Vasi v objemu zitnih polj - Primskovo, Klanec in Gorenje

ONC nakupovalni center z množico različnih trgovin.
(Foto Simon Papler)

Levo:
‘Najboljši sosed’ - Mercator Center, še danes
med največjimi trgovskimi centri v Kranju in na
Gorenjskem. (Foto Simon Papler)

Eden novejših centrov je Planet Tuš, nakupovalni in
razvederilni center, s trgovinami, gostinskimi lokali,
kino dvoranami, priljubljenim otroškim razvedrilnim
centrom Oslarija in zabaviščnimi vsebinami za odrasle
- bowling, biljard, glasba ...
(Foto Simon Papler)

47

✝ Vladimir Knific V spomin nekdanjega Primskovškega polja

Stavbni razvoj Primskovega pri Kranju

V prispevku je Vladimir Knific podal stavbni razvoj Primskovega od prvih arhe- dene pri primskovški cerkvi s pokopališčem. "Opraviti
oloških najdb pred 3000 leti do danes. Franciscejska katastrska mapa Primskovega imamo torej s prazgodovinskim žganim pokopom, morda
iz leta 1826 kaže, da se je v 266 letih število domov na Primskovem podvojilo. V ostankom nekropole, ki sta jo srednjeveška arhitektura in
katastrski mapi iz leta 1826 so bile že vpisane in vrisane smeri cest in poti čez prim- pokopališče uničila: zanimiva je kontinuiteta sakralnega
skovško ozemlje. Vas Primskovo je leta 1826 štela 99 stavb, od tega je bilo 78 lesenih prostora."2 Kje naj bi bila tedanja prazgodovinska nasel-
in 21 zidanih. Katastrska mapa iz leta 1867 pa dokumentira že 53 zidanih in 58 bina ni znano, niti ni podatkov o morebitni stalni
lesenih stavb. Primskovo je leta 1869 štelo 63 hišnih številk. Novo obdobje gradbene- poselitvi kraja v naslednjih dveh tisočletjih.
ga razvoja Primskovega se je simbolno začelo leta 1876 z izgradnjo železnega mostu
čez reko Kokro in se nadaljevalo leta 1898 z izgradnjo nove osnovne šole v križišču Kmečko fevdalno gospodarstvo
deželnih cest na Primskovem. Leta 1929 je bila zgrajena prva tekstilna tovarna na
Primskovem, leta 1948 pa se je s t. i. »udarniškim delom« začela gradnja skupnega Leta 1368 je v Primskovškem uradu (amt Prymska)
družbenega objekta, Zadružnega doma. Leta 1957 postane Primskovo sestavni del omenjenih petindvajset (25) kmetij na Primskovem in
mesta Kranja in izgubi status samostojnega naselja. Od tedaj dalje se je na prim- dve kmetiji na Loki pri Primskovem ter sedem (7)
skovškem ozemlju izvajala postopna urbanizacija Kranja. kmetij v Gorenjah.4

Kraj sredi Kranjske ravnine Urbar iz leta 1560 ohranja imena 26 takratnih posest-
nikov na Primskovem in prav je, da ponovimo spomin
Obsežen ravninski svet pod gorami je že od nekdaj nanje: Jernej Zupan, Matevž, Svotko Ropotarica,
privlačen in primeren prostor za stalno naselitev ljudi. Lampret Potrata, brata Simon in Mihael, Zalokar, Matija
O tem pričajo številni kraji, kjer so arheologi odkrili Podlipnik, Jakob Preprost, Helena Zalokar, Helena
stare predmete, najpogosteje lončevino, pa tudi Kurčnik, Matija Podlipnik, Jakob Krabat, Blaž Ulrika
grobove ali ostanke stavb. Med takšnimi kraji sredi t. i. sin, Ahac Pilka, Blaž Žerovec, Kacjan, Hanže Clebitz,
Kranjske ravnine izstopa prastara naselbina na sotočju Jeromen sin od Beliča, Valter Marin, Andrej Kočevar,
dveh rek.1 Tu, v stičišču številnih poti, se je na prostoru Franc Košmel, Jakobin, Lavre Žnidarja sin, Jure Kalc,
prastare naselbine razvil današnji Kranj. Gašper Kotnik in Jure Kostnik.5

Reka Sava in Kokra sta ravnino razdelili na več delov, ki Na Primskovem se še uporabljajo domača hišna imena
so s strmimi in globokimi ter neprehodnimi kanjonski- Pri Potrat, Pri Ahcu, Pri Košmel, Pri Matevz(ž)lnu, ki se
mi bregovi ločeni drug od drugega. Prehodi čez reko morda ohranjajo iz časa zgoraj navedenega urbarja.
Kokro so možni le na nekaterih mestih, tam, kjer so bre-
govi bolj položni ali je kanjon bolj širok. V bližini Leta 1782 je Primskovo štelo 25 3/4 kmetij in 12 kočar-
Kranja je takšen naraven prehod čez Kokro tudi pod jev ter 218 prebivalcev.6 Število kmetij je bilo skorajda
današnjo vasjo Primskovo. Tu je široka rečna loka s enako kot leta 1368 ali leta 1560, novost pa je navedba
terasastimi brežinami in ježami, ki so v geološkem kočarskih ali kajžarskih domov.
obdobju nastale v sotočju Rupenščice s Kokro.
1 Andrej Valič, Arheološka raziskovanja na Kranjskem območju v preteklih štirih desetletjih, Josip
Da so tod, na območju današnjega Primskovega, že v Žontar, Zgodovina mesta Kranja, Ponatis, Kranj 1982, str. V-XXIV.
najstarejših obdobjih, nekako pred 3000 leti, bivali
ljudje, nam potrjujejo arheološke najdbe, ki so bile naj- 2 Timotej Knific, VS XV/1970, Ljubljana 1970, str. 172-176.
4 Josip Žontar, Zgodovina mesta Kranja, Kranj 1939, str. 27.
5 Vic. urad za Kranjsko, Urad Primskovo, št. 100, Arhiv RS, Ljubljana. Za prevod in pomoč se

zahvaljujem Milanu Bizjaku iz Primskovega, delavcu omenjenega arhiva.
6 J. Žontar, ZmK, str. 247.
7 Britovšek, Razkroj fevdalne agrarne strukture in prehod na individualizirano kmetijstvo na

Kranjskem, Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1960, letnik 8, številka 2.

48 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Kajžarski domovi7 so v Sloveniji, in tudi na Franciscejska katastrska mapa Primskovega iz leta
Primskovem, nastajali postopno skozi stoletja poznega 1826 (skupaj z vasjo Britof in Gorenje) je najstarejši
srednjega veku. Ti domovi so bili ob nastanku brez ali dokument, ki ohranja celostno podobo zemljiške
le z malo obdelovalne zemlje. Nastajali so zlasti v vaseh razdelitve primskovškega ozemlja.12 V geodetski izmeri
v sosedstvu mest, ki so bila gospodarska središča z in risbi ter v spremnem protokolu je dokumentiran
najrazličnejšimi privilegiji in monopoli. Bližina Kranja tedanji sistem polj, travnikov, gozdov, cest, poti, stavb-
in dobra prometna prehodnost primskovškega ozemlja, nih parcel in stavb, kakor se je izoblikoval skozi stolet-
predvsem pa osebna podjetnost in iznajdljivost, je ja v okviru družbeno zgodovinskih možnosti in na
omogočala, da so se tudi na Primskovem našli osnovi naravnih geografskih danosti terena. Zemlja je
posamezniki, ki so opravljali različne ročne spretnosti bila dolga stoletja in tisočletja tista temeljna naravna
ali domače obrti ali pa so tovorili in krošnjarili ter dobrina, ki je omogočala kmetijsko samooskrbo s
prekupčevali s kmetijskimi pridelki in obrtnimi izdelki hrano in s tem preživetje kmečkega prebivalstva.
ali opravljali druge storitve in dejavnosti ter si tako pri- Gospodarstvo vasi je temeljilo na posesti in kmetijski
dobili malo zemljišče. Tam so si zgradili hiško, kočo, ter izrabi zemlje.
si tako zagotovili lastno streho nad glavo, svoj dom. To
so t. i. kočarski ali kajžarski domovi.8 Večina primskovškega ozemlja, polja, travniki in gozdovi,
ležijo na ravnini vzhodno od reke Kokre. Tu Primskovo
Kranj je npr. leta 1492 pridobil obrtni monopol, ki je v meji na sosednje katastrske občine Klanec, Hrastje,
razdalji ene milje (približno sedem in pol km) izven Šenčur, Britof. Na severozahodni strani se ravnina preko
mesta prepovedoval vse obrti v sosednjih vaseh, razen teras in jež spusti v široko in globoko rečno loko, imeno-
po enega kovača, čevljarja in krojača v vsaki vasi.9 V to vana Kokrška loka ali tudi Dol. Tod katastrska občina
monopolno območje je bilo zajeto tudi Primskovo. Primskovo preide na drugi, zahodni breg reke Kokre. Tu,
nad sotočjem Rupenščice in Kokre, leži stara samotna
Kljub privilegijem in monopolom pa ni bilo vedno tako, primskovška kmetija Loka (Loque), ki meji na sosednje
kakor so hoteli meščani. "Posebno je bolelo kranjske katastrske občine Rupa, Kokrica in Predoslje.
meščane, da se je razvijala živahna trgovina na Prim-
skovem, kjer so kupčevali po krčmah s platnom, kožu- Na skrajni jugozahodni strani katastrska občina
hovino, železom in oljem. Tudi niso mogli preprečiti, da bi Primskovo le preko globokega kanjona Kokre meji na
tuji trgovci ne obšli mesta".10 ozemlje Kranja.

Podvojitev stavb

Leta 1817 šteje Primskovo 48 hiš in 26111 prebivalcev, 8 Jože Žontar, Položaj podložnikov gospostva Brdo pri Kranju v drugi polovici 18. stoletja,
torej 11 hiš več kot pred petintridesetimi leti. In leta
1826 Primskovo šteje 55 hiš, sedem je bilo novih v Kranjski zbornik 1980, str. 144-162.
devetih letih. Med leti 1560 in 1826, v času postopnega 9 J. Žontar, ZmK, str. 101.
spreminjanja in razkroja nekoč prevladujočega 10 J. Žontar, ZmK, str. 102.
kmečkega fevdalnega gospodarstva, se je v 266 letih 11 J. Žontar, ZmK, str. 302. Vse naslednje navedbe števila hiš so povzete iz omenjene knjige.
podvojilo število domov na Primskovem. 12 Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana.

49

Prometne povezave V spremnem protokolu katastra je vpisanih 55 hišnih
številk s priimki in imeni lastnikov. Nekateri priimki se
V katastrski mapi iz leta 1826 so vpisane in vrisane ponovijo večkrat, nekaj od njih je še danes ohranjenih
smeri cest in poti čez primskovško ozemlje. Med njimi kot domače hišno ime kmetij, npr. Šmajd, Košnek,
velja še posebej omeniti staro deželno cesto iz Kranja Kerč, Kern, Lokar, Petrič, Uharnik, Visjak, Oreček.
prek Huj in nato skozi Primskovo in naprej proti
Jezerskemu ter Koroški. Od te deželne ceste se v vasi Na osnovi katastrske mape in protokola iz leta 1826 ter
odcepi pot k mostu čez reko Kokro proti Rupi in naprej ob upoštevanju sedanjega stanja na terenu, je mogoče
na Gorenjsko. opredeliti 25 kmetij v vasi in samotno kmetijo Loka,
sedaj imenovano Ovčan. Takšno število kmetij se omen-
Na jugovzhodni strani poteka prek primskovškega ja leta 1368 in tedaj je bilo Primskovo največje naselje v
ozemlja tudi stara cesta iz Kranja čez Huje proti Šenčur- okolici Kranja na severni strani reke Save.13
ju in Kamniku ter naprej proti Štajerski.
Kdaj je vas nastala, ni znano. Arheološke najdbe kažejo,
Na celotnem območju Primskovega, še zlasti v trikot- da cerkev s pokopališčem stoji na mestu starejšega žarne-
niku med omenjenima deželnima cestama, se je v dol- ga grobišča. Ob tem se pojavi vprašanje, ali je lokacija
gih stoletjih razpredla gosta mreža poljski poti. Tako so srednjeveškega pokopališča na prazgodovinskem gro-
bile sosednje vasi in domača polja, travniki in gozdovi bišču ponovljena le po naključju ali pa to morda posred-
dobro dostopni, kar kaže na veliko prehodnost in no kaže na kontinuiteto poselitve na Primskovem.
odprtost primskovškega ozemlja. Le na skrajni zahodni
strani primskovškega ozemlja, tam, kjer globok kanjon Verjetno je na izbiro tukajšnjega selišča na robu ravnine
Kokre ostro in neprehodno loči sosednji ozemlji, ni bilo med drugim vplivala možnost oskrbe s pitno vodo iz
poti proti Kranju. bližnje reke, ali pa, ne nazadnje, tudi ugodna lega ob
prastari poti z naravnim prehodom čez težko prehodno
Vas Primskovo v 19. stoletju reko. Na robu ravnine, nad globokim kanjonom Kokre,
je več naselij (Huje, Klanec, Primskovo, Gorenje, Britof,
Katastrska občina Primskovo je leta 1826 merila 754 Milje, Visoko, Hotemaže), za katere je značilno, da stoje
johov in 257 klafter, razdeljena je bila na 1261 parcel. tam, kjer je ugoden prehod čez reko. Poudariti pa velja,
Poleg tega je bilo še 105 stavbnih parcel v velikosti 3 da je na Primskovem prvi prehod čez globok rečni kan-
johe in 1281 klafter. jon severno od prastare naselbine v sotočju rek in da je
tu ugodno razpotje starih poti proti jugu in Gorenjski,
Vas Primskovo je odmaknjena od prepadnega kanjona Koroški, Štajerski.
Kokre. Zvonik cerkve ima dominantno lego v prostoru.
V južnem, ravnem obcestnem delu vasi, v sosedstvu V srednjem veku so tod popotniki lahko obšli Kranj in
cerkve, so stavbne parcele kmetij bolj podolgovatih se tako izognili plačilu mestnih trgovskih pristojbin. S
oblik in so nanizane z ožjo stranjo na obeh straneh porastom tovorniškega prometa je pridobila na
ceste. V severnem delu vasi, ob polkrožnem zavoju pomenu tudi stara pot od Kranja proti Koroški.14 Cesto
stranske poti proti prehodu čez reko, so stavbne parcele na severni strani Primskovega so nekoliko skrajšali in
kmetij večje in nepravilnih oblik ter bolj razpršeno izravnali, tako da je cesta sredi vasi prečila ovinek stare
umeščene ob poti. Nekatere kmetije so pomaknjene na poti. Nanjo se je zopet priključila na robu ravnine za
sam rob ravnine, na rob rečnih teras in jež. vasjo. Kmetije so ostale tam, kjer so bile, ob cesti in ob
zavoju stare poti proti prehodu čez reko. Kajžarski
Vas je leta 1826 štela 99 stavb, od tega je bilo 78 lesenih domovi so nastajali na obeh konceh vasi ali v temačnem
in 21 zidanih. in vlažnem Dolu ob stari poti do reke. Z gradnjo teh

V Dolu, ob vodni raki na srenjskem pašniku, je vrisan 13 J. Žontar, ZmK, str. 27.
zidan mlin s štirimi vodnimi kolesi. Še sedaj je ohran- 14 Majda Žontar, Pota in promet čez Ljubelj, Koren in Jezerski vrh, Kranjski zbornik 1975,
jeno hišno ime Pri Mlinarju.
str. 177-184.

50 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

malih domov se tlorisna zasnova stare kmečke vasi ni
spremenila, naselje se je le razširilo na obrobju, poveča-
lo se je število hiš na Primskovem.

Reambulantna katastrska mapa iz leta 186715 ponovi
celotno staro podobo katastrskega območja, hkrati pa
dokumentira tudi spremembe in novosti, ki so nastale
v štirih desetletjih.

Tako je v skrajnem jugozahodnem vogalu prim-
skovškega ozemlja vrisan lesen most čez Kokrški kan-
jon. Prek njega vodi nova cesta iz Kranja do stare
deželne ceste skozi Primskovo proti Koroški in še
naprej do priključka na staro cesto proti Šenčurju v
smeri Štajerske. Z novo cesto sta bili na Primskovškem
polju združeni obe deželni cesti. Kranj je leta 1870
dobil železniško tovorno postajo in potem se je zaradi
novega mostu v nivoju ravnine močno povečal furman-
ski prevoz skozi Primskovo. Novi most na Primskovem
je postal in ostal osrednji kranjski most čez reko Kokro.
Leta 1876 je bil na mestu lesenega mostu zgrajen
železni, leta 1927 pa betonski ločni most, ki je bil
obnovljen leta 1995.16

Vse več zidanih stavb

Katastrska mapa iz leta 1867 dokumentira 53 zidanih Reambualntna katastrska mapa
in 58 lesenih stavb. V primerjavi z letom 1826 se je sko- Primskovega iz leta 1867 z
raj podvojilo število zidanih stavb, hkrati se je za vrisanim mostom čez kanjon
polovico zmanjšalo število lesenih stavb. Večina novih Kokre in novo cesto do križišča
stavb je zidanih, zgrajenih na mestu nekdanjih lesenih Pri Jak in naprej do stare ceste
kmečkih stavb. Vse to kaže, da se je že v času odprave proti Šenčurju.
fevdalnega družbenega sistema bistveno povečal (Arhiv Republike Slovenije,
interes lastnikov za boljšo materialno urejenost svojih Ljubljana)
hiš in gospodarskih poslopij.
Stara lesena kajžarska hiša ob
Več je tudi malih stavbišč, kar kaže na vse pogostejšo pro- cesti na južni strani vasi.
dajo kmetijskih zemljišč za gradnjo hiš. Nekaj novih hiš Na tem mestu je sedaj nova hiša
je na južni strani vasi, najbolj izstopa nova zidana stavba na Jezerski cesti 29.
v novem križišču deželnih cest, ki je kasneje postala (Foto V. Knific, 1972)
znana furmanska gostilna Pri Jak. Tudi pri starem lese-
nem mostu v Kokrški loki je vrisana nova zidana hiša in 51
leseno poslopje, v strugi Kokre pa lesen jez, ki ga je slabih
sto let kasneje odnesla velika spomladanska voda.

Primskovo je leta 1869 štelo 63 hišnih številk, osem-

najst več kot pred štiridesetimi leti. 15 Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana.
16 Koledar za leto 2000.

Zidana kmečka hiša Pri Vokar Tu je bilo kasneje zgrajenih še nekaj hiš, med njimi tudi
ter travniki, njive, individualne in nova kmetija.

delavske stanovanjske hiše pred Skok v električni vek se je na Primskovem zgodil leta
tekstilno tovarno nad kanjonom 1902, ko je nad železnim mostom v kanjonu Kokre
začela obratovati hidroelektrarna, ki naj bi zagotavljala
Kokre. (Foto V. Knific, 1972) električni tok za mesto Kranj. Primskovo je dobilo elek-
trično omrežje leta 1928.19

Izgradnja železnega mostu čez Kokro Pri železnem mostu, na ozemlju katastrske občine
Klanec, je bila leta 1905 zgrajena nova kmetija z gostil-
no.20 Kasneje je bilo v sosedstvu zgrajenih še nekaj hiš,
ki oblikujejo ulični niz novega Primskovega. Leta 1910
je Primskovo štelo 78 hišnih številk.

Novo obdobje gradbenega razvoja naselja se simbolno 17 J. Žontar, ZmK, str. 331.
začne leta 1876 z izgradnjo železnega mostu čez reko 18 Na stari šolski stavbi je bila leta 1989, ob 100 letnici stavbe, vgrajena spominska plošča.
Kokro17 in se nadaljuje leta 1898 z izgradnjo nove 19 Janez Kos, Elektrifikacija Kranjskega območja (1892-1940), Kranjski zbornik 1970, str. 380.
osnovne šole v križišču deželnih cest na Primskovem.18 20 Gorenjc, 1905.

52 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Sodobno naselje 20. stoletja

Leta 1911 je bil skozi Primskovo speljan vodovod za katastrsko mapo celotnega regulacijskega območja.
mesto Kranj21 in tedaj je tudi Primskovo dobilo Karta Primskovega je bila narejena leta 1940.
vodovodno omrežje. Oskrba z vodo ni bila več
povezana z reko v Dolu ampak z vodovodom v vasi. Leta 1933 je bil sprejet zakon o novih občinah v
Primskovo postane sodobno naselje dvajsetega stoletja. Jugoslaviji. Po tej reorganizaciji postane Primskovo
upravni sedež nekdanje občine Predoslje (grad Brdo) in
Po prvi svetovni vojni, v novi državi, je občina Kranj leta 1936 postane Primskovo samostojna občina s kraji
prevzela pobudo za gospodarski razvoj mesta in Čirče, Huje, Klanec, Gorenje in Rupa.26 Vendar je bilo
okoliških krajev.22 To je čas prve industrializacije. Sredi tako le kratek čas, saj so bile novembra 1936 omenjene
tridesetih let postane Kranj močno središče tekstilne vasi pridružene novi občini Kranj. Tako je le-ta razširila
industrije.23 Ker v starem mestu in predmestju ni pros- upravni in gospodarski ter urbanistični vpliv na sosed-
tora za novogradnje, je mestna občina podprla gradnjo nje vasi in si pridobila prostor za nadaljnji gospodarski
tekstilnih obratov in malih delavskih hiš v okoliških in stavbni razvoj mesta. " S tem so prišle v isto občino
vaseh. Več kmetijskih zemljišč, predvsem slabše razne naselbinske in socialne skupine. Bodočnost bo šele
kvalitete, je bilo prodanih in združenih v večje celote ali pokazala, v koliko je uspelo vse te dele in sestavine prien-
razdeljenih na manjše stavbne parcele. Tudi na ačiti in jih spojiti v enotno, slovensko, meščansko skupnost,"
Primskovo seže ta novi tržni in gradbeni val. je leta 1938 zapisal Josip Žontar v Zgodovini mesta
Kranja.
V bližini železnega mosta, na slabšem kmetijskem svetu
nad kanjonom Kokre, je bila leta 1929 zgrajena prva Na Primskovškem ozemlju je bil s t. i. "radijsko postajo"
tekstilna tovarna na Primskovem. Njej vzporedno, ob narejen nadaljnji korak sodobnega tehnološkega razvo-
isti poljski poti, se ji je leta 1934 pridružila še druga tek- ja Kranja. Ta stavba na severovzhodni strani naselja je
stilna tovarna z lastno termoelektrarno.24 Vzdolž postala nekakšen "prostorski mejnik" nadaljnje širitve
tovarne in ob poljskih poteh na bližnjih osojnih kokrš- Kranja na Primskovškem polju.
kih terasah za vasjo so bile zgrajene manjše delavske
hiše. Nekaj večjih stanovanjskih hiš s trgovinami in hiše "Urbanizacija" Primskovega se je nadaljevala tudi v
z obrtnimi delavnicami ter skupine delavskih hiš so bile vojnem času. Okupacijska oblast je z obročem vojaških
zgrajene ob glavni deželni cesti ter ob njej vzporednih betonskih bunkerjev utrdila zunanji, severovzhodni rob
poteh. Tako je bila na južni strani primskovškega Kranja. Eden od bunkerjev je stal sredi Primskovškega
ozemlja, vzporedno z novo deželno cesto pri železnem polja, severno od radijske postaje, drugi pri mostu čez
mostu, ustvarjena ulična tlorisna zasnova novega Kokro, nedaleč stran od lesenih vojaških garaž na
delavskega Primskovega. Ta je bil z njivami in travniki ozemlju k. o. Klanec.
ločen od stare kmečke vasi.

Leta 1931 je Primskovo štelo 155 hišnih številk, med
njimi tudi 25 starih kmetij.

Zaradi hitre in spontane gradnje številnih novih 21 Barbara Pešak Mikec, Gradnja čemšeniškega in novovaškega vodovoda za Kranj in okolico,
stanovanjskih hiš v okoliških vaseh, se je občina Kranj že
leta 1931 zavzela za izdelavo celovitega regulacijskega Kranjski zbornik 2000, str. 207-216.
načrta za mesto in sosednje vasi.25 V kranjskem občinske- 22 Jože Žontar, Prispevki k zgodovini Kranja med obema svetovnima vojnama, Kranjski zbornik
mu svetu so celo razmišljali, da bi za dve leti ustavili vse
novogradnje v vaseh, dokler ne bi izdelali regulacijskega 1995, str. 18- 136.
načrta. Vendar se je postopek le upočasnil in do izdelave 23 J. Žontar, ZmK, str. 368.
načrta ni prišlo. Najprej je bilo potrebno izdelati novo 24 France Kresal, Tekstilno delavstvo v Kranju med obema vojnama, Kranjski zbornik 1970,

str. 362-371.
25 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Kranj, mapa št. 4171.
26 Krajevni leksikon dravske banovine, 1936, str. 247.

53

Katastrska mapa iz leta 1940: Gradnja Zadružnega doma Prve nove individualne stanovanjske hiše so pričeli gra-
kmečki domovi ob zavoju stare na Primskovem diti po letu 1950, in sicer na travnikih in njivah južno
od Zadružnega doma, do predvojnih delavskih hiš ob
poti proti Kokrški loki Takoj po vojni skorajda ni bilo nobene gradnje na deželni cesti in hiš ob tekstilni tovarni. Nekaj novih hiš
ter delavski domovi ob stezi za Primskovem. je bilo zgrajenih tudi na terasi v Kokrškem logu, le
posamezne nove hiše so zapolnile vrzeli med starejšimi
vasjo. (Zgodovinski arhiv Leta 1948 se je s t. i. "udarniškim delom" začela gradnja kajžarskimi in delavskimi hišami. Kmečki del vasi je
Ljubljana, enota za skupnega družbenega objekta, Zadružnega doma, ki je ostal nespremenjen.
Gorenjsko, Kranj) na južni strani naselja zapolnil vrzel med kmečkim in
delavskim delom Primskovega.

54 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Primskovo sestavni del mesta Kranj

Leta 1957 postane Primskovo, skupaj s petnajstimi
okoliškimi vasmi, sestavni del mesta Kranja.27 Tako
Primskovo izgubi status samostojnega naselja. Prim-
skovško ozemlje postane "prazen" prostor za veliko-
potezno urbanistično načrtovanje in širitev mesta
Kranja kot središča nove velike občine Kranj.

Prva faza urbanizacije

Prične se prva faza postopne urbanizacije Kranja na
primskovškem ozemlju.

Leta 1958 je bila najprej zgrajena nova tekstilna šola pri
mostu čez Kokro na Primskovem.28

Sosednji dve tekstilni tovarni sta bili združeni v eno, ki
se postopno dograjuje in širi, tako da se ustvari
zaključena industrijska celota nad kanjonom Kokre.29

V opuščenih vojaških garažah pri Kokrškem mostu Zadnja kmečka in prva kajžarska hiša ter novejše delavske in individualne hiše na južni strani vasi med
dobi poslovne in servisne prostore kranjsko oziroma Zadružnim domom in tekstilno šolo nad Kokro. (Foto V. Knific, 1972)
regijsko podjetje za avtobusni in tovorni promet. V
sosedstvu, na drugi strani ceste, je bila zgrajena prva
bencinska črpalka na vzhodni strani Kranja. Ob
Jezerski cesti, na začetku vasi, tam, kjer je bila stara
državna cestna hiša, dogradi in razširi svoje poslovne
prostore in garaže ter skladišča Cestno podjetje Kranj,
na sosednjih travnikih in njivah pa Elektro Kranj.30

Na jugovzhodni strani vasi, za križiščem, zgradi garažne
in skladiščne prostore Gozdno gospodarstvo Kranj.

Manjše vrzeli med predvojnimi delavskimi hišami ob
deželni cesti in na obrobju stare vasi zapolnijo
posamezne nove hiše. Le na severovzhodni strani nasel-
ja, tik za kmečkimi domovi, se prične gradnja več indi-
vidualnih stanovanjskih hiš.

Leta 1975 Skupščina občine Kranj sprejme Odlok o Polje med "Radijsko postajo" in Cestnim podjetjem na vzhodni strani Primskovega.
urbanističnem programu za območje občine Kranj, Tu je sedaj komunalno-poslovna-trgovska cona Kranja. (Foto V. Knific, 1972)
Odlok o urbanističnem načrtu mesta Kranj ter Odlok o
urbanističnem redu za območje občine Kranj. 27 Krajevni leksikon Slovenije, I, 19., str. 159.
Urbanistični dokumenti predvidevajo, da bo leta 2000 28 Črtomir Zorec, Prispevek k zgodovini tekstilnega šolstva v Kranju, Kranjski zbornik 1970,
v Kranju in okolici živelo 84.000 prebivalcev. Na
Primskovem naj bi nastala komunalna cona Kranja.31 str. 372-378.
29 Franc Oman, 50 let Industrije bombažnih izdelkov Kranj, Kranjski zbornik 1980, str. 336-342.
30 Marjan Ropret, Razvoj kranjskega gospodarstva v letih 1969-1974, Kranjski zbornik 1975,

str. 26-32.
31 Janez Kopač, Kranj 1975-1980 (Kronološki pregled), Kranjski zbornik 1980, str. 391-413.

55

za kartonsko embalažo. Leta 1976 Elektrotehnično
podjetje odpre tu poslovne prostore in leta 1977 PTT
Kranj poslovno stavbo in skladišča. Leta 1978 se tja pre-
seli Vodnogospodarsko podjetje Kranj, podjetje
Alpetour odpre mehanično delavnico in garaže. Leta
1979 prične sredi polja z obratovanjem velika transfor-
matorska postaja, podjetje Creina iz Kranja odpre tod
proizvodnjo kmetijske mehanizacije. Istega leta podjet-
je Žitopromet Senta iz Vojvodine začne tu, sredi polja,
graditi skladišče žita. Tu ima svoje upravne in poslovne
prostore Elektro Gorenjska, Gorenjski tisk Kranj, Dinos
Maribor in še kdo.32 Leta 1978 je bila zgrajena nova
osnovna šola pri Zadružnem domu na Primskovem.

Pogled iz zvonika cerkve proti Urbanistični razvoj Kranja temelji na nekaterih novih Potem ko je bila pozidava Primskovškega polja že v pol-
južnemu delu Primskovega cestnih povezavah. Na Primskovem je bila načrtovana nem razmahu, je skupščina občine Kranj leta 1979
in dalje proti Klancu. in v sedemdesetih letih zgrajena nova obvozna cesta sprejela Odlok o določitvi kmetij, za katere velja poseb-
(Foto V. Knific, 1972) proti Jezerskem na severovzhodni strani naselja, daleč na ureditev dedovanja kmetijskih zemljišč in zasebnih
za t. i. Radijsko postajo. kmetij na območju občine Kranj. Na območju mestne
Krajevne skupnosti Primskovo je naštetih 36 kmetij, od
tega 25 na Primskovem.33 Njim so ostala kmetijska
zemljišča na zunanjem obrobju katastrskega ozemlja,
za komunalno cono in severno od Radijske postaje.

Še višje, na skrajni severni strani Primskovškega ozem- Leta 1980 je bil prometu izročen "Delavski most" čez
lja, je bila načrtovana in v devetdesetih letih zgrajena reko Savo.34 To je edini most, ki južno od Kranja v nivo-
gorenjska avtocesta Ljubljana - Jesenice. ju ravnine povezuje vzhodni del Kranjske ravnine in
Sorško polje. Prek tega mostu vodi nova obvozna cesta
Stara cesta skozi Primskovo je postala preozka za mirno Kranja in Primskovega proti Jezerskem. Sredi
sodoben mestni promet, zato je bila načrtovana Primskovškega polja prečka staro deželno cesto proti
razširitev in posodobitev osrednje ceste skozi vas, za Šenčurju, Kamniku. Tako so sedaj v enem mestu
kar je bilo potrebno porušiti več starih kmečkih hiš ob združene štiri ceste v smeri Koroške, Štajerske,
cesti. To se je zgodilo ob koncu stoletja. Gorenjske in Ljubljane. Povedano drugače: z uresničitvi-
jo prometa po urbanističnem načrtu Kranja iz leta 1975
Kljub novim cestam pa glavnina prometa med Kranjem se je v enem krožišču potrdila prastara, že nekaj tisočletij
in kraji vzhodno od Kokre še vedno poteka po starem znana prehodnost Primskovškega ozemlja.35
mostu na Primskovem. Nekdanja deželna cesta je
postala osrednja mestna ulica in hkrati ostala deželna
cesta, ki se sredi polja priključi na novo avtocesto.

Druga faza urbanizacije

V letu 1975 postane Primskovško polje gradbišče. 32 Franc Puhar, Gospodarski vzpon Kranja 1918-1986, Kranjski zbornik 1990, str. 57-67.
Začne se druga, intenzivna faza urbanizacije Kranja, ki 33 Uradni vestnik Gorenjske, 20.6.1979.
se zaključi v osemdesetih letih. 34 Janez Kopač, Kranj 1980 do 1985 (Kronološki pregled), Kranjski zbornik 1985, str. 342-367.
35 Ciril Oblak, Urbanizem mesta Kranja z ožjo okolico, Kranjski zbornik 1995, str. 310-312.
Lesnina Ljubljana odpre tod poslovno skladišče,
grafično podjetje Gorenjski tisk pa proizvodne prostore

56 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Tretja faza urbanizacije Ta fotografija je nastala v dneh,
ko so zaradi takrat predvidene
Ob koncu minulega stoletja so bile sprejete nove dopol- gradnje (nov trgovina) posekali
nitve urbanističnega razvoja Kranja. To je tretja faza inten- Vokarjev sadovnjak jablan in
zivne širitve Kranja na Primskovškem ozemlju. V trikot- hrušk. Ta delček primskovških
niku pod cestnim rondojem je bil načrtovan in pred polj je navkljub kar nekaj
nekaj leti zgrajen velik trgovski center Kranja. Poleg več poizkusom še do danes ostal
velikih trgovskih hiš so tod kar štiri bencinske črpalke. nepozidan. Ohranimo ga in tu
zasadimo lep park.
Trgovina, ki je bila stoletja privilegij mesta Kranja, se je
sedaj, v tretjem tisočletju, po načrtu, preselila na
Primskovško polje.

In če tu, na parkirišču najnovejšega trgovskega centra,
na nekdanjih poljih s starim ledinskim imenom "Dolge
njive", dobro prisluhneš, morda zaslišiš tisto staro, lepo,
domačo, a tako otožno ljudsko pesem Polje, kdo bo tebe
ljubil ...

Namesto povzetka predlog

Na koncu, a ne nazadnje, namesto povzetka o pretek-
losti, dajem le predlog: Na velikem delu primskovškega
ozemlja ni več polj, travnikov. So le hiše, stavbe,
skladišča, parkirišča, križišča, cestišča mesta Kranja. Ni
več vasi Primskovo. Le za vasjo, na nekdanjem
Potratovem in Vokarjevem svetu, za Zadružnim domom
in osnovno šolo, v sosedstvu tovarne nad kanjonom
Kokre, je ostalo nepozidanih nekaj njiv in travnikov. In
morda bi bilo prav, da bi tod nastal park. Park
Primskovo. V spomin in opomin ljudem, ki so in ki bodo
živeli tu, na Primskovem. V spomin nekdanjega
Primskovškega polja, ki ga ni več. Naj bo tu, sredi nasel-
ja, urejen pravi park v Kranju.

Opomba

Prispevek Vladimirja Knifica je bil napisan že pred letom 2005 - kot bi slutil, da se mu življenje
izteka, je z njim pohitel. Meni ga je poslal v recenzijo, ker sem mu posredoval številne podatke iz
arhiva o krajevni zgodovini Primskovega. Očitno drugi s tem člankom ne razpolagajo - tudi sam
sem ga našel naključno in ga že po zaključku redakcije posredoval uredniku Dragu Paplerju.
Zahvaljujem se uredniku za objavo, saj sem prepričan, da je članek temeljen za zgodovino
Primskovega. V primerjavi z objavljenim prispevkom v Kranjskem zborniku 2005 je obogaten z
značilnimi slikami Primskovega iz bogate strokovne fototeke pokojnega Vladimirja Knifica, ki jih
je, za objavo po dogovoru z Jankom Zupanom, odstopila njegova družina.

Milan Bizjak

57

Janko Zupan Leto 1936

Občina Primskovo

V letih pred drugo svetovno vojno, točneje 1936. leta, smo samostojno občino nekaj Območje občine
mesecev imeli tudi na Primskovem. V arhivih je o tem zelo malo podatkov. Še največ
so mi pomagali starejši krajani, ki se obstoja občine le še bežno spominjajo. Občini pripada severovzhodno ravninsko zaledje mesta
Številčno stanje občin se je skozi desetletja zelo spreminjalo. Razloge za to gre ver- Kranja. Na vse strani jo oklepa gozdna površina, ki zavze-
jetno iskati v aktivnem družbeno-političnem življenje v preteklem stoletju. ma vsa višja in slabo plodna mesta. V površje so se
globoko zajedli vodni tokovi, savski na jugovzhodni meji,
Občina je temeljna sredina, v kateri njeni prebivalci uresničujejo zastavljene cilje. dolenji kokrški po sredini. Zlasti reka Kokra tvori nad
Tudi na Primskovem jih ne manjka, prebivalstvo narašča, torej se tudi na našem Kranjem slikovite tesni z 25-30 m visokimi laborastimi1
območju ustvarjajo dobri pogoji za nastanek samostojne občine. Pustimo času čas. stenami. Reka, ki z ozkim izlivnim koritom deli občino od
Kranja, dobiva tod z desne večji potok Rupovščico. Tu
Povzetek ključnih podatkov o DRAVSKA BANOVINA srečamo že v izdatni meri predmestna delavska naselja,
občini Primskovo. SREZ KRANJ ob industriji, ki ji je v Kranju prostor pretesen. Zaradi
bližine dobrega tržišča zemljo dobro izkoriščajo.
OBČINA PRIMSKOVO Prometne žile imajo izhodišče v Kranju: (železniška
postaja), tako banska cesta I. reda na Jezersko, kakor
Župan: Ivan LOKAR gosta mreža banskih cesta II. reda: na Goriče-Trboje-
Pisar - tajnik: Stanko ČUK Smlednik-Tacen, na Šenčur-Moste- Kamnik. Občina ima
precej dotoka izletnikov iz Kranja; občinski lov, kopališče
Obsega naselja: ČIRČIČE, GORENJE, HUJE, v Kokri. Mesto ji odstopa še del letoviških gostov.
KLANEC in RUPA
Dravska banovina ima razmeroma najgostejše in
od 13. 6. 1936 do 21. 11. 1936 najboljše cestno omrežje v državi. Ceste so zgrajene delo-
ma na temeljih starih rimskih komunikacij. Delimo jih v:
VOLILNA KANDIDATA:
IVAN LOKAR - BOŽIČ, 1. državne (615.560 km),
JANEZ NOVAK - GOVEKAR 2. banovinske I. reda (1.198.522 km),
3. banovinske II. reda (2.885.722 km),
Prebivalcev skupaj: 2290, 4. dovozne k železniškim postajam (29.268 km),
hiš 363, posestev 104, kočarjev 259, najemnikov 200; 5. občinske ceste I. reda (4.434.372 km),
površina 1299 ha: njiv in vrtov cca. 835, travnikov in 6. občinske ceste II. reda (14.093.277 km).

pašnikov cca. 140 Jakost prometa je razvidna iz uradne statistike z dne 10.
gozdov cca 249, ostalo 55 ha. decembra 1935, po kateri je bilo tega dne v Dravski
banovini prijavljenih 636 tovornih avtomobilov s 14
priklopnimi vozovi, 75 poltovornih avtomobilov, 1616
potniških avtomobilov, 152 avtobusov, 220 motociklov
s prikolico, 1100 brez prikolice, 99.908 koles (biciklov),
1547 tovornih vozil z živalsko vprego in 84
dvokolesnih voz (gigov).

1 konglomeratna kamnina

58 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Srez Kranj je vseboval sresko sodišče, davčno upravo, Klanec (320-52-8-44-20), župnija Kranj 1 km, do osnovne
žandarmerijsko postajo (stanico), zdravstveni okoliš, šole Primskovo 0,5 km, nm 388 m. Leži nasproti Kranju,
oddelek finančne kontrole, železniško postajo, pošto, nad levim bregom Kokre, z občinsko cesto (klanec) in
brzojav in telefon. nizkim mostom v mesto. Cestna zveza tudi na Jezersko
in cesto v Šenčur. Hiše se mešajo s Hujami, deloma se
Vasi dotikajo tudi že Primskovega. Nekaj trdnih kmetij, drugo
obrtniki, tovarniški delavci, dobršen del že brez zemljišč.
Občino Primskovo, ki je bila del Srez Kranj, so sestavljale: Tovarna perila, vinska trgovina.

Čirčiče (današnje Čirče, op. a.), (400 prebivalcev, 62 hiš, Primskovo (1000-155-26-129-150), župnija Kranj 2 km,
30 posestev, 32 kočarjev, 15 najemnikov), župnija Kranj 2 občina in šola v kraju. Šola ustanovljena 1890 - 4 od-
km, do osnovne šole Primskovo 2 km, nm 380 m. delki, podmladek Rdečega križa, gasilsko društvo, strel-
Edina naselbina ob savskem delu občine, postavljena ska družina, nm 395 m. Predmestno prometno
največ v enojni vrsti nad rob savskih tesni, zaščitene od središče, okoli 1 km SV od Kranj. Križišče velike jezer-
banske ceste iz Trboj v Kranj. Kmetijstvo in tovarniško ske in šenčurske ceste, od važnega mostu čez Kokro na
delo v Kranju. Priljubljena izletniška točka (mogočen vzhodu in severu. V južnem koncu lične delavske in
pogled v savsko globel, imenovani tudi 'Kranjski stanovanjske hiše z vrtovi, na zgornjem koncu še
Vintgar'). Podružnična cerkev sv. Ožbolta je bila prvot- pretežno kmetijsko prebivalstvo z nekaj ohranjenih
no podružnica preddvorske župnije, kasneje priključe- starinskih zgradb. Hrastov in smrekov gozd močno
na kranjski. iztrebljen. Na trg pošiljajo preostanek poljskih
pridelkov, še zlasti krompir in mleko. Močna obrt,
Gorenje (100-20-10-10-0), župnija Kranj 2 km, do tovarniški delavci. Podružnična cerkev Marije
osnovne šole Primskovo 1 km, nm 399 m. Leži ob ban- Vnebovzete s pokopališčem se prvič omenja 1631, vizi-
ski cesti Kranj-Jezersko na V strani sotočja Kokre in tacijski zapisnik.2 Sedanja stavba je bila zgrajena 1729
Rupovščice. Valovito razgibano obrobje kokrške globeli kot podružnična cerkev preddvorske župnije. Leta
z lepimi vodnimi napravami (mlini, žagami, op. a.). 1793 - 1814 je bila pri cerkvi ekspozitura. Več podatkov
Ostanki smrekovih gozdov med plodnim poljem. o cerkvi v poglavju o cerkvi.
Pridelke oddaja na trg v Kranju, krompir tudi v južne
kraje. Več obrtnikov. Rupa (250-42-22-20-5), nm 404 m, 2 km nad Kranjem,
leži na valovitem južnem koncu Udinboršta, odprta k
Huje (220-32-8-24-10), župnija Kranj 1 km do osnovne sotočju Rupovščice s Kokro. Trdne kmetije, mala posest
šole Primskovo 1 km, nm 383 m. Leže nasproti Kranja in tovarniški delavci. Na trg oddajajo krompir, mleko,
na strmem levem bregu Kokre. Kmetijska osnova vasi živino in del drugih pridelkov. Cesta na Kokrico, dobra
in globoko rečno korito sta podlaga upravni ločitvi vozna pot na bansko cesto (goriško in jezersko, 1-2
selišč, ki se zbližujeta šele zadnji čas. Kmetom se je km). Zgodovinska pomembnost: grad Prevalje ali
pridružilo večje število tovarniških delavcev za mesto in Prevole, ki ga je v 17. stol. sezidal Gregor Toperzer.
domačo tovarno Inteks. Intenzivna živinoreja (mleko). Danes je last Recherjevih dedičev. Podružnična cerkev
Zvezo s Kranjem posredujeta brv in most v Klancu nad sv. Marije Magdalene, prvotno podružnica preddvorske
vasjo. Podružnična cerkev sv. Jožeta, posvečena 1686, župnije. Na Rupi se je rodil Franc Jos (1850-1883), kri-
gotska pozidava. Do konca 18. stol. je bila podružnica tik, prevajalec in folklorist.
šenčurske župnije.

2 uradno obiskovanje,nadziranje župnij (kanonična)

59

Nastanek občine bo združitev tudi uradno proglašena. Združitev bo sprva
prinesla nekaj bremen, ker se ne more pričakovati, da bi v
V različnih izvodih časopisa Gorenjec se da prebrati razne prvih letih donos priključenih krajev znašal toliko, kolikor
razprave okrog Občine Primskovo, kar kaže na to, da je bodo znašale potrebe. Navkljub temu, pa je združitev
bilo takratno politično življenje zelo 'živahno' (op. a.). nujna, saj se predvideva, da postanejo Primskovo, Klanec,
Huje v najkrajšem času del mesta samega, kraji Rupa,
Časopis Gorenjec je izhajal ob sobotah po ceni 40 Čirčiče pa naj bi nekaj časa še ohranili vaški značaj. V
takratnih dinarjev celoletno oz. 20 din polletno oz. 10 bližnji prihodnosti se predvideva še že neodložljiva gradnja
din mesečno. novega mostu čez reko Kokro kot zveza centra mesta Kranj
s Hujami.
Notranji minister, gospod dr. Anton Korošec, je dne 13. juni-
ja 1936 podpisal uredbo, s katero je Občino Predoslje, s Časopis Gorenjec, novembra 1936
sedežem na Primskovem, preimenoval v Občino Primskovo
pri Kranju, in nadalje uredbo, s katero je katastralne občine "Po zakonu o občinah se morajo pobirati doklade po starem
Predoslje, Kokrica, Suha in Britof odcepil iz politične občine proračunu v onih občinah, ki še nimajo rednega proračuna.
Primskovo pri Kranju in ustanovil novo politično Predoslje, s Tak slučaj je bil tudi v Kranju. Tako se bodo pobirale za leto
sedežem v Predosljah. Politična občina Primskovo pri Kranju 1937/38 35 % občinske doklade, dočim bi se morale v
in obsegajoče katastralne občine Primskovo, Rupa, Huje, onem delu občine, ki je prej spadal pod Občino Predoslje,
Klanec in Čirčiče, se bodo v najkrajšem času priključile mestu pobirati 100 % doklade. To bi bilo v vaseh Primskovo,
Kranju. S to uredbo je postala fara Predoslje samostojna obči- Gorenje, Čirčiče, Rupa, Huje in Klanc - sedaj Klanec. Vsled
na in želji 'predoških' faranov, ki so jo gojili že več desetletij, tega je začasna občinska uprava dala predlog kranjski ban-
je gospod notranji minister v celoti ustregel. Za ta njegov ski upravi, da se tudi v komasiranem delu občine, t. j. v zgo-
korak se mu najprisrčneje zahvaljujemo in mu obljubljamo, raj navedenih vaseh, pobirajo samo 35 % občinske doklade.
da mu bomo ostali zvesti in hvaležni, kar mu bomo izkazali Ta predlog je začasna občinska oblast opirala na dejstvo,
že pri prihodnjih volitvah. Ker je to uredbo o osamosvojitvi da je v preteklem letu Občina Predoslje zvišala občinske
'predoške' občine podpisal na dan svojega godu, so mu česti- doklade, ker je na Primskovem nameravala zgraditi novo
tali tudi javno preko časopisa. šolo in si je na ta način hotela preskrbeti kritje za izdatke.
Ker pa se bo v kratkem gradila nova šola v Kranju, je na
Predoseljčan, Časopis Gorenjec, junija 1936 Primskovem odpadla potreba po novi šoli in proračun ne bo
izkazoval primanjkljaja, četudi bi se v komasiranem delu
Dela za združitev Občine Primskovo in vasi Struževo s pobirale samo 35 % doklade. Kranjska banska uprava je
Kranjem lepo potekajo, čeprav to ni bilo nikakor mogoče pokazala razumevanje za to zadevo in imamo zagotovilo,
pod prejšnjimi "jenesarskimi" (stranka JNS) občinskimi da se bo v kratkem stvar uredila".
odbori mesta Kranja. Brez vsake agitacije in pritiska so se
kranjski davkoplačevalci izreki za komasacijo (združitev). Časopis Gorenjec, aprila 1937
Do sedaj je zbranih že okoli 700 podpisov ter je že s tem
številom podana pripravljenost večine davkoplačevalcev za Službeni list z dne 12. maja 1937 razglaša, da so
omenjeno združitev. odrejene volitve občinskega odbora nove občine Kranj
na nedeljo, dne 20. junija 1937. Začasna občinska upra-
Časopis Gorenjec, septembra 1936 va je v kratki dobi svojega delovanja dosegla združitev
bivše Občine Kranj in Občine Primskovo, preusmerila
Kranjska banska uprava Dravske banovine razpisuje občinsko gospodarstvo, kolikor je bilo pač mogoče v
občinske volitve v kranjskem okraju. Volitve bodo dne 25. okviru prejšnjega občinskega proračuna, ter s koncil-
oktobra 1936, in sicer v vseh občinah, razen v Kranju in jantnim3 nastopanjem ustvarila bazo za pomirjenje poli-
Šenčurju. 21. novembra je bila ukinjena in priključena k tičnih, socialnih in osebnih nasprotij in trenj. Kranj se
Občini Kranj. je v tem obdobju pripravljal na obsežne investicije, saj

Združitev Občine Primskovo z Občino Kranj bo v kratkem 3 spravljivost, pomirljivost, popustljivost
postalo "gotovo dejstvo" in je le vprašanje nekaj dni, kdaj

60 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Župan Občine Primskovo
Ivan Lokar (v gasilski uniformi),
župan Kranja Karel Česen in
furman Miha Krč, p. d. Španov.
Slikano pred domačijo Franca
Bizjaka - p. d. Matevzelna, sedaj
Jezerska cesta 47. Slika je nastala
ob gasilski slovesnosti na
Primskovem pred letom 1936.
(Arhiv Marjan Černivec)
Spodaj:
Slikano nasproti županove hiše,
sedaj Jezerska cesta 44, odcep
proti reki Kokri, pred letom 1936.
(Arhiv Ivanka Uršič)

61

so imeli v planu poleg ljudske šole zgraditi še moderno Kot zanimivost naj povem, da je župan Lokar naknad-
kopališče, zdravstveni dom, poštno poslopje, nov most no ugotovil, da je podjetje Inteks na območju Občine
čez reko Kokro. Planirali so tudi razširiti most čez reko Primskovo, in tako je na občinski račun priteklo kar
Savo, zgraditi nove občinske poti, nova poslopja za nekaj denarja od davkov.
državne urade, novo tekstilno šolo, hiralnico, asfalti-
rane trge ... Vse te zadane si naloge naj bi izvršil nov Tudi sluga Občine Kranj je bil doma na Primskovem. To
občinski odbor, ki bi bil izbran iz različnih slojev, pred- je bil Janez Gorjanc (1891 - 1969) iz Jezerske ceste, ki je
vsem gospodarskih. raznašal občinsko pošto, nujna sporočila ter razne
občinske novice. Med drugim je raznašal tudi obvestila
Župan Ivan Lokar in tajnik Stanko Čuk kmetom o obvezni oddaji žita, krompirja in ostalih
pridelkov, bodočim vojakom pa pozive k vojakom.
Še nekaj besed o županu g. Ivanu Lokarju in njegovi
družini. Število občin se je od 1849/50 do 1941 velikokrat
spreminjalo. Največ sprememb je bilo v Dravski banovi-
Edini župan Občine Primskovo je bil g. Ivan Lokar ni. Komasacija občin v letih 1933 - 1936 je povečala
(23. 9. 1902 - 13. 5. 1981). Bil je dober gospodar in obseg in zmanjšala število dosedanjih občin od 1096 na
moderen mož pri Božičevih, kot se je reklo po 377. V naslednjih letih se je število občin spet povečalo,
domače. Včasih je bila hišna številka Premskov št. 11, tako da jih je bilo sredi julija 1939 skupaj 403.
sedaj je Jezerska cesta 44.

Bil je sin Janeza (1874-1931) in Marije Žerovnik (1867- Ponazoritve
1931) iz Britofa. Poročil se je z Angelo Rogelj iz Sp.
Brnika (8. 5. 1909-7. 2. 1979) in imel z njo otroke: hči 1. Imena in besede so iz takratnega obdobja, večina so prepisi člankov, op. a.
Angelo (1928-2006), poročeno Košnik pri Vampre- 2. Srez: širša teritorialno-politična enota, ki je povezovala več občin; okraj.
tovih na Primskovem, hči Ivano (1930-2007), poro- 3. Dravska banovína: od leta 1929 do 1941 je bila upravna enota na ozemlju današnje Slovenije.
čeno Marinšek v Naklem, sina Ivana (1932), poročen 4. Žandermerijska stanica: policijska postaja.
z Alojzijo (roj. Rogelj) - ostal je doma in si na 5. Nm: nadmorska višina.
domačem vrtu (Šuceva cesta) zgradil novo hišo, hči 6. SV: severovzhod.
Marijo (1933-1991), poročeno Pipan v Kranju, hči 7. Kataster (catastrum iz lat.capitastrum): temeljni vpisnik, kjer so vpisana vsa zemljišča.
Ano (1945), poročena Pečar, ki je poleg doma zgradi-
la hišo na Šucevi cesti. Viri

Pisar oziroma tajnik občine Primskovo je bil g. Stanko 1. Časopis Gorenjec, št. 25, leto XX, Kranj, 20. junija 1936, str. 2.
Čuk, rojen v Idriji 1893. leta, bival je na Primskovem za 2. Časopis Gorenjec, št. 39, leto XX, Kranj, 26. septembra 1936, str. 3.
šolo, sedaj Štirnova ulica 16. Po poklicu je bil sodni izve- 3. Časopis Gorenjec, št. 45, leto XX, Kranj, 7. novembra 1936, str. 1.
denec. Imel je šest otrok, od katerih sta živi še dve hčeri, 4. Časopis Gorenjec, št. 15, leto XX, Kranj, 10. aprila 1937, str. 1.
obe sta v Domu upokojencev na Jesenicah. S hčerko, go. 5. Časopis Gorenjec, št. 20, leto XXI, Kranj, 15. maja 1937, str. 1.
Gabrijelo Svetlin, roj. Čuk, sem tudi stopil v stik in 6. Glas, priloga Snovanja, X /1976, št. 6, str. 91-92.
izvedel za te podatke. Oče Stanko je umrl leta 1944 na 7. Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937.
Štefanji gori, pokopan pa je na pokopališču poleg cerkve 8. Lavtižar, Jožef, Zgodovina župnij v dekaniji Kranj, 1898, str. 36-38.
na Primskovem. Drugih podatkov se gospa ne spominja, 9. Zgodovinski arhiv Ljubljana - enota Kranj (ZAL), Občina Predoslje, a.e. 1254, št. fonda 4,
še manj pa zanimivosti o Občini Primskovo.
spis Hafner Jakob.
Kot sem že omenil, je bil sedež oz. pisarna na lokaciji 10. ZAL - enota Kranj, Občine Dravske banovine, Pregled izprememb, izvršenih s komasacijo občin
županovega doma, pri Božičevih, sedaj na Jezerski cesti
44. Za plačilo je tajnik dobil enkrat letno dobro rejene- v letih 1933-1937.
ga prašiča. 11. Ojsteršek, Martin, Veliki ugankarski slovar, 2. knjiga, 2000, gesla po abecedi.
12. ZAL - enota Kranj, Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine za leto 1936,

št. 53 in 95.
13. Verbinc, France, Slovar tujk, 6. izdaja, 1979, gesla po abecedi.
14. Žontar, Jože, Splošna okrajna uprava v Sloveniji v letih 1918-1941.
15. Župnijski list Župnije Primskovo, 1986, št. 6.
16. Wikipedija, spletna enciklopedija.
17. Ustni viri: Ivan Lokar, Gabrijela Svetlin, Ivanka Uršič, Antonija Sušnik, Marjan Črnivec,

Milan Bizjak
18. Lastnika fotografije: Marjan Černivec in Ivanka Uršič.

62 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Levo:
Vzorec odgovora na poslano
prošnjo o gradnji hiše, leta 1932.
Gospod Ivan Lokar je bil takrat
občinski svetovalec na Občini
Predoslje. (Arhiv Zgodovinski
arhiv Ljubljana, enota za
Gorenjsko, Kranj)
Spodaj:
Izrez žiga Občine Predoslje s
podpisom g. Ivana Lokarja,
1932.

63

Mag. Štefan Kadoič Pogledi in mnenja

Prišleki na Primskovem

V prispevku obravnavam Prišleke na Primskovem od leta 1964, ko je bila V tem zapisu nas zanima, kako se vzpostavljajo odnosi

ustanovljena Krajevna skupnost Primskovo. Žal v dosegljivih virih ta del pre- med staroselci in prišleki na Primskovem. To, kar je

bivalstva ni posebej zabeležen. Zato sem se posluževal pisnih in ustnih virov napisano, seveda ni mišljeno kot absolutna resnica, je

nekaterih krajanov, ki so mi omogočili oblikovati poglede in mnenja o vlogi samo pogled nekega prišleka iz 70. let dvajsetega stolet-

prišlekov na območju Primskovega, Klanca in Gorenj. ja, argumentiranega z dosegljivimi viri. Pri tem sem nale-

Občinska skupščina Kranj je sklep o oblikovanju krajevnih skupnosti sprejela tel na prvo resno vprašanje, kako določiti časovni okvir,
26. 3. 1964. Tedaj je bilo ustanovljenih 37 krajevnih skupnosti, od tega na ko lahko govorimo o prišlekih na Primskovem. Prišleki
območju mesta Kranj devet. Med njimi je bila tudi Krajevna skupnost so namreč prihajali od nastanka prve naselbine, kar je
Primskovo. Po ocenah je v njej živelo okoli 3500 prebivalcev. bilo po pisnih virih že nekaj stoletij prej. Globljega
posega v zgodovino priseljenstva ne moremo opraviti,

Pogoji za prihod prišlekov iz drugih območij so bili dani s hitro industriali- ker nimam na razpolago potrebnih popisov po

zacijo Kranja, saj mora biti za prišleke razpoložljivo delovno mesto, bivališče posameznih obdobjih, niti (razvoja) prostorskega

ter prijazno družbeno in naravno okolje. obsega naselja Primskovo pri Kranju, da bi lahko število

Hitra urbanizacija Krajevne skupnosti Primskovo se je začela v začetku 70-ih let priseljencev oz. rast prebivalstva na enakem
prejšnjega stoletja, najprej z individualno gradnjo hiš, nato pa sredi 80-ih let z geografskem okolju kolikor toliko natančno opredelili.
blokovno gradnjo Planine III. Z urbanizacijo se je močno spremenila tudi struktu- Za opredelitev prišlekov je pomembno tudi dejstvo, da
ra prebivalstva in gospodarstva. Število prebivalcev se je povečalo. V letu 1988 je za prišleka velja le prva generacija, njihovi potomci,
živelo v krajevni skupnosti že čez 5400 prebivalcev, kar je zlasti po osamosvojitvi rojeni v novem okolju, pa so že "staroselci".

Slovenije povzročilo pravi boom rasti novih storitvenih in malih industrijskih pod- Po pregledu različnih virov sem se odločil, da bom sledil

jetij ter trgovine. Konec leta 2009 imamo po podatkih Območne obrtne zbornice in prišlekom od leta 1965 dalje, kar utemeljujem z nasled-

Območne gospodarske zbornice na območju Krajevne skupnosti Primskovo že okoli njim: dne 12. novembra 1959 je Občinski ljudski odbor

450 gospodarskih subjektov. Prišleki pa so zlasti aktivni v humanitarni dejavnosti, na sejah obeh zborov na podlagi sklepa zborov volivcev

v velikem številu tudi v športu, kulturi in šahovskem klubu. Primskovo-Klanec, ki so potekali v času od 25. oktobra

V prispevku je opisan tudi razvoj krajevne samouprave, otroškega varstva do 8. novembra 1959, sprejel naslednji sklep: Ustanovi
in šolske dejavnosti. se stanovanjska skupnost z nazivom Primskovo-Klanec.

Območje le-te obsega: Ručigajevo cesto, Cesto na

Klanec, Ulico Vide Šinkovčeve, Reševo ulico, Tomaži-

Kdo so prišleki? čevo ulico, Luznarjevo ulico, Štirnovo ulico Cesto

Slovenski pravopis na str. 1280 besedo prišlek, prišlekin- Staneta žagarja, Tekstilno ulico, Kavčičevo ulico,
ja, poudarja kot priseljenec, priseljenka. V tem zapisu sem Kurirsko pot, Kokrški log, Krašnovo ulico Zadružno
v naslovu uporabil besedo prišlek, ker se mi zdi, da ulico, Jelenčevo ulico, Kajuhovo ulico, Žanovo ulico,
ustrezneje razloži prihod ljudi v neko ruralno (kmečko) Oprešnikovo ulico, Likozarjevo ulico ter Cesto talcev.

okolje. Prišleki so vedno ljudje, ki pridejo v neko že nasel- Gre za območje južno od sotočja Kokre in Rupovščice,

jeno območje, zaselek, vas, mesto. Staroselci jih z večjo ali na levem bregu Kokre, ki ga na vzhodu omejuje indu-

manjšo naklonjenostjo sprejmejo ali zavračajo. V vsakem strijska cona vzhodno od Jezerske ceste, od križišča le-te

primeru se ustvari nek medsebojni odnos, ki je pozitiven s cesto Staneta Žagarja pa se razširi do sedanje Ulice

ali negativen, odvisno od interesov enih in drugih, pa Janka Puclja, na jugu pa jo omejuje Cesta Rudija Šelige.

tudi od njihovega števila.

64 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Stanovanjska skupnost ni imela dolgega življenja, ker se naselju, ki bi zaradi večjega zanimanja omogočila hitrej- Pogled na Huje, Klanec in
ni uveljavila kot samoupravna skupnost občanov oz. ši razvoj, zlasti na komunalnem področju (voda, ceste, Primskovo leta 1956. (Vir: Cene
krajanov, ampak je organizirala predvsem servisno in kanalizacija), pa tudi na področju šolstva, kulture in Avguštin, Gorenjski muzej)
komunalno dejavnost. športa. Zato ima ustanovljena Krajevna skupnost
Primskovo enak teritorialni obseg kakor z odločbo t.
Zato je Občinska skupščina Kranj na osnovi 98. člena 025-06/1964-2 odpravljena stanovanjska skupnost. Naj
Ustave SFRJ in 94. člen Ustave SRS na seji Občinskega poudarim, da je območje (teritorij) KS Primskovo tudi v
zbora in Zbora delovnih skupnosti dne 26. 3. 1964 spre- l. 2009 skoraj enako kot l. 1965, zaradi urbanizacije pa
jela sklep o sprejemu Statuta Občine Kranj. 120. člen so se pojavile nove ulice, od katerih nekatere segajo tudi
Statuta določa, da "v krajevnih skupnostih organizirajo v območje drugih krajevnih skupnosti. Te nove ulice so
občani komunalne, stanovanjske, gospodarske, (južno od Ceste Staneta Žagarja) Cesta Jaka Platiše, Trg
socialne, zdravstvene, kulturne, vzgojne in druge Prešernove brigade, Trg Rivoli, Ulica Janka Puclja, Ulica
dejavnosti zaradi neposredne zadovoljevanja svojih Draga Brezarja in (severno od Ceste Staneta Žagarja)
potreb ter potreb družin in gospodinjstev kakor tudi za Ulica Mirka Vadnova, Šuceva ulica in Kalinškova ulica.
razvoj naselja."
Meje KS Primskovo se torej v 45 letih niso spremenile,
Ustanovljenih je bilo 37 krajevnih skupnosti, od tega 28 velikost ozemlja je skoraj enaka, zato je to tudi prva
na podeželju, devet pa na območju mesta Kranja. Pri osnova za ugotavljanje prišlekov.
teritorialnem oblikovanju krajevnih skupnosti so kra-
jani vztrajali pri tradicionalni pripadnosti kraju in

65

Prebivalstvo Za tiste, ki vidijo svojo prihodnost v novem okolju in si
želijo ustvariti družino ali pa jo pripeljati v novo okolje,
Staroselci in prišleki pa je drugi najpomembnejši pogoj stanovanje.

Mejnik, za ločitev števila prebivalstva na staroselce in Tretji pogoj je prijazno in všečno družbeno in naravno
prišleke, je leto 1967. okolje, v katerega se prišleki lahko čim prej vključijo in
v njem polno zaživijo.
Preglednica 1 Leto Mesto Kranj Primskovo
1967 25.657 3.322 (ocena) Seveda pa so na lestvici želja (pogojev) prišlekov še
Opomba: Vsi podatki iz preglednice 1978 31.772 3.494 drugi dejavniki - kulturni, socialni, jezikovni, izobra-
so vzeti iz statističnih podatkov 1982 33.988 3.567 ževalni, verski itd. Kolikor poznam povojne razmere v
1988 36.335 5.403 Kranju mislim, da so gornji trije pogoji najpomembnejši
o občini Kranj za leta 1967, 1978, 2009 39.371 5.523 za prišleke.
1982, 1988, 2009. V letu 2009
Preglednica 1 nam kaže rast prebivalstva v KS V vsakem primeru so prišleki tisti, ki pridejo k nekomu,
je bilo med 39.371 prebivalci mesta Primskovo od l. 1967 dalje. V zadnjih 42 letih se je v neko okolje, ki ga zasedajo staroselci. Hočeš nočeš si
Kranja 3.495 začasnih prebivalcev, število prebivalcev povečalo za 2201 ljudi oz. za 66,2 stopita nasproti dva pola, staroselci kot skupnost avto-
v Krajevni skupnosti Primskovo pa %. Najhitrejša rast je bila med 1982 in 1988, ko se je v htonih prebivalcev s svojimi pogledi in interesi razvoja,
je bilo od 5.523 prebivalcev kar 292 šestih letih število prebivalcev povečalo za 1836 oseb in prišleki - tujci, ki so marsikdaj neznanka in lahko
oz. za 51,5 %. predstavljajo motnjo v prihodnosti za staroselce.
začasnih, med njimi tudi večje
število izbrisanih. Hitra rast prebivalstva za KS Primskovo pomeni pred- Menim, da ni napačna trditev, da so si interesi starosel-
nost, ki se kaže v vsestranskem gospodarskem in cev in prišlekov pri nekaterih stvareh nasprotni, pri
družbenem razvoju, tudi kvaliteta življenja je na višjem drugih pa podobni ali enaki. Poglejmo nekatere:
nivoju, hkrati pa se sooča z vedno novimi izzivi, katerih
posledice so lahko tako pozitivne kot negativne. Staroselci povsem naravno branijo svoje interese (enako
kot večina ostalih živih bitij) tako, da obdržijo pozicije,
Mesto Kranj obsega poleg ožjega območja mesta (stare- ki so jih imeli do določenega trenutka, ne želijo, da se
ga mestnega jedra) še naselja Čirče, Gorenja Sava, Huje, njihova kvaliteta življenja na prostoru, ki ga zasedajo,
Planina, Orehek-Drulovka, Primskovo, Stražišče, Stru- poslabša (mir, hrup, sonce, senca, razgled). Nepoznan
ževo, Vodovodni stolp in Zlato polje. sosed - prišlek je lahko neprijeten, lahko zahteva za njih
nesprejemljiv gradbeni poseg ipd. Seveda pa so med
Pogoji za prihod prišlekov staroselci tudi taki, ki želijo prodati nepremičnine ali
gradbeno zemljišče - pri njih prevladajo ekonomski
Hitra industrializacija Kranja je po II. svetovni vojni pripel- interesi, ki so včasih močnejši kot moteči dejavniki. Ti si
jala v Kranj na tisoče novih delavcev, najprej iz Prekmurja želijo novih prišlekov, ki bodo zadovoljili njihov osebni
in drugih, manj razvitih predelov Slovenije, kasneje pa iz ekonomski interes.
drugih republik SFR Jugoslavije. Potrebe industrije so bile
velike, zato dela ni bilo težko dobiti, še zlasti ne na Prišleki primarno iščejo nov življenjski prostor, novo
delovnih mestih, ki so jih domačini odklanjali - npr. v grad- priložnost, ki jo želijo izkoristiti. Takšna priložnost je na
beništvu, komunalni dejavnosti, tekstilni industriji, goz- primer zgraditi hišo za svojo družino ali pridobiti
darstvu, gumarstvu, pa tudi v zdravstvu, gostinstvu ipd. primerno stanovanje, morda začeti s kakšno obrtno ali
podjetniško dejavnostjo. Prišleki so tisti, ki iščejo
Prvi pogoj za prihod prišlekov je razpoložljivo delovno najboljše pogoje za uresničitev svojih ciljev, zdi se mi, da
mesto, ker pa morajo delavci nekje bivati, je pomembno so vedno v nekoliko podrejenem položaju, vsaj do tistih
tudi bivališče (samski domovi, najemne sobe …). staroselcev, ki posedujejo nepremičnine (zemljišča), ali
do tistih, ki nastopajo kot stranka v uradnih postopkih.

66 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Nasprotni interesi staroselcev in prišlekov se velikokrat Naša krajevna skupnost je s končano blokovno izgrad-

končajo s spori in na sodiščih, podobno pa se dogaja njo Planina III postala tretja največja krajevna skupnost

tudi med samimi staroselci ali med prišleki. med 26 krajevnimi skupnostmi v Mestni občini Kranj.

Urbanizacija Primskovega Velika večina zazidljivih površin v KS Primskovo je Po urbanizaciji Primskovega. Ulica
in val prišlekov namenjenih in pretežno tudi že uporabljenih za indivi- individualnih hiš na Klancu.
dualno pozidavo in gradnjo spremljajočih objektov za (Foto Drago Papler)
Močan razvoj gospodarstva po II. svetovni vojni v trgovine oz. nakupovalne centre, javnih zgradb - šola,
Kranju je zahteval tudi hiter razvoj stanovanjske grad- vrtci, kulturni dom, poslovne zgradbe (Elektro Najvišji stanovanjski blok na Trgu
nje, saj so morali prišleki nekje bivati. Manjši posegi Gorenjska, Gorenjski tisk, Cestno podjetje Kranj, JP Rivoli, v katerem živi 240 stanovalcev.
organizirane stanovanjske gradnje segajo v leto 1947, ko Komunala Kranj, Surovina itd.) ter proizvodnih obratov (Foto Drago Papler)
so bili zgrajeni dvonadstropni bloki Iskre na Planini za posameznih podjetij, npr. Elektrotehnično podjetje,
približno 1300 stanovalcev, kasneje pa še Tekstilindusa Obl'č, Telekom, Creina itd. Ortofoto posnetek nakupovalnega
ob Župančičevi ulici za okoli 830 stanovalcev. Na središča na Primskovem, ki je
območju Primskovega in Klanca pa so se tedaj gradile le Poselitveno območje KS Primskovo je v zadnjih največje nakupovalno središče
zasebne hiše. desetletjih iz pretežno ruralnega naselja prešlo v na Gorenjskem.
pretežno urbanizirano, urejeno mestno naselje z
Odločitev o zazidavi Planina-Huje-Klanec je bila sprejeta največjim nakupovalnim središčem (Mercator HM,
na podlagi generalnega urbanističnega progama občine Merkur, Lidl, Hofer, Big bang, Rutar, DIPO, Dolnov,
in urbanističnega načrta mesta Kranja leta 1967, in se je Planet Tuš itd.).
podrobneje opredelila z zazidalnim načrtom za potrebe
stanovanjske gradnje Planina-Huje- Klanec za obdobje
od 1972 do1982 (arhitektka sta bila Marjan Bežan in
Nives Starc). Z navedenimi dokumenti je bila zazidava
omenjenega območja zasnovana s tremi kareji, omejeni-
mi z mestnimi vpadnimi cestami. Tretji kare, imenovan
Planina III, sodi na območje KS Primskovo. Na površini
17,5 ha je bilo zgrajenih približno 760 stanovanjskih
enot, v blokih s štirimi, petimi in osmimi nadzemnimi
etažami. Naselje je opremljeno z vsemi potrebnimi
spremljajočimi družbenim, oskrbovalnimi in servisnimi
objekti. Po podatkih podjetja Domplan, d. d., v tej soses-
ki živi okoli 2000 ljudi v 738 stanovanjih. Naselje se
prometno napaja s severne strani, znotraj naselja pa so
urejene zelenice, pešpoti, otroška in športna igrišča. Gre
za največje naselje na območju KS Primskovo, v katere-
ga so se naselili skoraj sami prišleki tja do leta 1987. Tu
je tudi najvišji stanovanjski blok - stolpnica na trgu
Prešernove brigade s 100 stanovanji in 250 stanovalci.

Planina III je edina blokovna gradnja v KS Primskovo in
hkrati tudi najgosteje naseljeno območje KS. Na 17,5 ha
živi 38 % vseh prebivalcev KS Primskovo. Ta del ima tudi
edina dva trga - Trg Prešernove brigade in Trg Rivoli.

67

68 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Na levi:
Ortofoto posnetek
Krajevne skupnosti Primskovo
(Klanec, Primskovo, Gorenje)
po urbanizaciji leta 2009.

Kaj so prinesli prišleki v krajevno bili predsedniki KS Ivan Pristov, Darko Mesec, Alojz

skupnost? Malovrh in Andrej Babič. Leta 1986 so bile skupščine

Odgovor na to vprašanje ni lahek. Če bi hoteli dobiti krajevnih skupnosti ukinjene.

strokovno utemeljen odgovor, bi vsekakor morali opra- Predsedniki Sveta KS pa so bili Ivan Pristov (1974-

viti poglobljeno analizo, temelječo na izbrani meto- 1978), Anton Satler (1978-1982), Valentin Kokalj (1982

dologiji, primerni za takšno raziskavo. Zadovoljili se -1986), Tone Zupan (1986-1990), Drago Česnik (1990-

bomo le z razpoložljivimi pisnimi viri iz arhivov in priče- 1996), ponovno Tone Zupan (1996-2002), sledila pa sta

vanji nekaterih krajanov. Brane Lotrič in Slavko Erzar, slednja dva kot prišleka,

Doprinos prišlekov je razpoznaven na različnih vsak po pol mandata od 2002 do 2006. V mandatu
področjih, na primer: v lokalni samoupravi, gospo- 2006-2010 je predsednik Sveta KS Drago Štefe.

darskem razvoju (obrt, trgovina, podjetništvo..), izo- V Svetu KS in v komisijah Sveta je bilo v zadnjih treh

braževanju in varstvu otrok, društvenem (kulturnem, desetletjih približno 1/3 do 1/2 prišlekov, kar je glede

športnem, družbeno-koristnih dejavnosti - prostovoljno na število prišlekov med prebivalstvom primerno. Za

gasilstvo …), humanitarno-socialnem (RK, Karitas) itd. lokalno samoupravo se niso zanimali stanovalci

blokovske soseske Planina III, ki še danes nimajo pred-

Sodelovanje v lokalni samoupravi stavnika v Svetu KS kljub prizadevanjem vodstva KS,

Krajevna skupnost Primskovo je bila ustanovljena leta da bi jih vključili.

1964. Pri iskanju pisnih virov o članih prvih organov Sodelovanje prebivalcev v lokalni samoupravi je

upravljanja ni bilo uspeha. Ne v arhivu KS, ne v arhivu pomembno, ker je naša krajevna skupnost heterogena

Mestne občine Kranj, niti v Zgodovinskem arhivu po več merilih - gostoti poseljenosti, socialni sestavi,

Slovenije - enota Kranj, teh podatkov ni moč najti. V urbani ureditvi, komunalni opremljenosti itd., kar zahteva

arhivu KS obstajajo prvi podatki iz leta 1980, vsi stare- zavzemanje za ravnotežen razvoj manj urejenih prede-

jši dokumenti pa so bili ob izlivu vode uničeni. Po ust- lov krajevne skupnosti. S tem želimo, da bi bili interesi

nih virih (Tone Zupan, Helena Kalan, Andrej Babič) so vseh skupin prebivalcev pretežno zadovoljeni.

Predsedniki Svetov Krajevne
skupnosti Primskovo.

Andrej Babič Tone Zupan Drago Česnik Brane Lotrič Slavko Erzar Drago Štefe

69

Mesto, na katerem so postavili Za primer navajam organiziranost lokalne samouprave Namen tega članka ni pisati kronologije KS Primskovo
Zadružni dom - danes Dom v mandatnem obdobju 1982-1986, ki je bilo zadnje od njenega nastanka. Obdobje zadnjih petinštiridesetih
obdobje, ko so krajevne skupnosti še imele skupščino let pa je vendarle dovolj dostopno, da o njem lahko
krajanov. Pogled z Jelenčeve ulice kot najvišji organ, izvršni organ pa je bil Svet KS. zapišemo nekaj osnovnih podatkov.
proti vzhodu, kmalu po drugi
svetovni vojni. 50 člansko skupščino je tedaj vodil Andrej Babič. V Krajevna skupnost je imela v začetku delovanja po l.
skupščini je sodelovalo 13 prišlekov. Svet KS je štel 17 1964 na razpolago le en prostor v Zadružnem domu. Ta
Gradnja Zadružnega doma. Ob članov, od tega 9 prišlekov, predsednik je bil Valentin je bil ob pomoči krajanov zgrajen v letih 1950 - 1951.
pomoči krajanov je bil zgrajen v letih Kokalj. Poleg teh dveh organov je bilo imenovanih še 15 Lastništvo nad njim je leta 1955 pridobila Kmetijska
komisij, dva sveta, štab civilne zaščite ter dve delegaciji za zadruga Sloga Kranj, ki je leta 1985 začela razprodajo
1947 - 1951, dvorana pa leta 1952. samoupravne interesne skupnosti. Izkušnje so pokazale, prostorov. Ob tej prodaji si je krajevna skupnost želela
da se je s številom organov pretiravalo, saj učinkovitost zagotoviti lastništvo nad delom, ki ga je uporabljala, pri
ni bila zadovoljiva. V vseh teh organih je tedaj sodelova- čemer je s tožbo od KZ Sloga zahtevala svoj delež.
lo kar okoli 200 ljudi, nekateri tudi v več organih. Zbirala je tudi donacije podjetij in jih tudi pridobila od
IBI-ja, Cestnega podjetja, Petrola, Gorenjskega tiska, pa
tudi od MO Kranj in Združenja obrtnikov. Zbrani denar
so namenili za nakup stanovanja na Planini, ki so ga
nato zamenjali za prostore v Zadružnem domu leta
1988. Pri tem delu je bil zelo angažiran takratni Svet KS,
zlasti njegov predsednik Tone Zupan in tajnica Helena
Kalan. Končni rezultat teh prizadevanj je bila otvoritev
pridobljenih in obnovljenih prostorov KS Primskovo.

Po osamosvojitvi države so se razplamteli interesi glede
delitve premoženja, zlasti dvorane, ki jo je uporabljalo
predvsem društvo Svoboda. Ideje so bil s strani intere-
sentov različne - od skladišča za krompir do avtosalona.
Pravda je na koncu pripeljala do poravnave, sklenjene
20. 5. 1994, ko je KS Primskovo od skupnih 1323 m2
dobila v last 985m2. Za ta ugoden izid imata precej
zaslug takratni predsednik sveta KS Drago Česnik in
tajnica Helena Kalan.

Pomembno vlogo so imeli prišleki tudi pri gradnji šport-
no-rekreacijskega centra v Kokrškem logu, ki je plod
večletnega, zlasti prostovoljnega dela. V odboru, ki je
vodil to gradnjo, je bilo pet prišlekov.

70 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Otvoritev novih prostorov KS, pri-
dobljenih in obnovljenih v letu
1988.

Prav je, da se spomnimo tudi prve izdaje glasila Stiki, ki
je bilo najprej glasilo Krajevne konference SZDL
Primskovo, sedaj pa že nekaj let izhaja kot glasilo
Krajevne skupnosti Primskovo. Glasilo veliko prispeva k
informiranju in povezovanju krajanov.

Na praznični dan, 17. oktobra 2009, smo Primskovljani ja, 3 krojačev, delovali sta 2 mesariji, 1 kisarna, 1 avtome- Dom krajanov Primskovo,
dočakali odprtje novih prostorov v domu in prenovljene hanična delavnica, po 1 frizerstvo, kleparstvo, pekarstvo in avgust 2010.
dvorane. Ta veliki projekt je po dolgih letih prizadevanj 3 čevljarji, 3 trgovine z mešanim blagom in 4 gostilne. (Foto Marko Tušek)
vodstev KS Primskovo ob pomoči Mestne občine Kranj
realiziral sedanji Svet KS v mandatu 2006-2010, pod
predsedstvom Draga Štefeta. Z izgradnjo dodatnih pros-
torov je KS postala lastnik 1409 m2 površine.

Gospodarski razvoj Krajevne skupnosti Primskovo Ti podatki seveda ne morejo biti popolni, vendar dajejo

V poglavjih Zgodovinsko pričevanje in Gospodarstvo, sliko KS Primskovo pred letom 1965.

podjetništvo in trgovina, je prikazana gospodarska moč Naslednji časovni prerez je izdelan za l. 1988. Takrat je

naše krajevne skupnosti. Ker je naše zanimanje namen- v okviru praznovanja KS Primskovo posebna komisija,

jeno le prišlekom na Primskovem, bom poskusil opre- ki jo je vodil predsednik Alojz Ovsenik, dolgoletni pod-

deliti njihov prispevek h gospodarskemu razvoju KS na jetnik z Jezerske ceste, pripravila obrtno razstavo,

podlagi števila registriranih gospodarskih subjektov. namenjeno domači javnosti, s posebnim poudarkom na

Podatkov o tem ni enostavno dobiti, ker se tovrstni tem, da se šolska mladina v večji meri odloča za obrt-

podatki niso zbirali na nivoju KS, temveč občin ali niške poklice in dejavnost. Seznam obrtnikov, ki so

drugih upravnih enot. razstavljali, je bistveno drugačen od onega iz l. 1965,

Opiram se na ustne vire članov vodstev KS. Tone Zupan je tako po številu kot po dejavnostih.

sestavil spisek obrtnikov, trgovcev in gostincev na Na tem seznamu ni več starih obrtnikov - kolarjev, žagar-

Primskovem in na Klancu pred letom 1965. Ugotovil je jev, kovačev, čevljarjev, sedlarjev, namesto njih so se

obstoj 29 obrtnikov, od tega 6 mizarjev, 3 kovačev, 2 kolar- pojavile nove dejavnosti tako na proizvodnem kot

jev "bognarjev", 2 pleskarjev, 2 sedlarjev, 1 vodnega žagar- storitvenem področju: elektromehanika, izdelava drob-

71

nih kovinskih predmetov in galanterije, drobnih tekstil- sekih je izdelana naslednja preglednica (Preglednica 2).

nih izdelkov, pletilstvo,orodjarstvo, kovinostrugarstvo, Komentar k preglednici 2
storitve za avtomobile (kleparstvo, ličarstvo, pranje in

čiščenje ipd.), avtoprevoznikov pa je bilo kar deset. Z vedenjem o pomanjkljivosti (nepopolnosti) pri-

Pojavila se je tudi prva turistična agencija, fotokopiranje, dobljenih podatkov bi si upali napraviti naslednji

računalništvo, optika, fotograf, tiskarstvo itd. povzetek:

Zgoraj: Zadnji pregled dejavnosti temelji na spisku na dan 31. Ob ustanovitvi KS leta 1964 je bilo Primskovo primest-
Z razstave obrti v Domu krajanov. 12. 2008, ki so ga pripravili na Območni obrtni zborni- no kmečko-delavsko naselje, v katerem je bila obrtna,
ci v Kranju. Zabeleženih je 119 dejavnosti - podjetij, s. p.- trgovska in storitvena dejavnost, namenjena predvsem
(Arhiv KS Primskovo) jev ipd., ki imajo sedež v KS Primskovo. Od tega je 21 zadovoljevanju potreb tu bivajočega kmečkega in
družb: 18 z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), dve del- delavskega prebivalstva. To trditev potrjujejo vrste
Spodaj: niški družbi (d. d.) in ena družba z neomejeno odgov- dejavnosti in njihovo število. Takšno stanje je trajalo do
Preglednica 2 ornostjo (d. n. o.), ostali (98) so samostojni podjetniki približno leta 1970.
posamezniki (s. p. p ali krajše s. p.).
V začetku načrtne urbanizacije v sredini 70. let je bila
Na osnovi vseh štirih virov v omenjenih časovnih pre- načrtovana predvsem individualna gradnja na Klancu in
Gorenju, kar je strukturo prebivalstva začelo močno
spreminjati. Individualne hiše so gradili večinoma
industrijski delavci (predvsem srednjega sloja), ki so
imeli večje in drugačne potrebe od staroselcev - po eni
strani po obrtnih storitvah, po drugi pa po dodatnih
virih zaslužka. Le-te je omogočila kooperacija z industri-
jo in razvijajočo se trgovino, ki je kupovala izdelke za
slovenski in jugoslovanski trg. Od tod je verjetno sledil
tako hiter razvoj kovinske, orodjarske, elektrome-
hanske, tekstilne in lesno-obrtne dejavnosti (teh
delavnic je bilo v začetku 80. let približno 40), povečalo
pa se je tudi število storitvenih obrtnih delavnic (na 35).
Sredi 80. let je bilo na Primskovem že okoli 112
proizvodnih in storitvenih obrtnih delavnic.

Ker se v tem sestavku ukvarjamo s prišleki, moramo
ugotoviti, da se je število obrtnih, trgovskih in gostin-
skih lokalov povečalo s prihodom prišlekov. Obrtne in
druge delavnice je od 1965 do 1988 odprlo okoli 31
posameznikov - prišlekov, kar je predstavljalo kar 31 %
novoodprtih dejavnosti.

Po podatkih Območje obrtne zbornice je bilo po stanju
31. 12. 1998 v KS Primskovo registriranih 77 obratov.
Število se je glede na l. 1988 zmanjšalo, razlika pa je ver-
jetno nastala zaradi sicer aktivnih obratov, ki pa se niso
registrirali v OOZ po novi nomenklaturi. Konec leta
2008 pa je bilo registriranih že 127 podjetij oz. obratov.

Po podatkih Območne obrtne zbornice Kranj, ki temel-

72 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

jijo na registriranih obratih v skladu z obrtno zakonoda-
jo, je bilo 31. 12. 2008 registriranih 127 članic. Če ta
spisek dejavnosti primerjamo s seznamom iz l. 1988,
podatki niso primerljivi zaradi sprememb nomenklature
dejavnosti. Vidimo pa, da se je število delavnic v zadnjih
20 letih povečalo. Zopet lahko ugotovimo, da so
nekatere dejavnosti prenehale ali spremenile lastnike,
druge pa so se na novo pojavile. Te so predvsem
storitvenega značaja, ki zadovoljujejo povpraševanje
povečanega števila prebivalcev, pa tudi širšega prostora.

Še večji porast in napredek pa nam kažejo podatki, ki
smo jih pridobili od Območne gospodarske zbornice in
se nanašajo na konec leta 2009. Vključujejo 213 samostoj-
nih podjetnikov (s. p.) in 222 družb z omejeno odgo-
vornostjo (d. o. o.) ter 4 delniške družbe (d. d.). Ta spisek
podjetnikov in družb je po vrsti dejavnosti, ki jih oprav-
ljajo, zelo raznovrsten in širši kot spisek, ki smo ga dobili
od Območne obrtne zbornice, potrebno pa je pripomniti,
da se ti podatki iz meseca v mesec spreminjajo.

Kakšno zvezo imajo ti podatki s prišleki? Kažejo, da je Materialni pogoji za varstvo, vzgojo Prvi večji zasebni podjetnik med
velik del odprtih obratov, delavnic, gostinskih in trgo- in izobraževanje prišleki je bil Jože Boltez.
vskih lokalov v lasti prišlekov. Za primer naj navedemo,
da je samo na Trgu Prešernove brigade, Trgu Rivoli, Prebivalstvo Primskovega je ob ustanovitvi krajevne
Cesti Jake Platiše in Ulici Janka Puclja (blokovna grad- skupnosti štelo okoli 3300 ljudi (ocena).
nja) kar 65 s. p.-jev in 36 d. o. o.-jev, torej kar 98 gospo-
darskih subjektov. V tem blokovnem naselju pa živijo Ker so za prebivalce katere koli krajevne skupnosti
predvsem prišleki, čeprav so tu tudi lokali in drugi otroško varstvo, predšolska vzgoja in osnovno šolstvo
poslovni prostori, katerih lastniki živijo drugje. velikega pomena, so ta področja deležna precejšnje
pozornosti. Ker ugotavljamo vpliv prišlekov, začenjamo
Na Kalinškovi ulici v Gorenjah je 36 hišnih številk (indi- s stanjem leta 1964/65.
vidualna gradnja), registriranih pa je kar 5 podjetnikov in
5 d. o. o. -jev, torej ena na vsake 3,6 hiše. Na "aveniji" Vzgoja in varstvo predšolskih otrok
Primskovega - Jezerski cesti, je izpisanih 224 hišnih
številk, registriranih pa je 28 samostojnih podjetnikov, 33 Takratna občina Kranj je v tem času uresničevala pro-
d. o. o.-jev ter 3 delniške družbe, torej na vsake 3,5 hiše gram gradnje družbenih objektov na osnovi samo-
ena gospodarska enota. Še večja gospodarska gostota prispevka. Program je bil uspešno zaključen tudi na
registriranih podjetnikov pa je na Likozarjevi ulici. Na št. Primskovem. Pred tem je bil tu od leta 1960 v
1 (stara stavba osnovne šole Primskovo) je registriranih Zadružnem domu že vrtec Milene Korbarjeve za okoli
kar 26 družb (d. o. o.-jev) in 5 s. p.-jev. Koliko od teh jih 55 otrok. Iz sredstev samoprispevka je bil v l. 1973 zgra-
aktivno opravlja svojo dejavnost, nismo raziskovali. jen vrtec Čenča na Oprešnikovi ulici, ki se je v začetku
sicer imenoval vrtec Klanec za 72 otrok (kapaciteta je
Iz teh nekaj informacij naj bralec sam presodi, koliko so bila odvisna od števila oddelkov in starostne strukture).
prišleki prispevali h gospodarskemu napredku
Primskovega, Klanca in Gorenj.

73

Vrtec Milene Korbarjeve je bil leta 1980 ukinjen zaradi V šolskem letu 2009/10 je vpisanih 156 učencev v prvih
potreb Kmetijske zadruge Sloga, ki je bila takrat lastnice pet razredov devetletke podružnične OŠ Simona Jenka.
stavbe. Vedno večje potrebe po otroškem varstvu zaradi V desetih oddelkih (s po dvema razredoma), je tako v
priseljevanja je z velikim razumevanjem za reševanje povprečju 15 - 16 otrok. Manjše število učencev omo-
materialnih težav predšolske vzgoje uresničilo vodstvo goča kvalitetnejši pouk z več individualnega pristopa in
tekstilne tovarne Ibi, ki je l. 1980 odprlo vrtec v svoji pristnejšim odnosom med učitelji in učenci.
stavbi, ki je bil namenjen 95 otrokom zaposlenih
delavcev v tovarni, pa tudi ostalih občanov. Po dena- Hitra urbanizacija sredi 80. let je imela za posledico pre-
cionalizaciji l. 1993 je bil ta vrtec ukinjen. Pri natrpanost podružnične šole, zato je veliko otrok odšlo
podružnični šoli matične osnovne šole Simona Jenka na v OŠ Matija Čopa na Planino II.
Primskovem pa sta od l. 1978 delovala dva oddelka
vrtca (za okrog 24 otrok). Leta 2009 je zaradi povečanih Leto Šolski program Število učencev
potreb po varstvu Mestna občina Kranj odprla v hiši na
Likozarjevi ulici enoto za okoli 34 otrok. 1965 petrazredna šola - podružnična šola Primskovo - stara 195

1980 štirirazredna šola - podružnična šola Primskovo z vrtcem - nova

1987/88 štirirazredna šola - 11 oddelkov 301

Osnovnošolsko izobraževanje 2003/04 prvič vpis v prvi razred devetletke - petrazredna devetletka 27
2007/08 28 (1.r) + 37 (2.r.) + 31 (3. r.) + 32 (4. r.) + 22 (5. r.) 150
Čeprav sodi KS Primskovo po številu prebivalcev v zad- 2009/10* 32 (1.r) + 40 (2.r.) + 34 (3. r.) + 29 (4. r.) + 31 (5. r.) 156
njem času med večje - na drugem mestu v Mestni občini
Kranj (za KS Vodovodni stolp) z okoli 5500 prebivalci v Preglednica 3
l. 2009, nima popolne osnovne šole. Tradicija je sicer že *Opomba: V šolskem letu 2009/10 ima vsak razred dva oddelka.
več kot 110-letna, vendar le za prva štiri leta tedanje
osnovne osemletke, nato pa so otroci pouk obiskovali v Otroci prišlekov omogočajo tudi polno zasedenost
matični šoli v KS Vodovodni stolp. Leta 1978 je bila tako podružnične šole. Šola, ki jo vodi v šolskem letu
namesto majhne stare šole ob izteku Likozarjeve na 2009/10 ravnateljica Majda Pipan, ima 15 učiteljev in tri
Cesto Staneta Žagarja zgrajena nova podružnična šola vzgojiteljice. Zanimivo je, da med njimi ni nobene/ga
med stavbama tovarne Ibi in Zadružnim domom. Tu je staroselke/ca.
deloval tudi prej omenjeni vrtec. Šolski okoliš ne zajema
vsega območja KS Primskovo, otroci se šolajo tudi na OŠ
Matije Čopa na Planini II.

Otroci podružnične šole
Simon Jenko Primskovo so redni
nastopajoči gostje ob praznovanju

krajevnega praznika.
(Arhiv KS Primskovo)

74 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Z leve proti desni:

Krajani Primskovega, Klanca in Gorenj, se množično odzivajo na
krvodajalske akcije. (Arhiv KS Primskovo)

Viktor Perne je kri daroval že 273-krat.

Krajevno organizacijo Rdečega križa že 10 let vodi Janez Kern.
Po mnenju Območne organizacije RK Kranj je primskovljanska
organizacija Rdečega križa na prvem mestu po uspešnosti
svojega dela.

Prišleki in humanitarna dejavnost Območne organizacije RK Kranj je primskovljanska

Na Primskovem imamo dve pomembni organizaciji organizacija Rdečega križa na prvem mestu po uspeš-
civilne družbe - Rdeči križ in Karitas. Prvi je tu prisoten nosti svojega dela. Organizacija RK Primskovo pa ima
že več kot 60 let, po številu članov , v l. 2009 jih je bilo tudi člana Viktorja Perneta iz ulice Draga Brezarja, ki je
okrog 2200 ali kar 42 % vseh prebivalcev, je najšte- že 273 krat daroval kri.

vilčnejša organizirana združba ljudi na tem območju. Druga humanitarna organizacija je katoliški Karitas, ki

Število članov se je od l. 2007 povečalo za 974. pa deluje na občinski ravni in v krajevnih skupnostih

Krajani visoko cenijo program KO RK, ki temelji na krvo- nima svojih podružnic kakor Rdeči križ.

dajalstvu, spremljanju socialnega stanja prebivalstva in

nudenje pomoči potrebnim, organizaciji občasnih akcij - Šahovski klub Primskovo Kranj je za

npr. meritve krvnega tlaka, sladkorja v krvi, holesterola, prišleke prijetno okolje

gostote kosti ipd., ter predavanjih in izobraževanju kra- Med krajani Primskovega je bilo vedno precejšnje
janov o zdravstvu, boleznih, preventivi ipd. število ljubiteljev šaha, ki so se enkrat letno v okviru

Darovanje krvi je ena večjih vrednot, Krajevna organi- praznovanja krajevnega praznika v mesecu oktobru

zacija RK jo organizira do štirikrat letno, udeleži se ga od udeleževali šahovskega turnirja. Turnirje so organizirali

160 do 170 krvodajalcev. Krajani še kako uresničujejo in vodili prizadevni šahovski zanesenjaki. Ker pa so

geslo "Pomagati ljudem" - o tem je zgovoren podatek s udeleženci teh tekmovanj pogostokrat izrazili željo, da

podelitve priznanj RK Slovenije ob koncu leta 2009, ko bi šahovsko dejavnost v krajevni skupnosti gojili skozi

sta za 60-krat darovano kri prejela priznanje dva kra- vse leto, se pogosteje srečevali, tudi ob ljubiteljskem

jana, za 25-kratno eden, za 20-kratno šest, za 15-kratno igranju šaha, in organizirali več šahovskih tekmovanj, so

trije, za 10-kratno štirje in za 5-kratno sedemnajst kra- ustanovili iniciativni odbor (Franc Naglič, Franc Čeh,

janov. Med vsemi je bilo 16 prišlekov - torej slaba polovi- Bogdan Drinovec …), ki je imel cilj ustanovitev samostoj-

ca, v vodstvu KO RK pa je od 25 članov odbora sedem nega šahovskega kluba na Primskovem. Krajevna skup-

prišlekov, že 10 let pa ga vodi Janez Kern. Po mnenju nost je njihova prizadevanja takoj podprla.

75

Šahovski klub Primskovo Kranj je bil ustanovljen na šahovskimi urami, z omarami, demonstracijsko desko,
ustanovnem občnem zboru dne 12. 5. 1988. Vodil ga je šahovsko literaturo itd.
Bogdan Drinovec, na njem pa so sprejeli pravila in izvolili
organe kluba. V izvršnem odboru so bili Franc Čeh, Vodenje kluba je leta 2001 prevzel Tone Veselič, ki jo še
predsednik, Anto Marjančič, tajnik, Bogdan Drinovec, danes uspešno opravlja ob pomoči ostalih prizadevnih
tehnični vodja, Franc Naglič, gospodar, Vlasta Čeh, blagaj- članov izvršnega odbora (Petra Jermana, Stanoja
ničarka, Jože Antolin, član, Lojz Potočnik, član. Izvoljena Dimitrijevića, Andreja Mavriča …).
sta bila tudi nadzorni in disciplinski odbor. Klub je spre-
jel še program dela za naslednje obdobje. Uspešnega delovanja kluba od ustanovitve dalje pa
zagotovo ne bi bilo, če klub za svoje delo ne bi imel
Že v naslednjem letu je bilo vzpostavljeno utečeno klub- popolnega razumevanja KS Primskovo. Ta klubu
sko življenje, katerega sestavni del so bili in so še vedno omogoča uporabo prostorov v Domu krajanov. Prav
redni mesečni turnirji (z izjemo poletnih počitniških tako je klub hvaležen tudi sponzorjem, ki imajo
mesecev). Turnirji so že od samega začetka računalniško razumevanje za šahovsko dejavnost.
vodeni, kar je bila takrat novost, ki jo je uvedel predsed-
nik Franc Čeh na svojem lastnem mini računalniku ZX Šahovski klub Primskovo šteje okoli 40 članov in
Spektrum. Računalniška podpora je danes na vseh vključuje veliko število prišlekov, ki najdejo v kraljevski
področjih postala že samoumevna, začetki v tej smeri pa igri ustvarjalnost, zabavo in prijateljsko druženje. *
so bili leta 1988 pionirski. Tudi to je lahko eden od raz-
logov, da so turnirji na Primskovem vedno dobro * Opomba: Pri tem prispevku sta aktivno sodelovala predsednika kluba -
obiskani (čez 40 udeležencev). prejšnji F. Čeh in sedanji T. Veselič.

Po ustanovitvi je klub veliko pozornosti posvečal tudi
mladim igralcem in na podružnični osnovni šoli Simona
Jenka organiziral šahovski krožek ter oblikoval interno
šahovsko knjižnico. Ob tem velja posebej omeniti tudi
klubsko odločitev, da v igralnem prostoru iz zdrav-
stvenih in vzgojnih razlogov kajenje ni dovoljeno.

Klub je velike napore usmeril tudi v izboljšanje svoje
materialne opremljenosti s šahovskimi garniturami,

Eden od številnih šahovskih
turnirjev v dvorani Primskovo.

(Arhiv KS Primskovo)

76 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Grb Krajevne skupnosti Primskovo ima obliko ščita. V
spodnjem delu je most, ki pomeni povezavo s Kranjem, v
zgornjem pa kolo kmečkega voza in skova (skov, ptič sokol -
iz kanjona Kokre; Falkendorf - sokolja vas), po katerih naj
bi Primskovo dobilo ime.
Avtor grba je akademski slikar Zmago Puhar, Primskovljan,
doma iz Tomažičeve ulice. Krajevna skupnost Primskovo grb
kot uradni znak na vseh svojih dokumentih uporablja od
leta 2002.

Viri in literatura

1. Kranjski zbornik, 1970, str. 101-103.
2. Kranjski zbornik, 1980, str. 270-277, 327-335.
3. Kranjski zbornik, 1985, str. 297.
4. Kranjski zbornik, 1995, str. 157.
5. Kranjski zbornik, 2000, str. 185 -197, 226.
6. Kranjski zbornik, 2005, str. 102-105, 117-121.
7. Zapisniki Sveta KS Primskovo od l. 1980 dalje.
8. Arhivsko gradivo podružnične osnovne šole Simona Jenka od 1970 dalje.
9. Podatki Območne obrtne zbornice - spisek obratov v l. 1988 in 2008 (za Primskovo).
10. Podatki Območne gospodarske zbornice - spisek podjetij, dec. 2009 (za Primskovo).
11. Statistični podatki Občine Kranj (zbirke za posamezna leta), izdajatelj Občina Kranj.

77

Miha Kern Naša dolina

Kokrški dol

Kokrški log se nahaja ob sotočju Rupovščice in reke Kokre, preko katerih sta spel- Kot povsod je tudi tu človek tisti, ki naravo izkorišča in

jana tudi mostova, ki prečkata obe reki. Omenjeno sotočje obeh rek se razširi v idi- jo spreminja sebi v prid. S tega razloga tudi naši dolini-

lično dolino, ob obeh rekah, kar je prava posebnost v tem predelu naše Krajevne ci ni bilo prav nič prizanešeno. Kar pomisliti ne smem

skupnosti Primskovo. V Katastrski mapi ima naziv Dol, vendar jo vaščani narečno na vse spektakularne zamisli - iluzije, in ideje, ki so že

imenujejo Vog. Ko smo uradno pripadli mestu Kranj, je tudi naša krajevna skupnost bile načrtovane za preoblikovanje te prelepe dolinice, in

dobila ulični sistem, naša dolinica pa ime Kokrški log. Nahaja se severno od vasi to vse od povojnih let do danes, ko nam grozijo s štiri

Primskovo. Na vzhodu meji na vas Gorenje, na zahodu pa na vas Rupo. pasovno severno obvoznico Kranja, ki naj bi preko

Južni del te doline preide v čudovit kanjon, ki ga je reka Kokra izoblikovala dolinice potekala na stebrih.
skozi čas, in poteka vse do izliva Kokre v Savo. Je zelo ozek, komaj za reko. Prav malo je manjkalo, da se niso uresničile sanje strast-
Stene kanjona so strme in iz konglomerata, visoke skoraj 30 metrov. Kanjon je nih nogometašev, ki so nameravali v tej dolinici zgraditi
resnična znamenitost za širše krajevno območje. Ni naključje, da so ga vključili velik nogometni center … Nekateri so imeli bujne ideje.
Morda so celo razmišljali o olimpijskem stadionu. Kdo
tudi med naravne znamenitosti Kranja.
bi vedel, kakšne ideje so še imeli! Kajti pobočje dolinice

Dolina ob sotočju Rupovščice bi lahko služilo kot naravna tribuna. Dejansko pa še za
in reke Kokre normalni stadion ni pogojev. Že za obstoječe igrišče je
bilo storjeno marsikaj bolj v škodo kot v korist za dolini-
Prelepa dolinica, ki vam jo želim predstaviti, je dolgo- co. Zelo problematičen je dostop v samo dolino, še bolj
trajno delo reke Kokre in spada v našo Krajevno skup- pereče je vprašanje okrog parkiranja, ki je vse prej kot
nost Primskovo, v kateri tudi živim in sem več kot tisto, kar bi si v resnici lahko želeli, a žal je le to, kar pač
zaljubljen vanjo. Da je v tem predelu sploh lahko nasta- je. Nikjer sicer ni rečeno, da dolinica ne bi smela služiti
la, je k temu pripomogla drugačna sestava tal kot v širši v športno-rekreativne namene, žal pa se pri načrtovanju
oklici. Prav zato jo je narasla reka Kokra lahko po svoje dejavnosti nikoli niso znali omejiti na tisto zmerno, kar
oblikovala, saj je znano, da ima hudourniški značaj. Ob dolinica lahko premore in nudi.
večjih povodnjih je reka Kokra na tem področju, ki ni iz
konglomerata, lažje odnašala in oblikovala - dolbla - kot Še bolj drzna zamisel pa je bila, da bi kar celo dolinico
konglomerat v obeh njenih kanjonih v južnem in sever- potopili in iz nje napravili regatni center, ki bi morda
nejšem delu njenega toka. Dolinico želim predstaviti lahko konkuriral celo Bledu. To je bilo še prej, preden
takšno, kakršno sem sam dojemal in doživljal od zgod- se je pričela graditi avtocesta, ki bi po prvotnih načrtih
nje mladosti pa vse do danes, ko ni več to, kar je bila še tudi prečkala našo dolinico. Pripeljali so vrtalni stroj za
pred mnogimi leti. sondiranje in napravili kar nekaj vrtin. Verjetno se je
izkazalo, da teren ni primeren za gradnjo avtoceste, saj

Kot rečeno, jo je nesporno izoblikovala reka Kokra, kar so traso ob pričetku gradnje obstoječe avtoceste pre-

se ponekod še da oceniti po izoblikovanih terasah, pa maknili bolj severno za skoraj en kilometer. Po stari

tudi po naplavinah in po sami naravni danosti doline. trasi skozi dolinico pa je, kot že omenjeno, po novem

78 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

predvidena severna obvoznica, in to štiripasovnica na Očanov gozdiček, ki je tudi zelo idiličen. Na srečo se je

stebrih, kar seveda ne sodi v to naravno okolje. ohranil kot mini naravni park. Ko pa prispemo v objem

Še preden se je pričela gradnja avtoceste, se je razmišljalo naravne lepote, ki jo premore le predel Kosorepa, nas
in govorilo, da se bo iz dolinice odvažal potrebni gramoz prevzame nek naravni mir in sproščenost, vsaj mene.

za utrditev cestišča kar iz nje. S tem bi dolinico ustrezno Omenjeni kanjon poteka od vasi Gorenje vse do

poglobili, da bi dobili ustrezno globino za zamišljeno in Predoselj. Prav tam se v steni desnega brega reke Kokre

namišljeno umetno jezero. V resnici pa se je zgodilo ravno nahaja legendarni Šmajdov grad, ki je za marsikoga še

obratno. Med gradnjo avtoceste na odseku severno od posebej skrivnosten. V bistvu je to le malo večji skalni

Očanove kmetije, ki poteka od vasi Gorenje proti vasi previs, podzidan s skalami, podobno kot so zidani stari

Ilovka, ki so jo morali poglobiti, so odvečni material gradovi. V steni je majhen vhod in nekaj lin, skozi

odvažali v našo dolinico. Razmišljalo in govorilo se je tudi, katere pride tudi nekaj zunanje svetlobe. To je v bistvu

da bo na tem delu ob avtocesti tudi počivališče, pa še kaj vse, kar lahko vidimo. Sam dostop ni urejen, zato je

zraven, kar bi lahko ponudili mimoidočim turistom, da se potrebna skrajna previdnost. Lep pogled nanj pa je z

ne bi kar tako peljali mimo Kranja. levega brega reke Kokre.

Tudi kanjon severno od naše dolinice je neke vrste Sama soteska je zame pravi biser naravne lepote. V pre-

posebna lepotna zanimivost, ki je v tesni povezavi z njo, del Kosorepa in na Polajnarja se še da nekako priti,

še bolj pa s samo reko Kokro. Prične se v predelu, ki mu dalje po kanjonu pa samo po strugi reke Kokre in še to

rečemo Kosorep. le tedaj, kadar je nizek vodostaj - še najlažje poleti v

Zame osebno je to neka posebna lepota - danost narave, kopalkah. Skoraj na vsakem koraku lahko uživamo mir
ki je ni ne v bližnji, ne v daljni okolici. Je nekaj enkrat- ob žuborenju tekoče vode, predvsem pa naravno
nega, kar je po svoje težko opisati. Bil je in je še vedno danost in lepoto, ki jo premore le narava v tem predelu
posebno vabljiv za kopalce avanturiste. Tu so večje struge reke Kokre. Omenjeni kanjon sedaj prečkata
skale različnih velikosti, med in ob katerih se pretaka mostova avtoceste, izpod katerih se da videti tudi del
reka. Že od nekdaj so tu dokaj globoki tolmuni, v kate- soteske na severni in južni strani. Na srečo se je v tem
rih se da solidno tudi zaplavati. Eden je vedno tudi tako delu narave še ohranila možnost sprehoda ob celem
globok, da najbolj pogumni skačejo vanj celo z obrežju desnega brega soteske vse do vasi Predoslje.

bližnjega drevesa. Včasih smo posedali in se sončili kar

na kateri od skal, ki smo jih tudi neštetokrat oblezli.

Kosorep je kot nekakšen biser, vreden ogleda, in to v

vseh letnih časih.

Že sam sprehod po dolinici, in to ob desnem bregu reke
Kokre, nas očara. Poteka tudi skozi skoraj neokrnjen

79

Posebnosti in značilnosti naše dolinice rali po prodišču, ko je voda že upadla. Pobirali smo
prav tisto, kar se je ulovilo po grmovju in kar voda ni
Naša dolinica je svojevrstna posebnost, kar bom odnesla. Pogosto se je na ta način pridobilo kar
poskusil opisati na podlagi mojih opazovanj in dobršen del kurjave za zimo. Včasih so tudi zime trajale
doživetij. Čustveni vtisi so vzeti iz spomina na mladost- po tri mesece. Bile so tudi ostrejše.
niška doživetja, zato v nadaljevanju izpostavljam tisto,
kar me je še posebej prevzelo. V moji rani mladosti je Bolj zanimiva kot drva sta bila pesek in mivka, posebno
bila dolinica taka, da jo je narava oziroma reka Kokra za tiste, ki so imeli možnost prevoza in jim je bil to tudi
ob vsaki večji povodnji lahko še po svoje oblikovala. del zaslužka. Nekoč so bila prodišča rek bogat in drago-
cen vir kvalitetnega peska in mivke. Eno takih prodišč
Tik pred sotočjem obeh rek je bil mogočen jez, ki je bil je bilo ravno v naši dolinici.
zgrajen za potrebe žage, ki je stala na levem bregu tik ob
mostu. Bila je namenjena za razrez hlodovine. Kot Prodišče reke Kokre
posebna zanimivost za našo dolinico je bil ravno ta jez,
ki je imel zelo pomembno vlogo za prodišče v tem pre- Po vsaki malo večji povodnji je prodišče na novo
delu struge in s tem kar na dobršen del struge za jezom. oživelo, seveda le, dokler je obstajalo. V sedemdesetih
Mojo pozornost je pritegnilo vse, kar je bilo nevsak- letih, kar pomnim, se je struga reke Kokre v naši dolini-
danjega, kot na primer jez z žago vred - tu so bile zapor- ci in z njo tudi prodišče vsaj delno, posebej pa ob večjih
nice, ki so služile za regulacijo količine vode, ki je bila povodnjih, bolj ali manj spreminjalo. Prav na prodišču
potrebna za pogon vodnega kolesa. Voda je bila takoj za je bilo tisto najbolj zanimivo in vabljivo vsaj za nekatere
zapornicama speljana pod obstoječo cesto na drugo vaščane. Posebno pa smo uživali mi, otroci, in mnogi
stran, kjer je bilo samo malo rake z mostičkom in lovil- ljubitelji narave. Mnogi smo na prodišču ob vodi vztra-
nimi grabljami, nato pa še mogočno široko vodno kolo, jali po cele dneve, posebej čez poletje.
ki je prek transmisij poganjalo samico, voz na katerem
je bil vpet hlod in po potrebi tudi krožne žage. Žaga je Nikoli se ni vnaprej vedelo, kje bo narasla reka kaj
kar dolgo časa obratovala. Ko je jez odnesla voda, je naplavila in koliko bo od tega peska oziroma mivke. Ko
tudi žaga pričela propadati. je reka dovolj upadla, se je kar tekmovalo, kdo bo prej
več dobil. Dogajalo se je, da so kje zapazili malo večjo
Kar je bilo rake ob zapornicah ter struga do vodnega kole- količino na novo nanošenega peska oziroma mivke, do
sa, je sedaj zasuto. Tudi poslopje žage je propadlo. katerega se normalno še ni dalo priti čez še naraslo
Nazadnje je bilo požgano še tisto, kar se je od njene ago- reko. Na hitro so napravili zasilni most. Po svoje je bilo
nije skozi čas le ohranilo. Navsezadnje se komaj še ve, da to zelo enostavno. Iz gozda so na vozu pripeljali dve
je bila tam na tistem mestu kdaj kakšna žaga. debeli smreki, ki so jo s konji potegnili čez deročo reko.
Na ti smreki so položili plohe, ki so jih na obeh straneh
Značilnost naše dolinice so bile tudi povodnje, ki so utrdili še z letvami, da se deske niso premikale. Ob
bile dokaj pogoste v pomladanskem in jesenskem takih akcijah je sodelovalo vsaj pol vasi, prisotnih je
obdobju skoraj ob vsakem večjem deževju. bilo tudi kar precej opazovalcev. Delalo se je kot v
mravljišču. Vsak je imel svoje delo, ki se je dopolnjeva-
Prav te povodnje so po svoje vredne omembe, saj so v lo v celoto v smislu medsebojnega sodelovanja. Pesek in
vasi vzbujale pozornost zaradi različnih interesov. mivka sta se pogosto najprej spravljala na kupe. Šele
Ljudje so spremljali tudi naraščanje in še bolj upadanje pozneje sta se nalagala v posebej za to prirejene lesene
reke. Takrat je še veljalo pravilo, da kar voda prinese, je nizke zabojnike, ki smo jim rekli kar "truge". Služile so
od vseh. Posebno zanimiva in dragocena so bila drva, za prevoze peska , mivke, pa tudi zemlje. Polnile so se
seveda za tisto obdobje, ko je bila kurjava na drva še v vedno le na roke z lopatami. Pogosto je bilo več
splošni uporabi; drva je prinesla voda in jih nanosila nakladalcev, ki so delo hitreje opravili. Prostornine
zastonj. Nekateri, ki so bili bolj spretni in pogumni, so "trug" za prevoz peska so bile takih dimenzij, da so
polena lovili že v deroči reki. Mi, otroci, smo jih pa nabi- služile kot prostorninska merska enota. Bile so

80 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

kvadratne oblike, na spodnji strani so imele pritrjeni struge. Nato so z vrbovimi vejami, s prodniki ter

dve krajši, malo debelejši letvi. Na teh dveh letvah sta peskom zajezili, prekinili takratni tok reke, ki se je zelo

bili nameščeni še po dve kratki opornici za prednjo in pogosto močno zajedal v njihov travnik in ga odnašal.

zadnjo stranico. Ob straneh sta bili še dve stranici, ki sta Prodišče je še naprej ostalo in služilo kot prej v različne

se lahko sneli. Običajno se je za prevoz peska uporab- namene. Med drugo svetovno vojno je bilo tudi kot

ljal okovan lesen voz. Med prednji in zadnji ročici voza aktivno vojaško vadišče, kjer so za vajo metali ročne

sta bili nameščeni dve kar dosti debeli daljši legi, ki sta granate in tudi streljali so v tarče.

bili naslonjeni na prvi in zadnji del voza, torej med oba Dokler je še bil že večkrat omenjeni Žagarjev jez, je v
dela voza, ki ju je povezovala tudi kar precej debela lese- polnosti prodišče tudi zares živelo. Za jezom je obstaja-
na okrogla os, "sora". Obe legi, nameščeni na prvi in lo dokaj obsežno prodišče, plitva struga z večjimi pre-
zadnji del voza, sta bili kar okrogli. Služili sta kot nosil- deli, kjer je bila voda nekoliko globlja, da se je dalo celo
ki ter omogočali, da se je vsebina, ki je bila v "trugi", za silo vsaj malo zaplavati. Otroci smo radi le skočili v
dala stresti na levo ali desno stran voza. Še prej je bilo tak tolmun in na drugi strani brega kar se je dalo hitro
potrebno sneti na "trugi" le na eni strani stranski pokrov prišli ven, še posebej takrat, ko je bila voda še zelo
- glede na to, na katero stran se je stresal pesek. Da je mrzla. Naj povem, da smo na prodišču pogosto kurili
delo lahko opravil voznik sam, je moral imeti s seboj ogenj. Dračja za kurjavo ni manjkalo. Kurišče smo
posebno dvigalko, ki jo je namestil - podstavil na obložili z večjimi prodniki, da je bil ogenj bolj na kupu.
nasprotni strani "truge", naložene s peskom glede na Okrog ognja smo si razporedili večje prodnike, na
prostor stresanja. Ko se je vrtelo ročico na dvigalki, je ta katerih smo sedeli in se greli. Razume se, da smo sem
počasi dvigala "trugo" samo na eni strani. Pesek oziro- pa tja tudi kaj spekli. V glavnem smo se imeli zelo lepo.
ma vsebina se je počasi stresala. Na koncu je bilo pogos- Sredi poletja, ko je bilo zelo toplo, smo se v vodi ohla-
to potrebno vsebino dokončno zmetati še ročno. Pesek jali na prodnikih ali v mivki, potem pa na hitro ogrevali,
se je vozilo s prodišča s parom konj, zelo poredko le z najprej z ene, nato še z druge strani. Sončiti se nam ni
enim. Cesta je bila kolovozna in po navadi v zelo dalo. Bolj zanimivo je bilo, da se je kaj dogajalo in se
slabem stanju. Tam, kjer je bil dostop na prodišče oziro- tudi je, saj smo se znali organizirati.
ma kolovozna pot, je sedaj vse zasuto z materialom, ki

se je dovažal od raznih izkopov po vasi … Perice ob Kokri

Otoček Bile so vztrajne. Perilo so vozile splakovat dan za dnem,

Malo nižje pod Kosorepom je bil otoček, na katerega se še posebej ob lepem vremenu. Pred mnogimi leti po
ni dalo vedno priti, razen poleti ob nizkem vodostaju. vasi še niso imeli vsi vodovodne napeljave. Obstajali so
Tudi tok vode ni bil nikoli enak po količini vode na pa trije "tatermani" - napajalna mesta s koritom, na
obeh straneh struge. Zelo rado je "trgalo" desni breg in katerem se je lahko napajala pašna živina. Seveda so se
se zajedalo v Očanovo posest. Pred mnogimi leti so na teh mestih oskrbovali z vodo tudi tisti, ki je doma še
Očanovi v zimskem obdobju, ko je najnižji vodostaj niso imeli. Takrat na pralne stroje nihče še pomislil ni.
reke, na roke in na lastne stroške prekopali jarek, Obstajalo pa je pranje na roke, kot tudi mnoga druga
napravili nasip ter reko oziroma njen vodni tok usmerili ročna opravila. Cunje so se najprej namočile v lesene
proti levemu bregu. Takrat jim je uspelo, a ne za večno. škafe. Obvezno je bilo mencanje - seveda brez uporabe
Z leti je bilo čutiti, da se bo nekoč vrnila nazaj, kar se je mila ni šlo. Med 2. svetovno vojno se je milo težko dobi-
tudi zgodilo. lo, po vojni pa še težje. Cunje so se morale tudi kuhati,
najpogosteje v kar dosti velikem loncu iz pocinkane

Nekaj let pozneje so Očanovi nekaj sto metrov nižje na pločevine. Sledilo je splakovanje - najpogosteje in

samem prodišču ponovno napravili kar soliden in najbolj temeljito kar v reki Kokri. Cunje so naložile v

hkrati tudi zelo uspešen poseg. Na najbolj kritičnem lesene škafe in jih odpeljale z malimi vozički, povečini

mestu so prodišče prekopali. Napravili so nov del ob spremstvu otrok, v dolinico k obrežju reke. Prav

81

zanimivo je bilo spremljati te vztrajne perice, ki so opra- Davna preteklost
no perilo pomakale v reko in tolkle po perilniku, da se
je umazanija izcejala. Postopek je bil hiter in učinkovit. Reka Kokra se je postopoma in počasi širila, oblikovala
Pogosto le dva do trije potopi in nato udarci v perilnik, ter poglabljala ta konček prostora z omenjenima kan-
da se je umazana voda izcedila, in to za vsako cunjo jonoma vred. Na predelu, kjer se lokacijsko nahaja naša
posebej. Nato so jih še malo ovijale, da se je izcedila še dolinica, je zaradi drugačne sestave tal hudourniška
preostala voda. Spotoma so se pogovarjale in pomagale reka Kokra ob večjih povodnjih z lahkoto globila in širi-
druga drugi, če je bila le potreba. Ko so se pričeli pojav- la ter spreminjala svojo strugo in tako izoblikovala
ljati prvi pralni stroji, so tudi perice opuščale splako- današnjo dolinico, ki leži okoli trideset metrov globlje
vanje perila na reki Kokri. Večala se je tudi Oljarica, ki od okolice. Na delu, kjer se nahaja naša dolinica, je ses-
je pričela onesnaževati kristalno bistro reko Kokro. tava tal bolj peščena, pod njo pa se nahaja obsežna
Danes se pojavlja vprašanje, če je reka Kokra sploh še plast ilovice, kar dokazujejo številni studenci, ki ob
biološko živa. ‘Kaplnov’1, ki jih je bilo v moji mladosti še večjih deževjih še bolj izdatno oživijo. Pod vasjo
zelo veliko, trenutno ni več videti. Skoraj pod vsakim Gorenje je celo delček rečne struge Kokre, ki meji na
večjim prodnikom je bil kakšen. Tudi žab ni več, celo ilovnato plast, kar velja tudi za Rupovščico, le da je tam
ribe se redko opazi. Tudi kopalcev ob Kokri ni več ilovica bolj temna. Pri Jernejevčevih ob Kurirski poti so
toliko, kot jih je bilo svoje čase. Najdejo pa se vsaj tisti, še po drugi svetovni vojni kar doma na vrtu delali in
ki jim narava ob tekoči vodi vendarle nekaj pomeni. sušili opeko. Ilovca se nahaja tudi v naši kleti.

Ob sotočju Kokre in Rupovščice Prodišče poleti Novejše obdobje
se je vedno kaj dogajalo. Kdo si
upa skočiti v dokaj plitvo vodo? Poleti je prodišče služilo bolj za sončenje, saj reka Reka Kokra je v zadnjem obdobju, odkar ni več Žagar-
Kokra nikoli ni bila dovolj topla, da bi bili tudi starejši jevega jezu, kar za nekaj metrov poglobila svojo rečno
Skočil bo Rajko Mežek. ljudje lahko dalj časa v vodi, razen v najhujši vročini. strugo in jo še kar vidno poglablja. Prodišče reke Kokre
Kljub temu je bilo v povojnem obdobju prodišče kar so v novejšem obdobju sistematično odvažali tudi s
dobro obiskano, posebej ob nedeljah, ko so se nam kamioni in tudi s tem se je prekomerno skrunila naša
pridružili mnogi kopalci iz mesta. Vsak je užival po prelepa naravna danost. Že res, da ni več to, kar je bila
svoje in se zabaval na svoj način. Bilo je veliko veselja in prvotno, a vseeno bi bilo smiselno, da se za zanamce
tudi smeha. Takrat je bila voda še tako čista, da smo jo ohrani vsaj to, kar nam je do sedaj še ostalo.
brez pomisleka pili. Ko takole pomislim nazaj, je bilo tu
ob reki Kokri letno kopališče Kranja, seveda brez Omembe vredna je še ena posebnost naše dolinice, ki jo
garderob. Običajno smo obleke in srajce obešali kar po vsak niti ne opazi. V dolinici imamo drugačno
grmih, da niso bile zmečkane. Na sosednjem mikroklimo kot prevladuje na višje ležečem okolju.
Očanovem travniku so se pogosto pasle tudi krave. Najbolj opazno je to spomladi, ko se prebujata rast in
Zgodilo se je, da je katera od njih kakšno srajco pričela cvetenje, ki imata skoraj za cel teden ali več zamika v
prežvekovati, kar je bilo smešno za pogledati, za lastni- primerjavi z bližnjim okoljem. Čez poletje je ob reki
ka srajce pa zanesljivo neugodno, saj je bilo srajce Kokri še posebej lepo - zmerno je toplo in nikoli pre-
takrat težje dobiti kot danes. vroče. Jeseni pa se hitro pojavita slana in večerne meglice.

Posebno otroci smo se takrat imeli najlepše. Nikoli Dolino je, kot rečeno, oblikovala reka Kokra, hkrati pa
nismo mogli biti samo na enem mestu, kot mnogi tudi narava v obliki erozije, saj so se brežine bolj ali manj
starejši. Vedno smo se selili po strugi gor in dol. Živl- posipale proti terasam, ki jih je narasla reka izoblikovala
jenje ob Kokri je bilo vedno pestro in živahno. po svoje. Nekatere so večje, druge zopet manjše. Po svoje
je srečno naključje, da so brežine na Petriča, Kašmela,
Ahca in Budležov klanec obrnjene proti severu, da se je
snežna plast ohranjala v pozno pomlad. Lahko rečemo,

1 ‘Kapl’ je majhna ribica, ki se običajno skriva pod prodnimi kamni.

82 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

da imamo naravno danost, da se brežine počasi spuščajo je v tem času zajedla v levi breg za več kot za strugo in
proti severu, kjer se sneg zadrži celo daleč v pomlad, ko pol. Po tistem, ko ga je Vodna skupnost delno regulirala
že kar poledeni, če le ni prehude odjuge. strugo, je tako tudi ostalo. Desni breg je ostal prodišče,
ki je sedaj skoraj v celoti zaraščeno in se trenutno skoraj
Zimska idila ne loči, kje vse je bila struga oziroma prodišče.

Prav te omenjene brežine so tiste, po katerih smo se V času moje mladosti je še delovala žaga na vodni
sankali in smučali. Bile so in so še raj za otroke in ostale pogon, ki je služila za razrez hlodovine. Stala je ravno
ljubitelje zimske idile. Ko so še obstajale velike sanke za nasproti sotočja Rupovščice v reko Kokro. O žagi danes
konjsko vprego, so se z njimi sankali že odrasli fantje in skoraj ni več niti sledu. Na reki Kokri je bil mogočen jez,
dekleta povečini šele zvečer. Sanke za otroke, smuči in ki je tudi imel zelo velik vpliv na samo prodišče, pred-
ostala smučarska oprema je pričela nastajati šele v vsem pa na vodostaj v strugi nad jezom, kjer je bilo več
povojnem obdobju. Sicer pa smo bili otroci tisti, ki smo področij z globoko vodo. Bili so tako globoki, da smo v
se sankali po cele dni. Meni se čevlji čez noč sploh niso njih vsaj malo zaplavali. Ta jez in tudi ostali v tistem
posušili. Menjale so se samo cunje v čevljih, kajti noga- obdobju so bili zgrajeni iz lesenih tramov kot ogrodje, v
vic nismo poznali. Tudi obleke so bile slabe in hitro katerem so bili veliki prodniki - rekli smo jim "kugle". V
mokre. Opreme za smučanje in sankanje, kakršno poz- tla je bilo zabitih veliko tramov, da je bila celotna kon-
namo danes, ni bilo. Tudi sank je bilo malo, smuči pa še strukcija stabilnejša. Čisto na vrhu jezu so bile nabite
manj. Nekaj podobnega sankam so si nekateri naredili deske, prek katerih se je ob večjih vodostajih lahko pre-
sami iz desk in je predstavljalo imeniten pripomoček za livala voda. Poleti smo se otroci na njih sončili, v zajetju
sankanje, vendar le za eno osebo. To so bile "korete". takoj za jezom pa tudi udobno zaplavali. Naj omenim,
Nekateri pa so si napravili lesene drsalke, ki so imele na da smo imeli tudi čoln.
drsni ploskvi pribito tanko pločevino. Rekli smo jim
"ojškle". Tisti, ki so jih imeli, so bili zelo popularni. Do Prebivalci so v naši dolinici najprej koristili le vodo, kas-
izraza so prišle le na poledenelem snegu, sicer se je udi- neje pa tudi njeno silo za pogon vodnih koles. Na tem
ralo. Na snežni površini je bilo vedno zabavno. Smučarji predelu so bili trije mlini in ena žaga. Na reki Rupovščici
so teptali na novo zapadli sneg, nazaj na vzpetino pa so sta bila dva mlina - prvi je bil pod vasjo Ilovka ob izteku
se vzpenjali s pomočjo "štamfanja", za kar je bila potreb- soteske, ki jo je izoblikovala reka Rupovščica. Tam še
na posebna spretnost in hkrati tudi napor. vedno stojita jez in zgradba mlina. Nekoliko nižje ob
Strupijevi jasi pod vasjo Rupa stoji jez za Šorlijev mlin.
Posebno otroci so znali biti zelo zabavni in igrivi, da so Od njega je bila speljana rapa v mlin, ki je bil med drugo
tudi odrasli gledalci, ki se jih je včasih kar trlo, vedno so svetovno vojno požgan. Od njega je ostal le spodnji del
prišli na svoj račun. Po svoje imamo srečo, da je od tis- rape, ki je bil nekoliko globlji. Po njem so se nekoč rešili
tega, kar smo nekoč imeli, le nekaj ostalo ter se ohrani- tudi partizani.
lo. K temu smo doprinesli prav vsi krajani.

Najnižji nivo dolinice

V moji rani mladosti je bil najnižji del dolince, po
katerem je tekla reka Kokra, dokaj veliko prodišče, o
katerem bi rad še nekaj povedal.

Za reko Kokro je znano, da ima hudourniški značaj, zato
tudi bregovoma struge ni bilo nikoli prizaneseno, hkrati
pa tudi prodišču ne. Kar pomnim, je reka Kokra levi
breg bolj intenzivno odnašala kot desnega, struga pa se

83

Vaški pašnik Pastirji in pastirice so se na paši po svoje zabavali, saj na
živino ni bilo potrebno pretirano paziti. Občasno sem se
Naslednji višji nivo nad prodiščem, kjer voda že ni več jim tudi sam pridružil. Zelo pogosto so si zakurili
poplavljala, predstavlja dokaj obsežna površina, na majhen ogenj, ob katerem so presedeli ter se pogovar-
kateri so lahko vsi vaščani pasli svojo živino, ki so jo jali. Znali so pripovedovati zgodbe, ki smo jim najmlajši
prignali po kolovozni poti mimo Budleža in Fefleža ter radi prisluhnili. Pogosta in tudi najbolj zanimiva temati-
šli naprej v dolino. ka je bila fantovska vasovalska dejavnost, ki je bila v tis-
tem obdobju še kako dejavna in živa še posebej na vasi,
Kot zanimivost naj omenim, da je bila Budležova hišica ko so nekateri fantje občasno hodili in vasovali po vasi
prvotno bajta Kašmelove kmetije. Fefleževa pa ter peli pesmi svojim dekletom. Tudi v druge vasi so šli
Vampretove. Obe imata originalno vaško ime. Stojita na in včasih doživeli tudi kaj neprijetnega.
zelo majhni površini, ena poleg druge, loči ju le cesta.
Bili sta del vasi, kjer imajo tudi hiše svoja imena kar Tisto, kar je bil nekoč vaški travnik, je bila po drugi sve-
dokazujeta imeni prej omenjenih hiš.Lokacijsko stojita tovni vojni sušilnica za suho sadje in drevesnica, ki pa
približno na sredi klanca na mestu, kjer so manjše nista nikoli v celoti zaživeli. Večji uspeh pa imajo šport-
površine za pridelavo sena. no-rekreativni objekti.

Na nivoju vaškega pašnika je bil tudi mlin, mimo katere- Pridelava sena
ga je bila speljana rapa, ki je bila že delno opuščena, saj je
voda že mnogo prej odnesla jez. Spominjam se ostankov, Omenil sem že, da so v dolinici nekatere večje kmetije
ki so bili podobni mlinom, ki so še delovali. Zgradba stoji imele vključno z brežinami tudi manjša zemljišča, ki so
še danes, le da je nekoliko predelana v stanovanjski služila za pridelavo sena. To so bile obrobne kmetije, ki
objekt, a ime je ohranila. K mlinu je spadalo tudi nekaj so mejile na dolinico: Ahčeva, Pogačnikova, Vampretova,
zemljišča, na katerem sta bili tudi dve njivici. Kašmeljeva in Petričeva.

Pastirji in pastirice so živino prignali privezane na štri- Nepozabni so spomini na kosce, ki so vso površino, ki je
kih, da niso šle po svoje. Živali so se na travniku lahko ni bilo tako malo, pokosili ročno. Bilo jih je vedno po več,
prosto pasle po kar obsežni površini. Včasih je bila trava vsaj po pet. Kosili so eden za drugim v enakomernem
drugačna kot je danes - bila je polna različnih rožic in ritmu. Na vsake toliko časa so brusili svoje kose, ki so
tudi mnogo zelišč je bilo vmes. Paslo se je zjutraj in proti lepo pele, kar se je slišalo kot nekakšno ubrano petje.
večeru. Ko so bile živali dovolj site, so jo kar same od Košnja je trajala kar nekaj časa, zato so jim malico pri-
sebe ubrala domov, pastirji in pastirice pa so šli za njimi. nesli na travnik. Nato je sledil raztros redov, da se je sveža
Spotoma so se še lahko napile sveže vode, in to na trava pričela sušiti. Sušile in obračale so povečini ženske
Krivčevem koritu, ki je bil sicer vaški. Ob njem je stal in otroci. Ko se je trava primerno osušila, jo je bilo
kovinski steber, ki je služil kot pipa.

84 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

potrebno obrniti. Pri naslednjem obračanju pa so jo že
ob straneh tudi vkup spravljali in jo nazadnje pograbili v
zgrabek. Preden je zašlo sonce, so se naredile kopice, da
že nekoliko osušenega sena ni dobila ne večerna ne
jutranja rosa. Naslednji dan, ko je jutranja rosa pošla, so
se kopice raztrosile, da se je seno do konca posušilo.
Za spravilo sena je bilo potrebnih vedno več ljudi. Eden
je moral biti obvezno na vozu. Skrbel je, da se je seno
pravilno naložilo na voz. Zelo pomembni so bili vedno
vogali spredaj in zadaj, hkrati pa tudi pravilno zalaganje
le-teh. Voz ni smel biti postrani naložen, sicer je bila
vedno bojazen, da se med potjo kaj zgubi ali celo pre-
vrne, še posebej, kadar se je zavijalo in se je voz nagnil
na nasprotno stran. Pogosto smo s senom naložen voz
opirali celo z vilami, le da se ne bi prevrnil.
Eden ali dva sta voz nalagala vsak iz svoje strani. Zadaj
se je grabilo. Ko je bil voz s senom naložen, smo ga
povezali z žrdjo in odpeljali domov.
Kadar ni bilo pogojev za sušenje sena na travniku, se je
do konca posušilo v kozolcu.
Ob koncu bi še enkrat ponovil svoje mnenje. Dolinica ni
več to, kar je bila svoje čase, kljub vsemu pa je nekakšen
paradiž v malem, zato bi bilo smiselno, da se ta naravna
danost le ohrani. Vse se da uničiti samo enkrat …

85

86 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Iz cerkvene zgodovine

87

Metka Sosič Iz cerkvene zgodovine

Dolga pot do lastne župnije

Kdaj je bilo na Primskovem postavljeno prvo Marijino svetišče, ni znano, a že leta Juriju in Katarini Gori s Huj, onadva pa sta v korist
l403 je bila cerkvena skupnost tako močna, da je lahko posodila denar hujanskima cerkve zastavila zemljišče v svoji vasi.
kmetoma. Sedanja cerkev je bila zgrajena leta l729. Primskovo je nekdaj slovelo kot
priljubljen romarski kraj in o tem je pisal celo Janez Vajkard Valvazor. Primskovska Že po tem, da je imela cerkev več denarja, kot ga je
cerkvena skupnost je bila dolga stoletja vključena v šenčursko, preddvorsko in potrebovala za svoje delovanje, lahko sklepamo, da je
pozneje v kranjsko župnijo. Prvo možnost, da skupaj z okoliškimi vasmi postane obstajala že daljše obdobje pred omenjenim letom, v
samostojna ekspozitura, je dobila leta l793, vendar so se na Rupi, na Hujah in v katerem se je lahko gospodarsko močno utrdila.
Čirčah temu uprli. Primskovska župnija je bila ustanovljena šele leta l965 in
ocenjujejo, da cerkveno občestvo sedaj združuje približno 3500 katoličanov. Nekje sredi 15. stoletja je primskovka cerkev začela
postajati vse bolj priljubljeno božjepotno Marijino
Zgoraj desno: Leta 1403 ključarja posodila denar svetišče. Da privablja romarje od blizu in daleč, je v svoji
Na staro cerkev spominja kmetiji na Hujah - Primskovski otroci VIII. knjigi, ki je izšla leta 1689, pisal tudi J. V. Valvazor
predvsem gotski kip Marije z hodili k verouku v Preddvor - Večja in pri tem omenil, da so se tu dogajali čudeži.
Jezusom iz srede 15. stoletja. samostojnost le za nekaj let
Shranjen je bil v Gorenjskem Glavne značilnosti stare cerkvene stavbe poznamo iz
muzeju, župnik Božidar Slapšak Vprašanje, koliko je pravzaprav staro Primskovo, nas zapisnika, ki je nastal ob škofovem obisku leta l668:
pa je poskrbel za to, da se je spravi v zadrego, saj velja le tisto, kar je zapisano v starih
primerno obnovljen vrnil listinah, ki so se ohranile do današnjih dni, teh pa je bore „Prezbiterij je dolg 15 čevljev, 15 visok in 10 širok, svetel in
malo. Isto velja za prvo bogoslužno stavbo v našem trdno obokan. Cerkvena ladja je 27 čevljev dolga, 15 visoka
na Primskovo. kraju. Pri obnovitvenih delih so v temeljih sedanje cerkve in 10 široka. (Opomba avtorja: stara dolžinska mera čevelj je
(Foto Pavel Rakovec) naleteli na ostanke iz rimskih časov, med drugim na 31,6 cm.) Oboje je tlakovano z dobro žgano opeko. Pri cerkvi
novčič, ki je bil skovan med letoma 270 in 275. Kdaj so je bila na novo napravljena lesena lopa, prav tako tlakovana
naši predniki postavili prvo cerkev, posvečeno Mariji z dobro žgano opeko. Zakristija je prizidana. Zidan zvonik z
Devici Vnebovzeti, doslej ni bilo ugotovljeno. Kot lahko dvema zvonovoma je visok in kakor cerkev krit z lesenimi
razberemo iz primskovske cerkvene kronike, v kateri so skodljami. Oltarji so trije. Glavni ima v sredini kip Device
največ po zaslugi prof. Antona Pavliča povzeti zapiski iz Marije z Jezusom v naročju, ob straneh sta kipa sv. Joahima
različnih arhivskih virov, se cerkev na Primskovem prvič in sv. Jožefa.V zgornjem delu je slika sv. Ane, ob straneh kipi
omenja v dokumentu iz leta 1403. Gre za listino, ki govo- 4 evangelistov, vmes pa je "razpostavljeno mnogo angelov z
ri o tem, da sta primskovska ključarja posodila denar različnimi godbenimi orodji". Ves nastavek je bogato
pozlačen. Na stranskih oltarjih sta sv. Jurij in sv. Ana.“

88 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Med Šenčurjem, Preddvorom in
Kranjem

Po prvi organizacijsko pravni cerkveni ureditvi je bilo
območje Primskovega vključeno v prafaro Kranj. V
srednjeveških listinah najdemo zanj več različnih
nazivov, med drugim Prymska in Primskau, najdlje pa
se je uporabljalo ime Premskov, ki je še ohranjeno v
naši narečni govorici.

Po delitvi prafare na več manjših samostojnih enot je

Primskovo več stoletij pripadalo šenčurski ali pred-

dvorski župniji. Leta 1526, ko so zaradi uvajanja

takoimenovanega turškega davka popisovali vrednos-

ti v cerkvah, so primskovsko šteli med šentjurske

(sedaj šenčurske) podružnice. Dobrih 100 let starejši

dokument pa že govori o nezadovoljstvu pred-

dvorskega vikarja nad tem, da kranjska farna

duhovščina posega z dušnim pastirstvom na njegovo

območje in tako tudi na Primskovo.

Preddvorski župnik je posebno usodno posegel v Ker pristojnih to ni prav nič ganilo, so se kmalu obrnili Primskovska cerkev je bila
razmere na Primskovem leta 1729, ko je dal porušiti naravnost na cesarja Franca I., ki je leta 1793 privolil, da zgrajena leta 1729 na mestu,
staro cerkveno stavbo in jo nadomestiti z novo, ki je ob se na Primskovem nastani duhovnik ekspozit za našte- kjer je prej stalo manjše
večjih in manjših spremembah in dopolnitvah dočakala ta naselja. V teh pa niso bili vsi za to, da bi bili Marijino svetišče, še pred njim
naš čas. Da bi laže zmogel stroške za zidavo, je pridruženi Primskovljanom in nastala zmešnjava, h pa naj bi bila tu predkrščanska
šenčurskemu župniku prodal njivo primskovske cerkve kateri so nekaj prispevali tudi cerkveni krogi, se je kultna stavba.
na Hujah za potrebe tamkajšnje podružnične cerkve sv. končala tako, da sta primskovski ekspozituri končno (Foto Pavel Rakovec)
Jožefa, zgrajene leta 1686. Ni rečeno, da ne gre prav za ostala samo še Klanec in Gorenje, podrejena pa je bila
zemljišče, omenjeno v listini iz leta 1403. župniku v Kranju. Žal pa ni dolgo delovala, saj je bila Glavni oltar primskovske cerkve
po smrti četrtega duhovnika v letu l8l4 ukinjena, njene s kipom Marije Vnebovzete.
(Arhiv župnije Primskovo)

Po izgradnji novega svetišča so se zelo okrepile težnje po naloge pa je prevzel kranjski župnik. V tem času so

tem, da bi bila primskovska cerkev bolj samostojna in bi imela vsa tri naselja skupaj okoli 500 prebivalcev.

imela svojega duhovnika. Škofijstvo je leta 1782 pri- Primskovljani so kar naprej prosili za svojega dušnega
poročilo, da se tu ustanovi lokalna kaplanija, ki bi pastirja, ob cerkvi so zgradili tudi župnijsko stavbo.
obsegala še Gorenje, Klanec, Rupo, Čirčiče in Huje, ven- Dosegli so le to, da so bili tu občasno nastanjeni upoko-
dar deželna vlada zaradi bližine Kranja s tem ni soglašala. jeni duhovniki; prenekateri zaradi starosti in bolezni ni
A kot lahko preberemo v Zgodovini mesta Kranja, zmogel vsega potrebnega dušnopastirskega dela. Šele v
Primskovljani niso odnehali. V ponovni nujni prošnji za 20. stoletju so se stvari uredile tako, da so bili za prim-
kaplanijo so med drugim zapisali, da je zveza s Kranjem skovsko podružnico redno zadolženi posamezni kranj-
zelo slaba, ker Kokra večkrat most odnese. (Ne pozabi- ski kaplani. Med letoma 1793 in 1965 je na
mo, da je tedaj povezoval mesto z levim bregom Kokre Primskovem delovalo skupaj 27 duhovnikov, v zadnjih
samo leseni hujanski most tik nad reko, novega, ki je bil treh desetletjih pred ustanovitvijo samostojne župnije
razpet pri vrhu najožjega dela kanjona pa so zgradili šele so bili to Alojzij Peček, Rafael Fabiani, Joža Vovk, Franc
leta 1876.) Otroci so morali dotlej hoditi h krščanskemu Blaj, Jože Bertoncelj in France Fortuna.
nauku v Preddvor, v Kranj pa ne bodo šli, ker jih mestni

otroci žalijo, so še zatrdili v prošnji.

89

90 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Razglasitev Župnije Primskovo Pred II. svetovno vojno je
kranjska župnija zgradila na
Po zaslugi prizadevnih duhovnikov in predanih vernikov Primskovem prosvetni dom, v
je Primskovo že dolgo živelo skoraj tako kot prava župni- katerem se je odvijala pestra
ja, neposredne priprave nanjo pa je zastavil Franc izobraževalna, kulturna in
Fortuna, kranjski kaplan in tudi po rodu Kranjčan. Nad telesno kulturna dejavnost.
zakristijo je začel graditi skromno in majhno stanovanje Ta slika je nastala ob prireditvi
za župnika, ki je bilo hkrati tudi župnijska pisarna in v juliju 1939.
veroučna učilnica. Delo je dokončal dr. Franc Rozman, ki (Iz albuma Ivanke Uršič)
je leta l962 prav tako prišel na Primskovo kot kranjski
kaplan, vendar s posebno nalogo, da pripravi vse potre- Dekliška telovadna vrsta
bno za ustanovitev župnije. Pri tem je bil zelo uspešen in katoliškega prosvetnega društva,
slovesna razglasitev župnije Primskovo je bila 7. junija ki jo je vodila Ivanka Pelko
l965. Ker je dr. Rozman kmalu za tem odšel na študij v in Gorenj (por. Zrim),
Rim, ga je že avgusta istega leta nasledil župnik Božidar v maju 1940.
Slapšak, ki je na Primskovem služboval 23 let. Sedanji (Iz albuma Ivanke Zrim)
primskovski župnik, tretji po vrsti, je Franc Godec, ki je
prišel na Primskovo v avgustu leta l988. Primskovski prvoobhajanci
s katehistinjami ob koncu
Pogoji za delo v župniji so se v letih od njene ustanovitve II. svetovne vojne.
naprej izredno izboljšali. Ob cerkvi je bilo zgrajeno sprva (Iz albuma Ivanke Zrim)
manjše in nato precej povečano župnišče, hkrati je bilo
vrnjeno za cerkvene potrebe in obnovljeno tudi staro 91
župnijsko poslopje. Nemogoče je našteti vsa dela na
cerkveni stavbi, s katerimi je bila temeljito prenovljena od
zvonika in strehe do temeljev in njene okolice. Veliko
popravil, sprememb in izboljšav je doživela tudi v notran-
josti ter s tem pridobila večji sijaj in pristnejši baročni
videz. Ves ta napredek dokazuje uspešno vodenje župni-
je, pa tudi to, da imajo verniki svojo cerkev radi in jim ni
težko prispevati za njene potrebe. Tako so pravi potomci
svojih prednikov, ki so si več stoletij vztrajno prizadevali
za njen boljši položaj. Zanimivo je, da na sedanjem
območju župnije živi kar desetkrat več prebivalcev, kot
jih je bilo ob ustanovitvi prve ekspoziture leta l793.
Ocenjujejo, da je med njimi približno 3500 katoličanov.

Na levi:
Listina z leta 1479 izdana v Rimu: Našteti kardinali podeljujejo
kapeli blažene device Marije na Primskovem 100 dni odpustkov
na določene dni v letu. (Original pergament velikosti 47 x 35 cm,
pet visečih pečatov premera 6,9 cm, hrani Nadškofijski arhiv
Ljubljana, kopijo pa Janko Zupan).

Viri

1. Kronika Župnije primskovo - v rokopisu različnih zapisovalcev.
2. Arhiv Župnije Primskovo.
3. Žontar, Josip, Zgodovina mesta Kranja, Izdalo muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani leta

1939, Tisk in klišeji Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.

Berta Golob Župnija Primskovo

Klicaj v nebo

Spontana potreba vernih ljudi na območju Primskovega in preštevilnih romarjev od
blizu in daleč, da se s svojimi prošnjami zatekajo v cerkev k Materi Božji, sega že v
daljne čase, ki so bili zaznamovani s fevdalnim podložništvom cerkveni ali posvetni
oblasti ter z nevarnostjo kuge in turških napadov. Za današnje razmere nepred-
stavljivo majhni vasici skozi stoletja nikoli ni bilo prizanešeno z različnimi stiskami
in Marijino svetišče je bilo nenehno pribežališče za zdrave in bolne, premožne in
siromašne, za barone in berače. V Župnijo Primskovo je sedaj vključeno obsežno
območje obrobnega dela mesta, odlikuje pa jo zelo živahna in razvejana pastoralna
dejavnost, ki krepi cerkveno občestvo navznoter in navzven.

Zgoraj desno: Tudi največji slovenski kraj je v primerjavi z večmilijon- in tlaka ni bila prehuda in desetina oddana in otročnice
Leta 1992 je primskovska cerkev skimi mesti le majhna vas. Prijazno Primskovo, prislon- niso umirale druga za drugo. Preddvorska in brdska
dobila nove zvonove. Blagoslovil jeno na Kranj in zdaj razumljeno že kot del tega mesta gospoščina in tek časa pa tu in tam kak upor, pa čez sto
(Kranj Primskovo), bi bilo na robu kakega New Yorka in več let že Napoleon, prej in potem pa vsi avstrijski
jih je ljubljanski nadškof in drugače prepoznavno, kot je tu na svojih tleh. Ne bi cesarji. Ničemur se ni mogla izogniti vasica s cerkvijo
metropolit dr. Alojzij Šuštar. vzbudilo posebne domačnosti. Marije Vnebovzete. Ta je bila pribežališče za zdrave in
(Arhiv Župnije Primskovo) bolne, premožne in siromašne, za barone in berače. Če
Ob prebiranju župnijske kronike tega kraja se razgrne- jo je oplazil bič cesarja Jožefa II., da so se začele krajšati
jo pred nami mnoge podrobnosti iz preteklih dni. vrste romarjev, jo je varovala nevidna božja roka in got-
Nagrmadijo se v spoznanje, da je bilo Primskovo ska Mati Božja je slišala še več zdihljajev. Pa kdaj zavzdi-
domačim ljudem vedno drago in prijazno. Nekoč majh- hnila tudi sama zaradi mrzle ostrine janzenizma, ko je
na vas, nepredstavljivo majhna v času, ko je tu zrasla tam preko Kokre in Save tem sapam kljuboval mladi
prva cerkev, se je predvsem v zadnjih desetletjih strnila kaplan Baraga.
z mestom tostran in onstran Kokre. Cerkev Marije
Vnebovzete je bila ob svojem nastanku zanesljivo že od Zvonovi na Primskovem že stoletja naznanjajo Ave.
daleč opažena kot klicaj v nebo. Najbrž že od zgodnje- Oglašajo se zjutraj, opoldne, zvečer; naznanjajo veselje
ga časa božja pot za številne bose noge. Spontana potre- in žalost, mogočni klicarji na vse strani neba. Hudo je,
ba vernih zemljakov, da se zatekajo k Materi. Takrat še kadar zvonovi zaječijo. Nemara še huje, kadar morajo
fevdalno podložnih svojim gospodarjem, najsi bo utihniti. Počeni zvon je vedno izzval obžalovanje.
cerkvenim ali posvetnim. Čas, ko se je še govorilo o Tukajšnji novi zvonovi še niso doživeli tragedije, sicer
Ogleju in Salzburgu, in čas, ko sta največjo nevarnost pa se v visoko razvitem svetu uničujemo ob visoko
pomenila Turek in kuga. Lepa si, lepa si, roža Marija …, razviti tehnologiji in zvonov ni več treba prelivati v
ko z neba se oziral nebeški je Oče na svoje otroČe; topove.
otroKe je jezik dobil šele kasneje! Tudi sicer nekaj
nebeškega: nepremagljive gore, izza katerih so se kadile
nevihte in kdaj pravi božji srd in drugič spet pokrite z
mavrico obljube, saj je bilo prizaneseno žitnim klasom

92 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Župnik Franc Godec z zakonskimi pari, Ob novi maši našega krajana
ki so leta 1991 praznovali okrogle obletnice Petra Kokotca v letu 2001.
(Arhiv Župnije Primskovo)
svojih porok. Na župnikovi desni sedita
Milka in France Trefalt, ki sta bila tedaj 93
poročena že 60 let. Dočakala sta še 65 let

skupnega življenja.
(Arhiv Župnije Primskovo)

Ko je bila Marija Vnebovzeta podružnična cerkev sv.
Kancijana in tovarišev, je cerkvenoupravno pripadla
Kranju. Takrat in prej in poslej je bila za kraj in ljudi v
njem žarišče duhovnosti, olike in izobraževanja. Vse
preko vere in prizadevnih duhovnikov.

Župnijska kronika povzema dogodke, ohranja spomin
na versko in posvetno dogajanje v kraju, pa tudi na
pomembne pomnike iz širšega zgodovinskega okvira.
Kar dolgo let jo je pisala ista roka, vódena po navdihu
razuma in srca, da shrani za prihodnost čim bolje razv-
iden in prepoznaven obraz preteklosti:

Na osnovi ustanovne listine Nadškofijskega ordinariata v
Ljubljani z dne 26. maja 1965 je bila na binkoštni ponede-
ljek, dne 7. junija 1965, ob 18. uri zvečer ustanovljena
župnija Primskovo v Kranju.
…..
Z odlokom Nadškofijskega ordinariata v Ljubljani z dne
14. 3. 1989 so se v našo župnijo Kranj Primskovo prefarale
iz župnije Kranj ulice: Ručigajeva od številke 18 dalje, ulica
Draga Brezarja v celoti in Cesta na Klanec od sode številke
16 in lihe številke 23 dalje. Tako nova meja poteka po novi
cesti "vpadnici D" v vsej njeni dolžini; torej Planina III v
celoti, nato se usmeri po Likozarjevi ulici do križišča s
Tomažičevo, dalje po Tomažičevi ulici do Žanove ulice
kakor doslej. Vse "nove" farane je župnik povabil, da se z
veseljem dejavno vključijo v župnijsko življenje na
Primskovem.
…..
Leto 1992. Novi zvonovi. Posebna vabila smo poslali g.
nadškofu, g. Grassmayerju in kranjskemu županu
Vitomirju Grosu. Izšla je tudi posebna podobica. Pri pisan-
ju vabil, transparenta in plakata je sodelovala družina
Rakovec /…/, 15. 5. slovesen sprejem zvonov …

ja iz studencev Duha. Obnovljena, prenovljena, obo-
gatena s slikarskimi in rezbarskimi umetninami,
deležna tudi zapisa z umetniško besedo, ostaja Zavetje
župljanom in romarjem; saj ti spet prihajajo …

Kdo bi izmeril, za koliko se je v stoletjih, odkar stoji na
Primskovem cerkev Marije Vnebovzete, zvišala ali pose-
dla skalnata veriga Kamniško-Savinjskega gorovja?
Zavesa pred viharji in vetrovi in oblačna darovalka
dežja. Kdo bi mogel izmeriti plivkanje in valovanje vere
v ljudeh, ki so nekoč tu okrog še tlačanili, in teh, ki zdaj
tu živijo kot na svoji zemlji svoj gospod, svobodni v vse
razdalje in smeri.

"Živim na robu mesta, na robu vasi, na robu veselja in
žalosti …" zapisuje svoje občutje kraja zdaj že pokojna
faranka s Primskovega.

Zakonski jubilanti leta 2007 A kdor bo po sto letih prebiral župnijsko kroniko, se bo Ta kraj je danes res "rob mesta", pa tudi mesto sámo je
po sveti maši. lahko zamislil tudi nad že zdavnaj minulimi svetovnimi še kot majhno predmestje kakega velemesta. Od nas in
dogodki, saj so skrbno zapisani v njej. od svobode, s katero se kdaj že opijanjamo, je odvisno,
(Arhiv Župnije Primskovo) kakšen bo jutrišnji dan; daljnosežno pa vsa prihodnost.
Od ustanovitve samostojne župnije se je lahko Po sto letih utegneta biti Ljubljana in Kranj eno samo
neprimerno bolj živahno kot prej razmahnila in mestece, zvonik Marije Vnevovzete pa v primerjavi s
razcvetela pastoralna dejavnost. Mala občestva v stolpnicami poslovnih ustanov v njem pritlikavo
molitvenih, zakonskih, veroučnih, mladinskih, majhen. Tako delujejo že danes zvoniki po vseh prestol-
dobrodelnih, pevskih … jedrih delujejo kot sol in kvas. nicah bahavega zahodnega sveta. V Svetem pismu piše:
Ob njih se nadih vere, vernosti in občestvenosti krepi Kdor more, naj razume.
navznoter in navzven. Iz občestvenega jedra so v teh
letih že vzklili duhovni poklici. Dva duhovnika, dve "Rada živim na robu, ker si ti, Gospod, z menoj."
redovnici …, a tudi vsi drugi, ki v svojem stanu, poklicu, Začetek in konec je torej Gospod. Začetek začetka in
mladosti in priletnosti dihajo z župnijo v istem ritmu. božje poti k cerkvi Marije Vnebovzete na Primskovem
Doslej ob treh dušnih pastirjih, nepreklicno vdanih in nam je znan. Njena prihodnost ne. Njena sedanjost pa
zvestih Bogu in ljudem. so, so bili in bodo, v vsakem utripu časa njeni ljudje.
Vse je odvisno od njih.

Opomba avtorice:
Navedka sta iz pesniške zbirke V zavetju Vnebovzete,
avtorice Urške Snedic.

Cerkev Marije Vnebovzete, lepotica v pozlati in objemu
naravnega cvetja, po lepoti gotovo prekaša ono prvo
cerkvico iz sive davnine. A že to, da kljubuje vsem vihar-
jem stoletij, je dokaz, da je cerkveno občestvo v tem
kraju ves čas naslonjeno na božje in sveto in da se napa-

94 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Udeleženci počitniškega oratorija
za mladino poleti 2008.
(Arhiv Župnije Primskovo)

‘Še pika na klicaju’ - namestitev
obnovljene zvezde na vrh zvonika,
2004. (Foto Marko Tušek)

95

Mag. Nika Leben Kulturno zgodovinski oris

Cerkev sv. Marijinega vnebovzetja na Primskovem

Cerkev Marijinega vnebovzetja na Primskovem stoji ob cesti Kranj - Preddvor na Osrednji spomenik na Primskovem pri Kranju je cerkev
lokaciji, kjer je z arheološkimi raziskavami potrjena kontinuiteta sakralnega prostora Marijinega vnebovzetja ob glavni cesti, ki pelje iz Kranja
že od prazgodovine naprej. Med najdbami je potrebno opozoriti zlasti na ostanke proti Preddvoru in naprej na Jezersko. Vas se prvič
žgane prazgodovinske nekropole. omenja leta 1428 7/2 kot Prymsko, cerkev s patrocini-
jem pa v kupni listini iz leta 1425 in 14461, kar dokazu-
Cerkev se prvič omenja v pisnih virih s patrocinijem leta 1425 in 1442, v drugem pis- je, da je na tej lokaciji stala cerkev že v srednjem veku.
nem viru pa celo leta 1403. Sprva je bila podružnica preddvorske fare, od leta 1814 Kranjski zvon2 navaja v aktih iz Koblarjeve zapuščine3
kranjske fare, samostojna župnija je postala šele z razglasitvijo leta 1965. O obstoju prepis listine s še starejšo letnico: 1. februar 1403.
morebitne romanske faze ni materialnih dokazov. Najstarejši so ostanki gotske Takrat sta Jurij Gori in njegova žena Katarina ter zet
cerkvene arhitekture v prvih treh nadstropjih zvonika in v zahodni steni ladje, kjer je (aydem) Jahčetov s Hudega (von Chaud) zastavila svoje
na pevskem koru še ohranjen gotski portal. Barokizacija, zaključena v letu 1729, je zemljišče na Hudem (Huje), kjer počiva ( biva) naša Gospa,
izoblikovala sedanjo cerkveno arhitekturo s pravokotno banjasto obokano ladjo in cerkvi Matere Božje na Primskovem (Primbshau) v
ravno sklenjenim kvadratnim prezbiterijem. Sočasno so za eno nadstropje povišali tudi zameno za posojilo, za katerega bosta plačevala obresti
zvonik in ga pokrili z baročno čebulasto-laternasto streho. Štukaturna dekoracija v cerkvi ob sv. Mihaelu. Listino je pečatil kranjski sodnik
notranjosti se navezuje na poljanski barok, oblikovno pa je sorodna nekoliko mlajši Fritzlein Nannhafer. Priče so bile Ivan Gessel pri Sv. Križu,
cerkvi sv. Martina v Šmartnem pri Cerkljah. Od opreme je pomemben gotski leseni Gregor Zartin in Mathutz Chalecher, meščani kranjski.
polhromirani kip sedeče Marije z Jezusom iz srede 15. stoletja. Glavni baročni oltar se Častitljivo starost cerkve dokazuje tudi star patrocinij;
v oblikovanju oltarnih kipov povezuje s kiparjem, ki je delal v Šenčurju, oziroma z cerkev je posvečena Materi božji in je bila nekdaj zelo
ljubljanskim kiparjem Jernejem Fleischhackerjem, ki ga poznamo iz samostanske obiskana božja pot, kjer so se po Valvasorju4 godili
cerkve v Velesovem. Stranska oltarja sv. Jurija in sv. Ane sta poznobaročno delo, od čudeži. Posvečena je bila leta 1479; morda je bila
prižnice pa se je ohranil le kip Dobrega pastirja. Prizore iz Marijinega življenja na poškodovana ob turških vpadih leta 1475 in so jo takrat
oboku ladje in prezbiterija je naslikal konec 19. stoletja v historično nazarenskem slogu le nekoliko popravili in ponovno posvetili. Okoli cerkve
kranjski slikar Matija Bradaška, obenem z oltarno sliko Križanja, medtem ko je slika je bilo nekdaj vaško pokopališče, kjer so pokopavali
Marijino vnebovzetje nekoliko starejša in je delo dupljanskega slikarja Janeza Gosarja tudi iz bližnje vasi Gorenje.
prav tako iz 19. stoletja. Oltarno sliko Srca Jezusovega je naslikal Vinko Tušek,
Brezjanska Marija pa je posneta po Leopoldu Layerju. Ob ustanovitvi župnije leta Lokacija za cerkev ni bila izbrana naključno. Dosedanje
1965 je cerkev dobila precej nove opreme po načrtih arhitekta Ivana Pengova ml. in interventne arheološke raziskave potrjujejo kontinuite-
slikana okna - vitraje, za katera je naslikal predloge akademski slikar Stane Kregar ml. to sakralnega prostora oz. nekropole na tem kraju že od
v modernistično- kubističnem slogu. prazgodovine naprej. Leta 1970, ko so kopali za odtok
kapnice ob južni ter levem delu zahodne stene zvonika,
Cerkev Marijinega vnebovzetja predstavlja dragocen kulturni spomenik, v katerem so bili v globini 80 do 88 cm med ogljem in kalcinirani-
lahko občudujemo ustvarjalne presežke gotike, baroka in ne nazadnje tudi moderne mi kostmi odkriti neznatni fragmenti brona in frag-
umetnosti, ki se kljub časovnim razdaljam zlivajo v slikovito celoto.

1 Höfler 1988, str. 243.
2 Kranjski zvon 1929, št. 6, str. 5.
3 Kranjski zvon 1929, št. 6, str. 5: prepis listine iz Koblarjeve zapuščine: Uradi: Kranj itd.

(1520), I. 43.
4 Valvasor 1689, str. 746.

96 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje