegovega imena ni na na Primskovem (delo arhitekta Emila Navinška v letih
spomeniku na Primskovem. 1955-1958, registrirana enota kulturne dediščine št.
Bivša Tekstilna šola Kranj. 17795), kjer je danes Ekonomsko-trgovska šola ESIC
(Arhiv Renata Pamić) 8. Stane Stare, rojen 28. 8. 1919, Primskovo, delavec, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33, je ohranjena spomin-
10. aprila 1944 je vstopil v II. bataljon Gorenjskega ska plošča iz istrskega marmorja, dimenzij 120 x 65 cm
odreda, padel je 12.6.1944 pri Smledniku. Posvečena je 42 dijakom tekstilne šole, padlim med
drugo svetovno vojno. Prva plošča padlim dijakom,
9. Franc Sušnik, rojen v Kamniku, aretiran je bil 16. tekstilcem, je bila vzidana v steno avle stare kranjske
aprila 1944, ustrelili so ga v Kranju. tekstilne šole na Tomšičevi ulici 7 že leta 1945. Ob
otvoritvi nove šole leta 1957, so v pročelje šole vzidali
10. Franc Štirn, rojen 1902, delavec s Primskovega, v novo spominsko ploščo z enakim napisom. Avtor
NOV je vstopil 6. 12. 1941, padel je aprila 1942. Po plošče in posvetila je tekstilni strokovnjak, kranjski
drugih podatkih naj bi padel 9. septembra 1942 na prešernoslovec, muzealec Črtomir Zorec (1907-1991),
bojišču na Lipniški planini (glej knjigo Ivana Križnarja, vanjo je vklesano posvetilo: ZVESTO SE SPOMIN-
Kranj, 2007, str. 214). JAMO DVAINŠTIRIDESETIH TOVARIŠEV, BIVŠIH
DIJAKOV TEKSTILNE ŠOLE V KRANJU, KI SO DALI
11. Emil Šuc Emil, rojen 7. 1. 1919 v Kazljah pri Sežani, ŽIVLJENJA ZA NAŠO SVOBODO. Z LASTNO KRVJO
študent s Primskovega, v NOV je vstopil maja 1943, SO ZATKALI TRDNO OSNOVO ZA SREČO
kasneje je bil borec Prešernove brigade, padel je 15. 8. DOMOVINE. NAJ JIM VETER IN PTICE POJO NAD
1943 pri Verdu. GROBOVI PESEM GLOBOKE IN VDANE ZAHVALE.
26. JUNIJ 1945. Plošča ohranja spomin na socialno
12. Jože Tomažič, rojen 6. 10. 1900 na Visokem, 19. 10. napredne mladince, zavedne dijake Tekstilne šole
1944 vstopi v Prešernovo brigado, nato je bil borec v Kranj, ki so aktivno sodelovali v odporu proti okupa-
Vojkovi brigadi, padel je 1. aprila 1945 v Mrzli Rupi na torju med drugo svetovno vojno. Do okupacije je v tek-
Primorskem. stilno šolo zahajalo 208 dijakov, od teh jih je petina
med vojno izgubila življenje.
13. Ivan Županec, rojen 24. 5. 1895 v Zagrebu, 19. 10.
1941 je vstopil v NOV, padel je 22. 4. 1942 v Okrogelski
jami. Leta 1982 je Krajevna organizacija Zveze borcev
NOV Huje ostro obsodila dogodek, ko je bil z njegove-
ga groba odstranjen stebriček z napisno ploščo.

126 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Spominska plošča padlim
dijakom tekstilne šole in pogled
na spomenik, posvečen tekstilni
stavki. (Foto Renata Pamić)

Spomenik posvečen Spominska plošča žrtvam
veliki tekstilni stavki iz Jelenčeve družine na Tekstilni
ulici 21. (Foto Renata Pamić)
Sredi stopnišča v osi vhoda je arhitekt Navinšek
postavil 280 cm visok spomenik iz pohorskega grani- grobu desetih talcev. Marjan Jelenc je bil rojen leta
ta, posvečen veliki tekstilni stavki poleti leta 1936. Na 1919 in ustreljen kot talec v Lescah 15. 1. 1944 v bližini
prednji strani je pritrjena bronasta laket s pestjo, delo kozolca na Kavčevi njivi. Napisan je tudi na leškem
kiparke Marije Čadež. Pod pestjo sta vklesani letnici spomeniku, skupaj s še 28 talci, ki so jih pripeljali iz
stavke in odprtja nove šole, 1936-1958. Na levi ploskvi begunjskih zaporov. Po dva in dva skupaj so jih gnali
kvadra je vklesano geslo "DELU ČAST IN OBLAST", na na njivo in jih postrelili z mitraljezi ter se tako mašče-
desni pa napis "SPOMINU NA STAVKO TEKSTILCEV, vali za akcijo 4. čete Gorenjskega odreda, ki je 10. 1.
KI SO SE UPRLI NASILJU TER POSTALI GLASNIKI 1944 izvedla sabotažno akcijo na sedež pragovnega
BLIŽAJOČEGA SE OSVOBODILNEGA BOJA IN VZOR nadzorništva na železniški postaji Lesce - Bled. Po
MLADIM TEKSTILNIM KADROM". milostnem strelu so jih odvezali. Ko sta policija in
gestapo zapustila morišče, so pri postreljenih pustili
Spominska plošča žrtvam NOB stražarja. Trupla so odpeljali nazaj v graščino in jih
iz Jelenčeve družine pokopali v graščinskem vrtu, kjer je danes urejeno gro-
bišče talcev. Stanislava Jelenc je bila rojena 1923. leta,
Med zgodovinskimi ploščami je na Primskovem ohran- umrla pa je 18. 11. 1942 v zloglasnem nacističnem kon-
jena tudi spominska plošča žrtvam NOB iz Jelenčeve centracijskem taborišču Auschwitz. Marija Jelenc je bila
družine. Plošča je registrirana kot enota kulturne rojena 1915. leta in je umrla leta 1945 v pregnanstvu v
dediščine s številko EŠD 21455 Kranj. Nameščena je na Rawensbrücku.
fasado objekta na Tekstilni ulici 21, na parceli 230/3, k.
o. Primskovo. Z lepo urejeno fasado, vzdrževanjem
dostopa in omogočanjem pogleda na ploščo, so lastni-
ki objekta lep zgled ohranjanja in vzdrževanja
zgodovinske plošče. Na spominski plošči so podatki o
padlih iz družine Jelenc, ki se je preselila v Kranj iz
Dražgoš leta 1930. Jelenčevi so bili naprednega mišlje-
na in narodno zavedni že med obema vojnama, med
okupacijo pa so bili člani družine aktivni v
Osvobodilni fronti. Oče Gregor Jelenc, rojen 1912, ki je
bil hišnik v Tekstilni šoli v Kranju, je bil ustreljen 11. 4.
1942 kot talec v Dragi, kjer je tudi pokopan v skupnem

127

Spomenik mobiliziranim Gorenjcem,
padlim v nemški vojski 1943-1945

Spominska plošča Jožetu Žanu Po osamosvojitvi Slovenije so se po celi Sloveniji začeli
in tiskarni "Tehnika" na Klancu. demokratični procesi, s političnim pluralizmom so se
začela intenzivneje odkrivati nova medvojna in povojna
(Foto Renata Pamić) grobišča, svojci žrtev in njihovo sorodniki so začutili,
da je prišel čas, ko je možno spregovoriti o prikritih
Spominska plošča Jožetu Žanu in med vojnih in povojnih žrtvah, o katerih se prej uradno
tiskarni "Tehnika" na Klancu ni dosti govorilo. Na Primskovem se je formiral
samoiniciativni odbor, ki je imel za nalogo zbrati
Gregor Jelenc, eden od organizatorjev OF na Prim- podatke o pogrešanih, pobitih zamolčanih žrtvah.
skovem, je sodeloval pri razmnoževanju narodno- Zbrani so bili nekateri podatki o žrtvah med domo-
osvobodilnega tiska, saj je bila potrebna tehnika za to branci, žrtvah med prisilno mobiliziranimi v nemško
dejavnost v šoli, v kateri je delal. Tehniko so vodili vojsko in drugimi. Vsem tem žrtvam so nameravali
Janez Poljanec ter zakonca Franc in Francka Gajšek. Ko postaviti primerno obeležje na Primskovem.
so jih Nemci odkrili, so Franca Gajška želeli ujeti, da bi Samoiniciativni odbor je sestavil obrazec z vprašanji ter
jim razkril tehniko. Gajšek jim je skušal ubežati, vendar od sorodnikov zamolčanih žrtev in iz drugih virov pri-
se je 22. februarja 1942 pri skoku čez ograjo visečega dobil precej podatkov. Čeprav so pripravili zajeten sez-
mostu čez Kokro ponesrečil. Janez Poljanec je tehniko nam žrtev, posebnega spomenika na Primskovem niso
iz šole preselil k čevljarju Jožu Žanu na Klanec. Po uspeli postaviti. Na evidenčnih listih so beležili
začetku aretacij so ciklostilno tehniko prenesli k Ivanu podatke o mobiliziranih osebah v nemško vojsko v
Strehovcu na Primskovo. Do odhoda Borisa Ručigaja, času druge svetovne vojne. Leta 2008 pa je bil odkrit
organizatorja OF na Primskovem, v Cankarjev spomenik prisilno mobiliziram Gorenjcem v nemško
bataljon, so narodnoosvobodilni tisk razmnoževali vojsko leta 1943. Spomenik je narejen po načrtu kranj-
tudi na njegovem domu. skega arhitekta Cirila Oblaka in simbolno ponazarja
vse kraje, kamor so odpeljali prisilno mobilizirane
Primskovški mladinci, člani OF so bili aktivni tudi v Slovence. Spomenik je izdelan iz pohorskega granita,
tovarniških partijskih celicah. Boris Ručigaj je bil v na vrhu visokega stebra kvadratnega tlorisa je križ,
glavnem odboru in je vodil mladinsko organizacijo, kovinski obroč okoli spomenika simbolizira nemoč in
njeni člani pa so bili še Filip Krašna, Marjan Jahn, vklenjenost v krog ter hkrati enotnost žrtev med
Franc Prosen, Franc Jenko, Franc Oblak in Drago Reš. trpljenjem v krajih, kamor so bili mobilizirani.
Na Klancu pa so bili aktivni člani Ignac Šumi, Jožef Spomenik je na kranjskem pokopališču v bližini
Bitenc in Jožef Arhar. Posamezni Primskovljani so bil v mrliških vežic, na zelenici ob prehodu, ki pelje iz nove-
posebnem odboru za organizacijo in vodenja sabotaž. ga na stari del pokopališča. Spomeniku dela kuliso
skupina macesnov. Macesnov les je odpornejši, saj
preživi tudi sibirski mraz. Na tej lokaciji imajo macesni
tudi poseben pomen, ponazarjajo namreč kljubovanje.
Tudi prisilno mobilizirani v nemško vojsko so morali ne
krivi ne dolžni zdržati v sila težkih razmerah pod tujo
komando in daleč od doma (Tiraspol, Karelija, Breslau,
Kursk, El Alamein, Ardeni, Harkov, Monte Casino, St.
Raphael, Berlin Remagen), kljub vsemu pa so ohranjali
svojo narodno zavest. Številni mobiliziranci se niso
nikoli vrnili domov, tisti, ki so se, pa so se priključili par-

128 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

tizanom. Na spomeniku je globoko vklesano posvetilo:
NA BOJNIH POLJIH MI LEŽIMO DALEČ V TUJINI, A
SRCA NAŠA TU SO - Z VAMI V DOMOVINI.

Podatki o padlih, pogrešanih in pobitih v letih 1941- vojsko 3. junija 1943 leta. Pogrešan od 10. 1. 1945, Spomenik mobiliziranim Gorenjcem,
1945, ki jih je uspel leta 1992 pridobiti samoiniciativni Varšava, Vojna pošta 67075 E.Njegov oče Janez Černi- padlim v nemški vojski 1943-1945,
odbor, bi bili potrebni posebne zgodovinske obdelave. vec, rojen 9. marca 1886, rodbinski invalidski upravi- na kranjskem pokopališču.
Na tem mestu bodo povzeti le nekateri podatki, s čenec (vdova, starši in sirote padlih ali umrlih), je (Foto Renata Pamić)
katerimi je razpolagal samoiniciativni odbor, ko je pri podatke vpisal za Rdeči križ v evidenčni list invalidov
nameravani postavitvi spominskega obeležja iskal nemške vojske 2. avgusta 1953. leta.
pomoč spomeniške stroke pri iskanju primerne idejne
zasnove in lokacije. Seznam žrtev padlih, pogrešanih v 3. Stanko Čuk, rojen 8. 11. 1893, Idrija, s stalnim
nemški vojski, pobitih med vojno od 1941 do 1945 in bivališčem na Primskovem. 24. 6. 1944 je bil ustreljen
pobitih po vojni, je štel 24 oseb. Njihova imena so: Čer- na Štefanji gori. Pokopan je bil 8. 3. 1945 na pokopali-
nivec Franc, Černivec Ivan, Ček Stanko, Drašler Alojz, šču Kranj - Primskovo. Kot sodni izvedenec in cenilec
Grašič Alojz, Grilc Franc, Grilc Janko, Hočevar Franc, je šel na Štefanjo goro službeno. Ubili so ga parti-
Hočevar Valentin, Kokalj Franc, Korošec Franc, Košir zani.Podatki so iz mrliškega lista iz župnije Kranj
Mirko, Kovačič Marijan, Luskovec Anton, Maraž Cveto, (Mrliški list, zvezek 1944, stran 27, št. 67 a).
Oblak Stanko, Pečar Janez, Pečar Ludvik, Pogačnik
Franc, Polajnar Ivan, Polajnar Marjan, Ramovž Jože, 4. Alojz Drašler, rojen 1. 7. 1911, Gorica - Krško, stanu-
Rogelj Ivan, Tič Lovro. joč na Primskovem 64.Pogrešan od aprila 1944, bil je v
nemški vojski v kraju Grodno - ruska fronta.
Zbrani podatki kažejo na dolgoletno prizadetost svoj-
cev in hkrati tudi pripravljenost, da vsaj s prispevanjem 5. Alojz Janez Grašič, rojen 1. 1. 1922, stanujoč na
podatkov pomagajo k ureditvi spominskega znamenja Jezerski cesti 49 (na obrazcu Prijava smrtnih žrtev in
svojim ubitim ali pogrešanim sorodnikom. Nekatere pogrešanih na Primskovem 85), Kranj. Bil je v nemški
podatke so podale tudi uradne ustanove in bodo pred- vojski, utonil je 11. 2. 1944 v Italiji.
met bodočih zgodovinskih preučevanj. Iz pridobljenih
podatkov so v tabeli povzete osnovne informacije o 6. Franc Grilc, rojen 28. 9. 1921, stanujoč Bistrica 33,
posameznih osebah. Tržič. Bil je v nemški vojski, pogrešan od 2. 6. 1944.
Padel je v Velletri - Italija.
Žrtve nasilja, padli ali pogrešani v nemški vojski, pobiti
med vojno ali po njej:

1. Franc Černivec, rojen 11. 9. 1925, mizarski po-
močnik, stanoval je na naslovu Primskovo 180.
Prisilno mobiliziran v nemško vojsko 29. 10. 1943.
Naziv enote: Vojna pošta 27767 C. Pogrešan od 15. 7.
1944, ko je po bitki pri Minsku - Berezina za njim
izginila vsaka sled. Njegov oče Janez Černivec, rojen
9. marca 1886, rodbinski invalidski upravičenec
(vdova, starši in sirote padlih ali umrlih), je podatke
vpisal za Rdeči križ v evidenčni list invalidov nemške
vojske 2. avgusta 1953. leta.

2. Ivan Černivec, rojen 28. 8. 1921, stanoval je na
naslovu Primskovo 180. Prisilno mobiliziran v nemško

129

7. Janko Grilc, rojen 16. 12. 1919, stanujoč Bistrica 33, 16. Stanko Oblak, rojen 18. 10. 1926, Bohinjska
Tržič. Bil je v nemški vojski, pogrešan od marca 1944, Bistrica, stalno bivališče Kranj, Primskovo. Leta 1943 je
Ukrajina, Rusija. bil mobiliziran v nemško vojsko, Winerneustat.
Pogrešan od 6. 6. 1944, Normandija (morda je
8. Franc Hočevar, rojen 31. 3. 1894, Huje. Bil je gozdni pokopan v Grenoblu na odporniškem pokopališču).
čuvaj, po uboju njegovega sina Valentina so 14. 12.
1943 ubili še njega v gozdu okrog Ilovke pri Kranju. 17. Janez Pečar, rojen 7. 12. 1914, Naklo, stalno bivališ-
Oba s sinom sta bila med vojno pokopana na vaškem če Primskovo 84. Pogrešan. Bil je v taborišču Dachau.
pokopališču na Primskovem pri Kranju. Pokopal ju je Na poti domov je omagal v "Leitnarici" 1945. Kot žrtev
neki g. Beuke. taborišča ni napisan na nobenem spomeniku žrtvam
fašističnega in nacističnega nasilja.
9. Valentin Hočevar, rojen 6. 2. 1925, Predoslje. Stalno
bivališče Primskovo 53, Ubit je bil 18. 9. 1941 v 18. Ludvik Pečar, rojen 2. 8. 1923, Naklo, stalno bivali-
Šentvidu ob Savi (MKN Ljubljana Šentvid 1941 - šče Primskovo 84. Pogrešan. Bil je v nemški vojski. Umrl
33/43). Oče Franc Hočevar, roj. 31. 3. 1894, Kranj, je jeseni 1944 v taborišču Dombas pri Vorošilovgradu v
umrl 14/12-1943 Ilovka (MKN Kranj 1943/155). Bil je SZ (ali nov Donbass pri Vorošilovsku).
delavec pri geometrih, ko so se z osebnim avtom
vračali iz službe, so jih v vodiških gozdovih napadli in 19. Franc Pogačnik, rojen 9. 7. 1926, stalno prebivališče
pobili partizani, avto so požgali. Primskovo 170. Pogrešan. Padel je v nemški vojski.
Njegova sestra živi v Argentini.
10. Franc Kokalj, rojen 16. 9. 1924, Kranj, Klanec 11.
Padel je v nemški vojski, pogrešan je bil od 28. 1. 1944. 20. Ivan Polajnar, rojen leta 1925 v Ljubljani, bival na
Primskovem. Padel, pogrešan v nemški vojski 1943 v
11. Franc Korošec, rojen 2. 10. 1919, Milanov vrh, Nemčiji pri Berlinu.
Čabar, Primskovo. Bil je v nemški vojski. Leta 1943 je
prišel iz nemške vojske na dopust, odšel v partizane, a 21. Marjan Polajnar, rojen leta 1923 v Ljubljani, stalno
padel. O njem obstaja več podatkov, ki pa si niso enotni. bivališče Primskovo. Bil je v nemški vojski in pri parti-
zanih. Pogrešan od leta 1945. Takoj po svobodi je bil
12. Mirko Košir, rojen 25. 9. 1917, Klanec 34, Kranj. V pri partizanih v Istri na Reki in od takrat je za njim
nemški vojski je bil pogrešan od 1944. Razglašen za izginila vsaka sled.
mrtvega z odločbo Okrajnega sodišča v Kranju, z dne
9. 1. 1964. 22. Jože Ramovž, rojen 1917, stanujoč Likozarjeva 13,
Kranj. Bil je v nemški vojski, pogrešan od 1944.
13. Marijan Kovačič, rojen 18. 9. 1925, Brvace -Vrhnika,
stalno bivališče Primskovo (Ovčan). 24. 8. 1943 šel v 23. Ivan Rogelj, rojen 22. 9. 1918, Primskovo, Kurirska
nemško vojsko, pogrešan od 18. 9. 1944, FPSV 48134 B. 29. Bil je v nemški vojski - pri domobrancih, pogrešan
je od leta 1945. Iz Šentvida je bil odpeljan v Kočevje.
14. Anton Luskovec, rojen 5. 1. 1924, stalno bivališče
Primskovo 38. Bil je v nemški vojski od januarja 1943, 24. Lovrenc Tič, rojen 9. 8. 1922, Hleve 25, Peče pri
pogrešan od oktobra 1944. Oktobra 1944 je bil na Moravčah. Do mobilizacije je stanoval na Primskovem.
Koroškem, na dopustu. Od tu pa je šel verjetno v Padel je v nemški vojski, pogrešan je od 6. 5. 1944,
Rusijo na fronto. Zadnji naslov: Pionir Luskovec Anton, sporočeno iz Francije.
Feldpast št. 39445.
Na seznamu ni naslednjih žrtev, za katere je samoini-
15. Alojzij Maraž, rojen 13. 4. 1926, Sv. Florijan, prebi- ciativni odbor prav tako pridobil nekaj podatkov:
val na Primskovem 118. Padel je v nemški vojski nekje
v Franciji 1944. ● Antona Kerta s Primskovega, rojenega 28. 5. 1921
(zadnjikrat je bil viden v kranjskih zaporih na

130 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

binkoštni ponedeljek, od takrat je za njim izginila Spomeniki govorijo

vsaka sled). Pester politični prostor je postal prizorišče bojev, ki so

● Franca Sokliča, rojenega 1912, ki je bil 1948. leta v se dogajali s pisano besedo, pričevanji, odkrivanjem

Beogradu obsojen na smrt z ustrelitvijo (politično). novih spomenikov. Zgodovina še ni dokončno pojas-

Njegov grob ni znan. njena, resnica počasi in vztrajno prihaja na dan. Števil-

● Janeza Porovneta s Klanca, rojenega 1917, ki naj bi na vklesana ali le v knjigo zapisana imena padlih,
bil pogrešan od leta 1954 v Celovcu. pogrešanih in zamolčanih največ povedo. Ko na vojne
dogodke gledamo le še z zgodovinsko distanco, takrat

● Janeza Dolinarja, s Primskovega, rojenega 12. 12. grobovi in spomeniki govorijo. Morda jih niti ne vidi-

1927, ki naj bi ga 26. 3. 1949. leta ubili graničarji mo, ko gremo mimo. Najhujše sledi vojn so duševne

pri ilegalnem begu čez mejo na Ljubelju. Tam naj bolečine in travme ljudi, ki so ostali brez svojih

bi bil tudi pokopan. Oblast ga ni pustila prekopati najbližjih v tej ali oni vojni. Vsaka preživela povojna

na domače pokopališče. generacija se želi oddolžiti žrtvam. To dejstvo se kaže v

● Miroslava Petka s Primskovega, rojenega 30. 6. številni nepremični kulturni dediščini, ki jo predstavljajo
1918, ki naj bi padel 3. 1. 1945 v Franciji. spominske plošče, javni spomeniki, urejena grobišča.
Ohranjanje spomina, pieteta in simbolična oddolžitev

● Ludvika Pogačnika s Primskovega, rojenega 2. 8. so edino, kar preostane. Grobovi mnogih so po krivici

1923, ki naj bi padel v Rusiji. do danes ostali zamolčani, neprepoznavni, neurejeni.

● Štefana Brezarja s Primskovega, rojenega leta 1922,
ki naj bi padel na Poljskem 1944.

● Antona Pavliča s Primskovega 78, starega 22 let, ki
je padel 16. 6. 1944 v kraju Vilno.

● Franca Sotlerja s Primskovega 55, ki naj bi padel v
nemški vojski 5. 9. 1945.

● Jožeta Tomažiča s Primskovega 22, ki je v NOV
stopil 19. 10. 1944. Služil je v Vojkovi in Prešernovi
brigadi, nazadnje je bil intendant v 31. diviziji in
tam leta 1945 padel.

Zbrani podatki niso uradno preverjeni, predstavljajo le
okvir za nadaljnje raziskovanje lokalne krajevne
zgodovine Primskovega in njenih ljudi.

Viri in literatura

1. Fototeka in arhiv Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj.
2. Križnar, Ivan, Kranjsko okrožje v NOB 1941-1945, Kranj, 2007, str. 148.
3. Pomniki NOB v občini Kranj, ZZB NOV SR Slovenije, Kranj, 1975.
4. Interno gradivo Zavoda za varstvo kulturne dediščine (kopije zbranih obrazcev s podatki,

ki jih je zbral Samoiniciativni odbor za postavitev spominskega obeležja na Primskovem
in njen predsednik Marjan Černivec).

131

132 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Naravne znamenitosti

133

Mag. Metod Rogelj Kokra in Rupovščica

Reka Kokra v Gorenjah in na Primskovem

Reka Kokra je verjetno glavni razlog za razvoj naselij od Kranja do njej napajali živino, kopali prod (šoder), po reki so
Jezerskega. Pogoji za njihov razvoj so bili ugodnejši pod Preddvorom, kjer spravljali les, v njej so se kopali, lovili ribe, prali perilo,
reka iz ozke doline priteče na Kranjsko polje. V prodno podlago reka v kanjonu so se skrivali pred sovražniki.
postopoma poglablja strugo, na Primskovem ter pred izlivom v Savo pa ust-
vari že pravi kanjon. Razgibana struga s številnimi tolmuni ter bogata Kokra na območju Britofa vstopa v svoj izrazito kan-
obrežna vegetacija tudi danes nudita sprostitev in poletno ohladitev obisko- jonski del toka, ki se poglablja vse do Kranja oziroma
valcem od blizu in daleč. Že od začetka prejšnjega stoletja onesnaženost vode izliva v Savo. Zato je bil lagodnejši dostop do reke
predstavlja problem, ki še danes ni rešen. Kljub onesnaženosti je reka bogata mogoč le na krajših odsekih, kjer si je reka vzela več
z živalskimi vrstami, čeprav so nekatere že redke ali so celo izginile. V pretek- prostora: v Britofu pod nekdanjo Oljarico, v Gorenjah
losti so bili Primskovljani in Gorenjčani z reko povezani tesneje; napajali so "Na Polajnarja" in v Dolu ter na Primskovem v
živino, pridobivali prod, gnala jim je mline in žage, v njej so se hladili in Kokrškem logu in "Na Očana". Vmes je dostop do reke
sprostili. Z njo so imeli težave, povezane predvsem z njenim premoščanjem. mogoč le po stezicah, ki so ponekod izpostavljene, zato
V Očanovem logu se Kokri pridruži Rupovščica, manjša rečica s podobnimi zahtevajo precejšnjo previdnost in siguren korak. Na
morfološkimi in ekološkimi značilnostmi kot Kokra. teh delih so stene kanjona navpične, marsikje tudi pre-
visne in dostop je skoraj nemogoč.

Čeprav ima celotna Kokra značaj alpske reke, lahko njen Kako je sploh lahko nastal takšen kanjon s strmimi,
tok razdelimo v dva dela. Od Jezerskega oziroma skoraj prepadnimi stenami? Na celotnem toku med
Komatevre, kjer izvira, do Preddvora, je izrazito alpski. Tu Preddvorom in Kranjem teče Kokra po naplavinah
teče v globoki soteski oblike V, zato je ob njej komaj dovolj različne starosti in trdnosti. Erozijska moč reke je
prostora za cesto in nekaj naselij ter zaselkov. Pod naplavine začela odnašati in poglabljati dno struge. Na
Preddvorom reka teče po lastnih prodnih naplavinah, v odsekih, kjer je reka tekla po nesprijetem ali manj spri-
katere je predvsem dolvodno od Britofa vrezala globok jetem produ, je imela dovolj moči, da je strugo poglobi-
kanjon oblike U. Prijaznejši pogoji za življenje v spodnjem la v široko "dolino", po kateri je spreminjala tok levo in
delu toka so narekovali razvoj niza vasi in mest vzdolž desno. Takšna "dolina" je na primer na območju
celotnega spodnjega toka: Preddvor, Tupaliče, Hotemaže, Hotemaž široka skoraj 500 metrov. Tudi na nekaterih
Visoko, Britof, Gorenje, Primskovo in Kranj. V preteklosti odsekih dolvodno (v sotočju z Rupovščico, pod
so bila naselja jasno razmejena, danes, ob intenzivni grad- Oljarico v Britofu in pod Miljami) je Kokra razširila
nji, so meje vasi, naselij in mest marsikje zabrisane. dolino na nekaj 100 metrov. Na odsekih, kjer pa je
naletela na trdno sprijet prod, konglomerat (laboro), je
Skupno vsem naseljem je bližina Kokre, saj so vsa imela reka moč le poglobiti svojo strugo, s čimer je ust-
nastala na njenem bregu. K reki so hodili po vodo, v varila današnji kanjon. Njegova globina se proti izlivu
Kokre večinoma stalno povečuje.

134 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Tako je pod mostom na Visokem dno struge 7 metrov Različna trdnost konglomerata narekuje pestro obliko- Spodmol v konglomeratni steni
nižje od desnega brega in 14 metrov nižje od levega. Reka vanost sten kanjona in tudi struge reke. Na posameznih kanjona Kokre.
na tem delu še ni oblikovala značilnega kanjona, z enako odsekih so stene v kanjona izdolbene večje ali manjše
visokimi stenami na obeh bregovih. Že pod Miljami odprtine oziroma kaverne, ki so nastale po naravni poti
(Britof - Voge) globina kanjona naraste na 18 metrov. Pod s preperevanjem kamnine. Osmotski dvig vlage iz reke
mostom ceste Britof-Predoslje se globina kanjona zmanj- navzgor po konglomeratu in redno zmrzovanje le-te v
ša na 10 metrov in do avtoceste naraste na 16 metrov. zimskem času pospešujejo nastanek spodmolov pred-
Največjo globino dna struge glede na rob kanjona doseže vsem na spodnjih nivojih kanjona. Ob dodatnem erozi-
Kokra pod mostom Ceste Staneta Žagarja: 30 metrov. To jskem delovanju reke se takšni spodmoli poglobijo do
globino večinoma zadrži do izliva. Pod Poštnim mostom nekaj metrskih velikosti. Sčasoma zaradi nadaljevanja
je dno struge na koti 355 m, levi in desni rob kanjona pa preperevanja pride do odloma manjšega ali večjega
višini 384 m nad morjem (Rogelj, 2005). skalnega bloka v strugo reke.

135

saj sta v zadnjih dvajsetih letih v kanjon zgrmela še dva
večja bloka, kar je z geološkega vidika zelo hiter proces.
Bližina pozidave na levem bregu v Gorenjah bo kmalu
zahtevala razmislek o ukrepih za zavarovanje objektov
in ljudi.

Na vstopu v kanjon pod Oljarico je lokalna zanimivost
Šmajdov grad. Gre za zazidan spodmol v konglomerat-
ni steni desnega brega kanjona Kokre.

Erozijsko razčlenjena stena Samo v zadnjih dveh desetletjih se je v celotni dolžini O Šmajdovem gradu je v Argo III iz leta 1894 našel zani-
kanjona. kanjona zgodila vrsta večjih podorov: pod Hujami (2 x miv zapis domačin Jože Dolhar iz Predoselj. Zapis go-
levi breg), na Primskovem (2 x levi breg), v Kosorepu vori o stezici, ki se približno 150 metrov od prvih hiš v
Spodaj: Šmajdov grad (1 x levi, 1 x desni breg), Orehovlje (1 x desni breg), Predosljah spusti po strmem pobočju kanjona do
(zunanjost in notranjost). Milje (1 x levi breg). Po obsežnosti izstopajo podori zidane stene z vrati, okenskimi odprtinami in strelnimi
pod Hujami in na Primskovem (IBI, stanovanjska hiša linami. Avtor občuduje spretnost izbire lokacije in
Škraba) (Rogelj, 2005). izgradnjo zidu, ki zapira večjo votlino, spodmol, le
nekaj metrov nad deročo reko, tako da je dostop do
Dejansko pa se na celotni dolžini kanjona skoraj vsako vrat iz smeri reke nemogoč. Omenja tudi podzemno
leto zgodi manjši ali večji podor kamenja, skal ali povezavo Šmajdovega gradu z dober kilometer oddal-
skalnih blokov. jeno vasjo Ilovka, o kateri mu razlaga domačin, a mu ne
verjame, saj prostor z vseh strani zapira trdna kon-
Na podlagi stabilnostne analize so bili zaradi zagotav- glomeratna kamnina. Zgodba je med domačini živa še
ljanja varnosti določeni varstveni pasovi ob robu kan- danes, podzemne povezave pa tudi še nihče ni našel.
jona (Likar, 1998, str 19-20): Avtor natančno opiše "grad" in ugotavlja, da verjetno ni
bil zgrajen za pribežališče domačinov, ampak za skri-
1. varstveni pas, širine 13 m: pozidava na najbolj vališče dragocenosti, urbarijev in drugih pomembnih
kritičnih mestih ni dovoljena; listin ob turških roparskih vpadih v 15. stoletju. Zato
predvideva, da so votlino dali zazidati graščaki sosed-
2. varstveni pas se nadaljuje za prvim v širini povpreč- njih gradov in samostana v Adergasu. Ime "Šmajdov" je
no 6 m: pozidava pogojno dovoljena, se pa lahko s grad dobil po tedanjem lastniku obvodnega zemljišča.
časom razmere poslabšajo. Tudi danes pristop do Šmajdovega gradu zahteva precej
spretnosti, brez lokalnega vodnika pa je stezico skoraj
Posebej izrazito podorno območje je Kosorep. Številni nemogoče izslediti. Primerjava natančnih skic,
skalni bloki v strugi reke so dokaz o slabo sprijetem in priloženih k omenjenemu zapisu z današnjim stanjem
nestabilnem konglomeratu. Podori blokov se nadaljujejo, gradu kaže, da se je zid ohranil v skoraj identičnem
stanju vse do danes. Zazidana votlina ostaja lokalna
zanimivost, s katero se največ "ukvarjajo" otroci in
mladina v raziskovanju domačega kraja. Zaradi težavne-
ga terena grad ni dostopen vsakomur, si pa to lokalno
znamenitost obiskovalec lahko ogleda z nasprotnega
brega Kokre (Rogelj, 2005).

Nekaj sto metrov dolvodno od Šmajdovega gradu preč-
ka Kokro avtocesta. Z namenom znižanja stroškov
gradnje je pod 58 metrov dolg most v trden konglo-

136 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

merat poglobljena tudi poljska pot, in sicer neposredno Posebej zanimiv odsek reke je Kosorep. V strugi so Tolmuni Kosorepa.
na rob kanjona. Rezultat varčevanja je močno spremen- globoki tolmuni, v katere pada voda skozi ožine med
jen, degradiran kanjon na tem odseku in dodatno okrn- skalnimi bloki.
jena obvodna vegetacija v dolžini približno sto metrov.
Na tem odseku so bile še pred nekaj desetletji prisotne Zaradi takšne ožine je območje tudi dobilo ime. Na
kolonije kavk, ki so gnezdile na konglomeratnih poli- desnem bregu, blizu prihoda s strani Očana, nad podr-
cah visoko nad gladino reke. Danes jih ni več opaziti na tim skalnim blokom, visi konglomeratna pečina in ust-
celotni dolžini kanjona Kokre, so pa še prisotne v varja ožino, skozi katero se je mogoče pririniti le
savskem kanjonu Zarica, preselile pa so se tudi na gibčnejšim in vitkejšim. V preteklosti, ko so h Kokri
nekatere stavbe v Kranju. gnali napajat živino, krave seveda skoznjo niso mogle.

137

„Za kozji rep“. Prostora je bilo le za kakšno kozo, kozji rep. Od tod ime Ob izgradnji vodovoda za Kranj, ki se je napajal z izviri
Kozji rep oziroma Kosorep (Kokalj, ustno). Čemšeniškega potoka in je potekal ob vaseh ob Kokri
Mladi kopalci v Kosorepu. (Tupaliče, Hotemaže, Visoko, Britof, Gorenje, Prim-
(Jerončič, V. Tušek, J. Beguš, J. Zaradi številnih blokov v strugi in globokih tolmunov je skovo, Kranj), so se težave z oskrbo vode končale.
bilo območje vedno privlačno za kopanje. V poletnih Vodovod so začeli graditi leta 1908, dokončan je bil
Tušek in I. Jerončič okoli mesecih je vrvež kopalcev napolnil kanjon. Ne le avgusta 1911. Domačini so na Kokro le še vodili napajat
leta 1953) Gorenjčani, tudi iz sosednjih vasi in Kranja so se redno živino in splakovat perilo, sčasoma pa so opustili tudi to.
hodili kopat na ta del Kokre. Vsak si je lahko našel sebi
primerno mesto: prodišče ali skalo za sončenje, globok Eden od ključnih razlogov za gradnjo vodovoda je bila
tolmun za skakanje v vodo, pa tudi daljši, globok tok onesnežena voda. V Gorenjcu se je 3. februarja 1900
reke za plavanje. Tu se je veliko otrok naučilo plavati, zapisalo, da vsebuje Kokra "po raziskavah veliko
saj drugih možnosti v preteklosti ni bilo. Da je Kosorep prostega in sestavljenega amoniaka, precej solpetrove
res privlačen del Kokre potrjuje tudi dejstvo, da mladi- kisline, ter je vsled tega prav izvrstno travniško gnojilo"
na še danes rada zahaja sem na kopanje, čeprav tem- (Pešak Mikec, 2000).
peratura vode ne dosega tolikšnih vrednosti kot v neka-
terih kopalno priljubljenih rekah po Sloveniji. O tem poročilu pa očitno domačini z vasi ob Kokri niso
Vodomerna postaja v Kranju (nad Hujanskim mostom) bili seznanjeni, oziroma so imeli drugačno mnenje, saj
je med drugim merila tudi temperature vode. V letu je zanje še vsaj do sredine prejšnjega stoletja veljala za
1994 je bila najvišja mesečna temperatura izmerjena v čisto reko s pitno vodo in so jo priložnostno tudi pili.
avgustu 18,2 oC in v juliju 17,8 oC. Najnižja temperatu-
ra je bila izmerjena februarja 0,6 oC in januarja 2,8 oC Žal onesnažena voda tudi danes ostaja težava. Zavod
(Bat, 1996). Povprečna letna temperatura vode v Kokri za zdravstveno varstvo Kranj preverja kakovost kopal-
na vodomerni postaji Kranj je 9,5 oC. nih vod na Gorenjskem, med drugim tudi kakovost
Kokre v Kosorepu. Preverja kemijsko in mikrobio-
Zaradi nizkih temperatur se zgodi, da Kokra pozimi loško stanje vode.
tudi zamrzne. Pravzaprav preko toka zamrzne precej
debela ledena skorja, ki zdrži človeka in celo konja. Od kemijskih analiz se v vodi najpogosteje iščejo mine-
Zamrznjeno reko so s pridom izkoriščali otroci, ki so se ralna olja, fenoli in površinsko aktivne snovi (detergen-
dričali po reki, Mlinščici v Kokrškem logu in Rupovščici ti). Ob mikrobioloških pa vodo nasadijo na ustrezna
(Marn, ustno). Zamrznjena reka je bila priložnost za gojišča in po določenem času preštejejo število bakterij-
lažje spravilo lesa vzdolž kanjona Kokre, kar so oprav- skih kolonij. Leta 2009 je bilo vzorčenje izvedeno
ljali s konji (Rogelj, ustno). konec maja. Ocena glede na kriterije Inštituta za
varovanje zdravja je, da je voda primerna za kopanje,
Do izgradnje vodovoda so se z vodo oskrbovali iz vendar se med kopanjem ne priporoča za uživanje vode,
Kokre. S korci in vpregami so nosili oziroma vozili vodo po kopanju pa je priporočljivo čimprejšnje tuširanje.
do domačij. Razlog za priporočila je mikrobiološko neustrezna voda
s preveliko prisotnostjo bakterij.
Vasi ob Kokri so zajemale vodo globoko iz struge, bolj
oddaljene pa so bile odvisne od kapnic in vodnjakov. Rezultati fizikalno-kemijskih analiz kakovosti vode
Najslabše je bilo v Šenčurju. Poleti je potok (Olševnica) leta 1993, 1994 in 1995 (Hidrometeorološki zavod
skoraj vedno presahnil in takrat so morali vaščani po RS) odvzetih vzorcev vode Kokre v Kranju, uvrščajo
vodo v Kokro (Pešak Mikec, 2000). Kokro v 2. do 3. kakovostni razred (avgusta pade celo
v 3. razred), saprobiološke analize v 1. in 2. (oziroma
Očanovi so imeli na dvorišču lasten vodnjak. Po prik- 2. razred v avgustu), bakteriološke analize pa celo v 4.
lopu na vodovod v sredini prejšnjega stoletja zanj niso razred. Bakterije fekalnega izvora so bile vedno prisotne.
več skrbeli in se je podrl (Kokalj, ustno). Po skupni oceni sodi Kokra v 2. do 3. kakovostni razred.
Voda je obremenjena s komunalnimi in industrijskimi

138 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

odplakami. Prisotno je večje onesnaženje zaradi kmetij- ruarju (sušcu) in avgustu, največji v aprilu in novem-
skih dejavnosti. Po saprobioloških analizah je reka bru. Majski vrhunec pretokov je posledica taljenja
uvrščena v stalno do zmerno obremenjene vodotoke. snega v hribih, novemberski zaradi obilnih jesenskih
Bakteriološka slika je stalno slaba (Globevnik, 48). padavin. Trend srednjih mesečnih pretokov v letih
1966-1995 na vodomerni postaji Kokra je negativen
Razlogov za neustrezno mikrobiloško stanje vode v (zmanjšanje pretoka na leto je 32 litrov). Negativen je
Kokri je več. Preko podtalnice gre verjetno za neposred- tudi trend najmanjših pretokov, trend največjih pre-
no in posredno obremenjevanje vode z organskimi tokov pa je pozitiven (vir: Globevnik, 1998).
snovmi. Ob reki je niz naselij in vasi s stanovanjskimi
hišami, obrtjo in kmečkimi gospodarstvi. Kanalizacijski Trend zmanjševanja nizkih vod in povečevanja visokih
sistemi se še gradijo, predpisi o ravnanju z gnojevko in je verjetno posledica manjše zadrževalne sposobnosti
gnojišči pa se uveljavljajo zadnja leta, zato stanje ne pre- celotnega povodja. Z mnogih površin, kjer bi voda zas-
seneča, napoved kvalitete vode za naslednja leta in tajala (močvirne in mokrotne površine), voda odteče
desetletja pa je po sprejetju evropske direktive o vodah hitreje. Takšne površine so bile predvsem med
lahko optimistična. Preddvorom in Visokim, a so bile z regulacijo Kokre v
sedemdesetih letih prejšnjega stoletja izsušene. Drugi
Kot prikaz stanja je primerno osvetliti stanje večji kompleks mokrotnih površin je vzdolž Rupovščice
kanalizacijskega sistema v Britofu. Leta 2003 je bilo 470 (Parovnice), kjer so bile v zadnjih treh desetletjih izve-
naročnikov na kanalizacijski sistem (imetnikov greznic) dene obsežne hidromelioracije.
in 1674 prebivalcev, ki so proizvedli 105500 m3 fekalno
obremenjene vode. Skupaj s 65000 m3 obremenjene Tudi pozidava je razlog opisanih trendov pretokov.
vode iz industrije in obrti znaša letna obremenitev pod- Meteorne vode po meteornih kanalih hitro pritečejo v
talnice in posredno Kokre 170500 m3. Očiščene vode je reko in tudi hitro odtečejo. Franciscejski kataster ima
0 m3 (vir: Stanje okolja v MOK, 2007). pred približno 150 leti v Britofu vrisanih 51 objektov,
današnje število hiš v Britofu je 498 (vir: Geodetska
Iz kmetijstva izhajata v okolje dve večji skupini snovi, ki uprava RS). Na Primskovem, v Gorenjah in Britofu se je
sta za okolje nezaželeni. Prvi so pesticidi, drugo pa so pozidava širila vzdolž ceste Kranj-Jezersko, tudi zahod-
hranila, ki se sproščajo iz gnojil. Večji problem pri tem no, na robove kanjona Kokre. Naselja in vasi nimajo več
so mineralna gnojila, kjer so hranila bolj skoncentri- jasne medsebojne meje in so združena v širše
rana, vendar tudi pri nepravilni rabi naravnih gnojil le- predmestje Kranja.
ta lahko predstavljajo za okolje nevarnost onesnaženja
(Globevnik, 49). V zaledju oziroma povodju, ki znaša 225 km2, pritoki
Kokre spirajo kamnine z različnih erozijskih mest,
Neposredni znak organsko preobremenjene vode v melišč, grap in jarkov ter jih premeščajo v Kokro, ta pa
Kokri je obraščenost prodnikov z algami, kar se najbolj naprej. Ohranjanje ustreznega razmerja med prinešeno
izrazi v obdobjih z manjšimi pretoki (zgodnja pomlad količino proda ter odnešeno je ključnega pomena za
in poletje). Takrat prodnike prerastejo alge v do cen- ohranjanje stabilnosti rečnega korita. V primeru
timeter debeli plasti, dno struge se obarva rjavo. Ob porušitve tega razmerja, pride do poglabljanja ali dvi-
prvi visoki vodi reka premeša, premelje, odnese in pri- ganja struge in s tem do erozijskih ali poplavnih težav.
nese nove prodnike, ki se očistijo zarasti in struga se Če je proda premalo, reka ob visokih vodah nadalje
ponovno "obarva belo". spira rečno korito, zaradi česar pride do poglabljanja
struge in posledično do erozije brežin reke oziroma
Kokra je namreč izrazito hudourniška reka. Srednji bočne erozije. Do pomanjkanja proda lahko pride zara-
minimalni pretok (srQ min), izmerjen na vodomerni di prevelikega odkopavanja s prodišč v gradbene
postaji Kranj v letih 1966-1995, je bil 1,115 m3, srednji namene ali ob gradnji umetnih pregrad (npr. vodnih
srednji pretok (srQ sr) je bil 5,807 m3, srednji maksi- akumulacij), za katerimi se prod ustavlja in kopiči.
malni pretok pa 126,87 m3. Najmanjši pretoki so v feb-

139

V primeru prevelike količine proda se rečno korito zarašča s pionirskimi vrstami, grmovno in drevesno
napolni s prodom, zaradi česar se dvigne dno struge in vegetacijo, spreminja se tudi tok reke, ki se umika levo
lahko pride do premikanja struge levo oziroma desno, ali desno. Na območju prodišča pod Kosorepom pa
ali do poplavljanja okoliških površin. Do prevelikih Kokra že stoletja teče v dveh vzporednih strugah.
količin proda v strugi lahko pride ob nenadih skalnih Franciscejski in Reambulančni kataster na kartah
podorih in hkratnih visokih vodah, ki so razlog za Primskovo vzhod jasno prikazujeta opisano stanje že iz
nenadno premeščanje velikih količin proda. let 1826 in 1867.

Deblo stare vrbe na sotočju Kokre Če se tovrstni dogodki dogajajo na daljše obdobje, reka Dinamika obnavljanja prodišč pod starim mestnim
in Rupovščice lahko sama omili negativne posledice. Ob nenadnih jedrom Kranja se v zadnjem desetletju zmanjšuje, zato
spremembah tega ne zmore, zato pride do škodljivih se prodišča zaraščajo z visokimi steblikami.
(oglje na papirju, V. Tušek, 1962) posledic. Pred mostom za Rupo je stal jez, ki je usmer- Najznačilnejše rastlinske vrste prodišč so različne vrste
jal vodo na žago, ki je stala na levem bregu Kokre. vrb (Salix sp.), breskovolistni oslad (Filipendula
Ostanki, leseni piloti, so v strugi vidni še danes. Jez je ulmaria), navadni pelin (Artemisia vulgaris), vse števil-
zmanjševal moč reke, zaradi česar so nastala prodišča nejše pa so tudi tujerodne vrste, predvsem japonski
vse do Pičmana gorvodno. Ob porušitvi jezu za žago dresnik (Reynoutria sp.) in različne vrste nedotik
pribl. 1962. leta (Kokalj, ustno), se je dno struge začelo (Impatiens sp.) (Rogelj 2005).
naglo nižati, kar je povzročilo erozijo desnega brega
Kokre gorvodno vse do Pičmana. Erozijo so ustavili v Sprehod po prodiščih nam izda geološko zgradbo
sedemdesetih letih z izgradnjo desnobrežnega porečja Kokre. Na prodiščih najdemo obrušene in lepo
skalometa vse od Pičmana skoraj do mosta za Rupo. zaobljene prodnike, kar pomeni, da so se prikotalili po
vodi od precej daleč. Zeleni ali sivi prodnik pomeni, da
Na tem odseku je bilo takrat primerno mesto za gre verjetno za keratofir oziroma porfirit, ki ima nekaj
odvažanje proda, ki je bil glavni vir gradbenega materi- najdišč v karavanškem delu povirja (npr. v dolini prito-
ala za okoliške prebivalce, Primskovljane in Rupovčane. ka Vobenca). Nedaleč stran, v dolini pritoka Kokre
Hiše so se v preteklosti gradile iz materialov, ki je bil pri imenovanega Reka, imajo izvor sivkastorjavi prodniki,
roki, zato so bila takšna mesta na Kokri pogosta. Zaradi saj so tam nahajališča laporjev. Beli apnenci in dolomiti
kanjonske oblike reke je težavo predstavljal dostop do sestavljajo masiv Kočne in Kalškega grebena, torej
reke. Prod so kopali tudi na iztoku iz Kosorepa, pobočij na levem bregu Kokre, kar potrjuje, da se veči-
Gorenjčani pa "Na Polajnarja". na prodnikov prikotali z območja Kamniških Alp oziro-
ma Karavank in imajo za sabo lahko tudi dvajset in več
Na odseku med Britofom in izlivom Kokre v Savo so kilometrov dolgo pot.
večja prodišča le pred sotočjem z Rupovščico. Pred
izgradnjo skalometa na levem bregu Kokre v Kokrškem Prodišča pa so bila še pred slabimi sto leti tudi vir mate-
logu so bila v osemdesetih letih precej večja in bolj riala za apnenice. Domačini, lastniki zemljišč ob
dinamična. Širše območje sotočja z Rupovščico nima prodiščih, so imeli lastne apnenice, v katerih so kuhali
značaja kanjona. V samem koritu kanjona Kokre so apno. Takšne apnenice so bile npr. na iztoku iz
prodišča redka. V utesnjenem dnu kanjona je malo pros- Kosorepa na Očanovi strani, V Mišcah na strani Gorenj
tora za razlivanje reke, kjer bi zaradi manjše energije in verjetno še kje (Rogelj, ustno).
vode reka odlagala naplavine. Danes so ta le manjša, in
sicer na območju izliva reke iz Kosorepa (pri Gorenjah) Pomembna surovina za delovanje apnenice je les, saj je
ter pod starim mestnim jedrom Kranja (Rogelj, 2005). morala apnenica goreti vsaj nekaj dni, noč in dan.
Vzdolž Kokre ni velikih gozdov, je pa ohranjen do nekaj
Tako kot vsa naravna prodišča, je tudi prodišče pod sto metrov širok pas drevesne vegetacije in gozda, ki je
Kosorepom zelo spremenljivo. Ob vsaki visoki vodi ga bil verjetno pomemben vir lesa za apnenice, saj je bil
reka del odnese in del ustvari na novo. Prodišče se najbližji.

140 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Pojavlja se tipična razmestitev drevesnih vrst na rečnih
terasah. Splošni vzorec se pojavlja v prečni smeri na
rečni tok, kar je odraz različnih talnih razmer: na
prodiščih in ob robu rečne struge raste pas vrbovja,
vmes sta primešani črna in siva jelša, za njimi se na bolj
zračnih, peščenih tleh pojavlja črni topol, na prvi terasi
z globokimi, hranljivimi tlemi raste veliki jesen, gorski
javor in gorski brest, na drugi, višji terasi, prevladujejo
avtohtoni dob, graden in beli gaber, katerim je umetno
vnešena smreka (Rauch, 2005).

Na obravnavanem območju se pojavljajo naslednje
gozdne združbe:

- združba vrbe in topolov (Salici - Populetum), ki je
najlepše razvita v Očanovem logu na nekdaj redno
poplavljenih tleh;

- združba hrasta in črnega gabra (Querco - Ostry- dens-canis), navadnega jetrnika oziroma plavice (hepati- Gozd gradna in belega gabra
etum) porašča zgornje robove kanjonskega dela ca nobilis). Na bregovih Kokre in prodiščih se z rumeni- ob Rupovščici.
Kokre ter njegove prisojne stene. Zanimivi drevesni mi cvetovi pokaže lapuh, z rožnato belimi pa repuh. V
vrsti toploljubnih sten kanjona sta črni gaber Očanovem logu zadiši po čemažu (Allium ursinum), na
(Ostrya carpinifolia) in mali jesen (Fraxinus ornus), vlažnejših mestih je mogoče zaduhati nežen vonj šmar-
hrast graden (Quercus petraea) se pojavlja na zgor- nic (Convallaria majalis). S prehodom pomladi v polet-
njih robovih, že v družbi z belim gabrom (Carpinus je se rastlinstvo razbohoti v svoji veličini. Med številni-
betulus); mi cvetočimi rastlinami pozornost pritegneta majska
prstasta kukavica (Dactylorhiza majalis) in turška lilija
- združbo gradna in belega gabra (Querco- (Lilium martagon). Pozorno oko bo v podrastju opazilo
Carpinetum typicum) najdemo v Očanovem logu na navadni kopitnik (Asarum europeaum), navadno smet-
srednje vlažnih ravnih ali pobočnih rastiščih, v frag- liko (Euphrasia rostkoviana), in preproge zimzelena
mentih tudi na drugih delih obvodnega pasu (Vinca minor). Sprehajalcu korak ustavi visokorasla
gozda. V Očanovem logu je belemu gabru vetrovka (Thalictrum aquilegifolium). Znanilka jeseni je
primešana bukev. Obe vrsti na tem rastišču dosega- navadna ciklama (Cyclamen purpurascens). Ta dišeča
ta izjemne dimenzije za ta prostor. gozdna trajnica z okroglim gomoljem je v gozdovih in
poraščenih bregovih Kokre zelo pogosta.
Zeliščni in grmovni pas gozdov najbolj prideta do
izraza spomladi. V zgodnjih pomladanskih dneh Med Preddvorom in Kranjem, to je na razdalji pribl. 12
drevesa in grmovnice še niso ozelenele. Takrat s cveten- kilometrov, se Kokra spusti s 440 m nadmorske višine
jem pohitijo številne spomladanske rastline in ponujajo do 343 metrov in ima povprečni padec 1,2 %. Padec
čebelam cvetove vseh oblik in barv. Ko se sneg v vseh zadošča za delovanje vodosilnih naprav, ki so bile zgra-
kotih še ne stopi, se že pokažejo cvetovi črnega teloha jene na Kokri in tudi na obravnavanem odseku.
(Heleborus niger), po gozdnih obronkih pa tudi
blagodišeči teloh (Helleboru odorus). Gozdna tla in
obronke v velikih množinah pokrijejo cvetovi navadne-
ga zvončka (Gallanthus nivalis), podlesnih vetrnic
(Bohkovih srajčk) (Anemone nemorosa), pomladanskih
žafranov (Crocus neapolitanus), pasjih zob (Erytronium

141

Omejujoč faktor za gradnjo naprav ob reki je ponovno komisar Višnar leta 1826, naj da gubernij1 zgraditi nov
prostor, saj je v globelih kanjona gradnja otežena in kamniten most čez Kokro. Po načrtu tehničnega asistenta
ponekod nemogoča. Zato so bile vse vodosilne naprave Presterla naj bi imel most en lok z razpetino 30 m in debe-
zgrajene na odsekih, kjer se je reka izvila iz objema kon- lino loka 1.25 m. Prostor za gradnjo so izbrali tam, kjer so
glomeratnih sten. Za vodosilne naprave so bili zgrajeni bili bregovi Kokre najbližji. Obdelane skale so navozili z
jezovi. Danes sta na obravnavanem odseku dva jezova: Jezerskega in iz Škofje Loke. Zaključni kamen na vrhu
oboka so položili po štirih mesecih dela dne 19. novembra
- betonski jez pri Oljarici v Britofu, višine 2 metra, 1827 v navzočnosti guvernerja barona Jož. Schmidburga. Po
- betonski jez za elektrarno na Primskovem (Elektro odstranitvi opažev se je obok podal, sicer le za štiri cole,
toda v tehniki izvedbe je bila groba napaka. Oporišče na
Kranj), višine 8 metrov (vir: Globevnik, 1998). levem bregu je bilo premalo poglobljeno in je zdrčalo 12.
junija 1828 proti večeru s silnim truščem od skal, na katere
Reambulančni kataster prikazuje jezovne zgradbe za je bilo vpeto, baje ravno ob času, ko so priredili komisarju
Zabretov mlin v Britofu (jez pri Oljarici), ter jez za žago višnarju podoknico v Kranju. Ljudje so se mostu tako hitro
na Primskovem (pri Žagarjevem mostu). Skozi Kokrški navadili, da so morali oktobra 1828 napraviti na istem
log je tekla Mlinščica, na njej je bil mlin. Reambulančni mestu zasilen lesen most, ki pa je vzdržal le nekaj let.
kataster ne prikazuje jezu za usmerjanje vode v
Mlinščico, vendar je po pripovedovanju g. Marna jez Franciscejski kataster (1828) mosta še nima vrisanega,
dejansko stal v bližini Pičmana (Pičmanov jez) in Reambulančni pa ga ima, skupaj z novo cesto s strani
usmerjal vodo v Mlinščico. Jez se je podrl sredi dvaj- Primskovega.
setega stoletja, nakar so postopoma zasuli tudi
Mlinščico (Marn, ustno). Nov, železni most so zgradili leta 1876, z novim beton-
skim pa so ga nadomestili leta 1927. Z enim samim
Lojze Kokalj - Očanov se spominja ostankov mlina tudi lokom, ki se je vzpenjal visoko nad reko, je pomenil
dolvodno od Kosorepa, na desnem bregu, a pisanih enega največjih in v gradbenem pogledu najzahtevne-
virov o njem ni najti. jših mostov v Sloveniji (Avguštin, 1990).

Na obravnavanem območju so štirje mostovi: avtocest- Na obravnavanem odsku Kokre stojita dve mali
ni v Gorenjah, čez Kokro proti Rupi (Žagarjev most), hidroelektrarni: HE Oljarica in HE Kokra. Prva stoji v
Primskovski ter most čez Rupovščico proti Očanu okviru kompleksa nekdanje tovarne Oljarica, druga pa
(Očanov most). Najnovejši je Žagarjev. Predhodno v kanjonu pred Primskovskim mostom.
lesen most na kovinski konstrukciji je bil nedavno
nadomeščen z novim, betonskim. Leta 1995 je bil HE Kokra je bila zgrajena že leta 1893. Zgradil jo je
obnovljen Primskovski most, avtocestni v Gorenjah pa kavarnar Adolf Kreutzberger. Lastnik je pregradil reko z
je bil zgrajen leta 1984. lesenim jezom in ob njem postavil turbino. Današnjo
obliko je dobila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, temelji-
Od naštetih mostov je trenutno most čez Rupovščico to pa je bila prenovljena v letih 1991 in 1992 (vir: Peternel).
najstarejši. Pred tem je bila na sedanjem mestu zgrajena
lesena brv, ki je omogočala le prehod pešcem in Zaradi precejšnjega padca je Kokra hitro tekoča reka.
vpregam. Za težje tovore so se posluževali mosta na Na številnih brzicah, pa tudi jezovih in pragovih, se
Ilovki, samo s konji pa so Kokro prečkali tudi po vodi reka bogati s kisikom. Kokra ima tudi skozi Gorenje in
nad Žagarjevim jezom (Kokalj, ustno). Primskovo vodni tok vrtinčast in neenakomeren.
Menjavajo se odseki večjega padca z brzicami in manj-
Zanimiva je zgodba nekdanjega Primskovskega mosta, šimi skočniki ter mirnejši odseki s plitvinami in tolmuni.
ki je stal na istem mestu kot stoji danes, in jo opisuje S kisikom bogata voda in sorazmerno nizka temperatura
Josip Žontar v Zgodovini mesta Kranja (1982, str. 296): vode v precej razgibani strugi nudijo ustrezne pogoje za
združbo rib iz skupine salmonidov. Pasu reke s takimi
Mesto je moralo vzdrževati most čez Kokro na Hujah, ven-
dar je bila občutno potrebna boljša zveza. Zato je predlagal

1 V stari Avstriji višja upravna enota

142 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

ekološkimi značilnostmi rečemo postrvji pas. V spod- varovana vrsta. Najbolj mu ustrezajo mirnejši prehodi
njem delu reke, nekako do betonskega jezu pri Oljarici reke med tolmuni in brzicami, torej plitvine s peščenim
v Britofu, žive lipani, potočnice, šarenke in kleni, navz- dnom, s prodniki velikosti do približno 20 cm, pod
gor od Britofa pa se kleni ne pojavljajo, lipana pa katerimi se počuti najvarneje. Najdemo pa ga tudi v
zasledimo do jezu v Preddvoru. Gorvodno pa vedno brzicah. Prehranjuje se z ličinkami vodnih nevretenčar-
bolj prevladuje avtohtona potočnica. Ribolov je dovol- jev in nižjimi raki. Slednje prehranjevalne baze je v
jen le z umetno muho, brez ali s stisnjenim zalustnikom Kokri veliko. Ob pogledu pod prodnik se prestrašijo in
in brez dodatne obtežitve (vir: RD Kranj). švignejo v vse smeri številni majhni "rakci". Gre za
vodne nevretenčarje: vrtinčarje (Turbellaria), ličinke
Dejansko je potočna postrv (Salmo trutta fario) enodnevnic (Ephemeroptera), vrbnic (Plecoptera),
najpomembnejša ribja vrsta v tem delu Kokre. Tudi mladoletnic (Trichoptera) in posamezne mehkužce
zato, ker je domorodna, kar pomeni, da je tu "doma" že (Mollusca). Med rake sodijo le majhni rakci iz skupine
od nekdaj. Šarenka ali amerikanka, kot ji tudi rečejo nižjih rakov, imenovani postranice (Gammarus sp.), ki
ribiči, je prinešena salmonidna vrsta iz Amerike in se v imajo svoje ime zaradi bočnega premikanja.
reko vlaga z namenom ohranjanja športnega ribolova.
Tretja, za športni ribolov pomembna vrsta je lipan Pred leti je bilo na odseku Kokre skozi Gorenje še
(Tymallus Tymallus), ki je že kazalec naslednjega mogoče videti potočnega raka (Astacus astacus). Najti ga
(lipanskega) ribjega pasu. Na obravnavanem odseku je bilo mogoče v manjših rečnih zatokih oziroma tol-
Kokre ni pogost. Ustrezajo mu nekoliko počasnejše munih s plitvejšo in mirnejšo vodo, običajno pod
tekoče vode s precejšnjo vsebnostjo kisika. Navedene skalnim robom. Danes je izginil tudi iz tega dela Kokre
populacije rib se v reki vzdržujejo s primernim gospo- (Rogelj, 2005).
darjenjem in rednimi vlaganji. Ribiška družina Kranj v
reko redno vlaga potočno postrv in šarenko. V letu V Kokri pred Kranjem še živi piškur (Petromyzon sp.). Za
2008 je bilo v celotno Kokro vloženih skoraj deset tisoč katero vrsto tega zgodnjega prednika rib gre, ni znano,
potočnih postrvi različnih velikosti, od 5 do 30 cm, in verjetno je ukrajinski potočni piškur, ki je v Sloveniji
šarenk v skupni teži 390 kg. Glede na domorodnost najbolj razširjena vrsta piškurjev. Hrani se z algami in
obeh vrst rib je prav, da se daje prednost "domači" organskim drobirjem, zato mu ustrezajo mirne, čimbolj
potočni postrvi. zamuljene lagune. Na obravnavanem delu so taka
mesta ob sotočju z Rupovščico in v umirjenem delu
Slika uplena za leto 2008 je drugačna. Uplenjenih je reke nad HE Kokra (Rogelj, 2005).
bilo za 215 kg šarenk in 15 kg potočnic, oziroma 521
šarenk in 28 potočnic (vir: RD Kranj). Pred Žagarjevim mostom se z desnega brega v Kokro
izliva Rupovščica, ki odvaja vode z južnih pobočij
Navedene številke govorijo o evidentiranih uplenih. Kriške gore, Storžiča in dela Udinboršta. Pri opredelitvi
Domačini ob reki pa vedo, da je bil ob reki vedno pri- največjega pritoka Kokre imamo težave z njegovim
soten tudi krivolov. V daljni preteklosti z namenom imenovanjem. Gre za reko, rečico ali potok? Se imenuje
dodatnega prehranskega vira, kasneje pa bolj za zabavo Rupovščica, Kokrica, Parovnica ali kako drugače? V
in popestritev jedilnika. V globokih (in skritih) tolmu- prispevku jo imenujem Rupovščica, saj jo tako imenu-
nih kanjona so pogoji za krivolov kot naročeni, zato se jejo domačini Primskovega, Gorenj in Rupe.
je z njim težko spopadati. Danes, ko hrana vendarle ni
težko dosegljiva in ima možnost za včlanitev v ribiško V primerjavi s Kokro ima Rupovščica precej manjši pre-
organizacijo vsakdo, je mogoče uživati v ribolovu na tok. Srednji letni pretok (srQsr) Kokre na vodomerni
povsem legalen način. postaji Kranj v obdobju 1966-1995 je bil 5,8 m3
(Globevnik, 1998). Na tem mernem mestu ima Kokra
V Kokri je pogosta riba tudi kapelj oziroma glavač 225 km2 veliko zbirno površino. Na Rupovščici ni stal-
(Cottus gobio), ki je v Evropski skupnosti strogo nega mernega mesta. Načrt ureditve povodja Kokre

143

Rupovščica pred izlivom. na razdalji slabih 6 km označenih kar 6 različnih imen.
Očitno jo v vsaki vasi imenujejo kar po vasi sami,
nenavadno je le ime Parovnica.

Geološko in geomorfološko je Rupovščica zelo podob-
na Kokri. Na podoben način kot Kokra si je utirala pot
po prodnih nanosih do izliva v Kokro. V manjši kanjon
oblike U se poglobi pod Kokrico, kjer doseže globino
tudi do 20 metrov. V osrednjem delu, med Kokrico in
Ilovko, je precej zatrpan s konglomeratnimi bloki, zato
je mestoma tudi neprehoden. Sveži odlomi manjših ali

navaja srednji letni pretok 0.431 m3, s skupno zbirno
površino na izlivu v Kokro 67,2 km2. Torej ima
Rupovščica na trikrat manjši zbirni površini trinajstkrat
manjši srednji letni pretok. V literaturi se največkrat
pojavlja oznaka rečica in geografi bi verjetno temu
lahko pritrdili.

Večja težava pri Rupovščici so njena imena. Kokra ima
od izvira do izliva vedno eno, že predslovansko ime. Na
Rupovščici je zmeda večja (Tabela 1). Atlas Slovenije
(2005, merilo 1: 5000) jo ob Rupi (Ilovki) imenuje
Rupovščica. Ob Kokrici ime ni navedeno, je pa gorvod-
no od Mlake z imenom Kokrica. Nad Tenetišami jo
imenuje Parovnica.

Desno zgoraj: Temeljni topografski načrt (TTN5, merilo 1:5000), jo
skočniki Rupovščice. imenuje podobno, a z drugim imenom na območju
Tenetiš: Mlinščica.
Desno spodaj: svež skalni podor
v kanjonu Rupovščice. Reambulančni kataster ima na območju Rupe zapisano
ime Rupnščca in na območju Ilovke Milca. Na območju
Kokrice ime ni navedeno, je pa ob Mlaki ime Tenetišca.
Ob Tenetišah ima enako ime, na enem od odsekov pa
tudi Mlinca.

Franciscejski kataster jo na območju Rupe imenuje
Rupschza, ob Ilovki in Kokrici Milza, na Mlaki
Tenetischza, ob Tenetišah pa Mlinscha. Slednje je
razumljivo, saj je bil ob Tenetišah še do pred nekaj
desetletji mlin z Mlinščico, ki je očitno kartografom
povzročal kar nekaj težav. Slednje pa je kartografom
povzročala rečica na precejšnjem delu njenega toka. Ni
nenavadno, je pa vendarle zanimivo, da ima Rupovščica

144 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

večjih skal oziroma blokov pričajo o aktivni eroziji sten. Rupa Ilovka Kokrica Mlaka Tenetiše

V osrednjem delu deluje mala hidroelektrarna, ki izko- Franciscejski kataster Rupschza Milza Milza Tenetischza Mlinscha
rišča že v preteklosti zgrajen jez za poganjanje žage, ki Reambulančni kataster Rupnščca Milca - Tenetišca Tenetišca, Mlinca
stoji nad kanjonom. Žaga je bila zgrajena leta 1931, Temeljni topografski načrt Rupovščica Rupovščica - Kokrica Mlinščica
pred njo pa je stal mlin, ki se je imenoval Prevalski mlin Atlas Slovenije - Rupovščica - Kokrica Parovica
(N. Gorjanc, ustno).
Tabela 1: Imena Rupovščice na
V tem delu je na kratkem odseku usmerjenost kanjona različnih odsekih.
vzhod-zahod. V prisojne stene levega brega se preko
dneva upira sonce. Ekološke razmere (temperatura, Tabela 2: Imena posameznih
vlažnost, svetloba) so precej ekstremne, podobno, a odsekov Kokre in neposredne
nasprotno, velja za desni breg, kjer vladajo hlad, vlaga okolice (po ustnih virih, Franci-
in senca. Zato na tem odseku najdemo nekaj zanimivih scejskem in Reambulančnem
rastlin, med njimi je treba poudariti dvocvetno vijolico katastru).
(Viola biflora) in alpski srobot (Clematis alpina). Obe
rastlini običajno najdemo na precej višjih nadmorskih Ime Vir Lokacija Kraj
višinah. Predoslje
Per Belzi FK Pri Belci, desni breg ob izlivu potoka Belca (Suha) v Kokro Predoslje
Struga Rupovščice na tem odseku je skoraj naravna, Predoslje
spreminja jo le že omenjeni jez pod Kokrico in jez na Per Belzi FK Pri Belci, desni breg ob izlivu potoka Belca (Suha) v Kokro Predoslje
Ilovki. Na srečo osrednji del ostaja neokrnjen. Gorenje
Sela RK Desni breg ob izlivu potoka Belca (Suha) v Kokro Gorenje
V delu vodotoka od izliva do jezu pri nekdanji žagi in Gorenje
mlinu na Ilovki je poleg potočnic, šarenk, klenov tudi Kvedrov voh LK Loka dolvodno od Oljarice
precej lipanov. Nad jezom je najlepši in izredno težko Gorenje
dostopni kanjonski del vodotoka (1 km), pod nekdan- Na gemauni FK Na gmajni, levi breg, območje prečkanja avtoceste Gorenje
jo žago na Kokrici pa so tolmuni globoki do 5 m. Na
Kokrici so v vodi tudi ostriži, krapi, perke in oke, linji, Gmajna, Na gmajne RK Na gmajni, levi breg, območje prečkanja avtoceste Rupa
ščuke in celo som, vzrok pa je pritok Belca, ki je iztok iz Rupa
jezerc na Brdu in ob visoki vodi pride do pobega v Svečanov tomf MR Prvi tolmun dolvodno od avtocestnega mosta
Rupovščico (vir: RD Kranj). Rupa
Na Polajnarja MR Manjša razširitev z levobrežnim dovozom na zgornjem Gorenje
Dolvodno od jezu na Ilovki oziroma od mosta se kan- Gorenje
jon Rupovščice odpre v širšo dolino z jasami in livada- začetku Gorenj Primskovo
mi - Strupijevo jaso. Nekdaj priljubljeno sprehajališče in Rupa
prostor za sprostitev je okrnila avtocesta, ki prečka Kosorep MR Razgiban in razčlenjen del kanjona Primskovo
dolino s 167 m dolgim viaduktom. Rečica je na tem Primskovo
mestu obložena s skalometi in obzidana, tik ob strugo Očanova skala MR Prva skala desnobrežno ob Kokri v Kosorepu, prihajajoč Primskovo
sta postavljena nosilna stebra viadukta. Tu nekje je bil Primskovo
na levem bregu Rupovščice spodmol, ki se je nadaljeval s strani Očana Primskovo
v podzemni rov. Ta naj bi bil povezan s Šmajdovim
gradom (Marn, ustno). Žal povezave zaradi posegov ni Loque FK Loke, desni breg ob Kosorepu
mogoče preveriti, a je morda tako tudi prav. Naj legen-
da živi naprej. Loka Očanov Voh RK,LK Desni breg ob Kosorepu, desni breg dolvodno od Kosorepa,

obvodna uravnava

U Dou MR V Dolu, levi breg, gozd, dolvodno od Gorenj

U Mišcah MR Levi breg, tik pod Gorenjami

Na skalc IM Levi breg pred Pičmanom

Očanov tumf IM Desni breg pred vtokom Rupovščice

Dol RK Kokrški log, uravnava na levem bregu

U hrastah IM Zahodni del Kokrškega loga

Na vskah RK Levi breg pri mostu za Rupo

Na pečmi RK Levi breg nasproti Jelovice ("Rolete")

Na boršt RK Levi breg nad današnjo elektrarno

Legenda: FK - Franciscejski kataster
RK - Reambulančni kataster
UV - Ustni vir: Marija Rogelj, p. d. Svečanova Micka, MR; Lojze Kokalj, p. d. Očanov Lojze, LK; Ivan Marn, IM

145

Na levem zavoju so še vidni ostanki jezu za usmerjanje Janko N. Rogelj
vode v mlinščico za Šorlijev mlin, ki je bil požgan v KOKRA
drugi svetovni vojni.
V srcu Gorenjske moj rodni je dom,
Le šumi mi, Kokra, šumi naprej, kjer skalnati Storžič k nebu kipi,
obujaj spomine mi v težkih nočeh, kjer Kokra šumeče zbira vode
da vedno na novo mi spet bo lepo, in dalje do Kranja in Save hiti.
čeprav te poslušal na tujih bom tleh.
Ob Storžiču čaka Krvavec zelen,
Zgornji verzi so spomini Janka N. Roglja, strica mojega pa Kočna in Grintavec, polna snega,
očeta, na Kokro, strnjeni v pesem z istim imenom. ves v soncu se Triglav v ozadju blešči
Govorijo o lepoti, spominih, reki. Kokra, Rupovščica, in Stol se ob jutrih prebuja iz sna.
kanjon so naravno okolje, ki ga je vredno ohraniti. Ne le
zaradi narave same, tudi ne le zaradi narave kot vira, od Tja vrača pogosto se moje srce,
katerega smo odvisni in ga potrebujemo za preživetje. ko tukaj na tujem se trudno, bolno,
Tudi in predvsem zato, ker je v tem prostoru doma toliko ozira po sreči in miru zaman
lepih, nepozabnih spominov. Spominov ljudi, ki živimo s in tja ga domotožja rane peko.
tem prostorom, smo v njem preživljali otroštvo in zato
želimo, da bi njegovo lepoto uživali tudi naši potomci. Le šumi mi, Kokra, šumi naprej,
obujaj spomine mi v težkih nočeh,
Ob pripravi prispevka sem se pogovarjal z mnogimi da vedno na novo mi spet bo lepo,
ljudmi. Vsi so živeli s Kokro, a čeprav od nje niso več čeprav te poslušal na tujih bom tleh.
tako odvisni kot so bili včasih, še živijo z njo in se radi
vračajo na nekdanje steze in kotičke ob reki. Vsi imajo
lepe spomine nanjo in vsem so zažarele oči, ko so začeli
obujati spomine in doživetja ob njej. In iz vseh oči je
bilo mogoče razbrati željo, da bi to lepoto lahko doživ-
ljali tudi njihovi otroci in vnuki.

Zato se vprašajmo, koliko je vreden ta del narave. Viri in literatura
Koliko so vredni spomini, želje, da jo doživljajo tudi
otroci in vnuki? Koliko je vredno poznavanje narave, ki Atlas Slovenije, 2005, Mladinska knjiga, Ljubljana.
nam vcepi spoštovanje do nje, nam morda vsem reši
življenja v prihodnosti? Avguštin, C. s sod., 1990: Gorenjski kraji in ljudje, V., Kranj, kakršnega ni več; slike, razglednice
in fotografije, Gorenjski muzej, Kranj.

Bat, M. s sod., 1996: Hidrološki letopis Slovenije 1994, Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje
in prostor, Hidrometeorološki zavod, Ljubljana.

Franciscejski kataster za Kranjsko, 1823-1869.

Geodetska uprava republike Slovenije, Portal prostor.

Globevnik, L., 1998: Vodnogospodarski načrti povodij, Načrt ureditve povodja Kokre,
Vodnogospodarski inštitut, Ljubljana.

Kakovost površinskih kopalnih voda na Gorenjskem, kopalna sezona 2009, Zavod za zdravstveno
varstvo Kranj, 2009.

Pešak Mikec, B., 2000: Gradnja čemšeniškega in novovaškega vodovoda za Kranj in okolico,
Kranjski zbornik 2000, Mestna občina Kranj.

Peternel, S., 2009: Prenovljena MHE Kokra, neobjavljeno.

Poročilo o stanju okolja v Mestni občini Kranj, 2007, Oikos, svetovanje za razvoj d. o. o., Domžale.

146 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje