Vasi v objemu zitnih polj - Primskovo, Klanec in Gorenje

Rauch, M., 2005: Gozd in obvodna drevnina v obrežnem pasu spodnjega toka Kokre, diplomsko Svečanov tomf.
delo, visokošolski strokovni študij, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive
gozdne vire. 147

Ribiška družina Kranj; interne evidence:
http://www.ribiskadruzinakranj.si/index.php?option=com_content&view=article&id=45&Itemid=59

Reambulančni kataster za Kranjsko, 1867-1882.

Rogelj, M., 2005: Kanjon reke Kokre, Kranjski zbornik, Mestna občina Kranj.

Temeljni topografski načrt, TTN5 M 1: 5000

Ustni viri:

Lojze Kokalj - Očanov Lojze
Marija Rogelj - Svečanova Micka
Ivan Marn
Nataša Gorjanc.

148 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Gospodarstvo
in infrastruktura

149

Mag. Drago Papler Sodobna stanovanjska gradnja in infrastruktura

Primskovljani in njihove potrebe

Potrebe po zagotavljanju delovne sile v gospodarstvu so s povečevanjem populacije v Klanec iz leta 1969. Študija je pokazala možnost izgrad-
Kranju od sredine šestdesetih let 20. stoletja narekovale izpolnjevanje njihovih potreb nje in razvoja tega predela, možnost izrabe tal in druge
po življenjskem prostoru, ureditvi stanovanjskih vprašanj in ustrezne infrastrukture. pogoje za gradnjo. Območje je bilo urbanistično in
Z urbanizacijo in s sodobno stanovanjsko gradnjo na vzhodnem delu Kranja na plansko obdelano v generalnem urbanističnem načrtu
območju Planine, Huj in Klanca se je povečalo prebivalstvo. S tretjo fazo gradnje, mesta Kranj iz leta 1967, ki ga je izdelalo Projektivno
stanovanjsko sosesko Planina III v osemdesetih letih, je Krajevna skupnost Primskovo podjetje Kranj.
dobila ob individualnih stanovanjskih in vrstnih hišah tudi stanovanjske bloke in ure-
jeno komunalno infrastrukturo, ki je posledica izkušenj predhodne skupinske gradnje Zazidava mestnega predela Planina-Huje-Klanec je bila
na Planini. Po prelomu tisočletja se je razmahnila podjetniška gradnja v Komunalni zasnovana s tremi mestnimi kareji, omejenimi z mestni-
coni II na Primskovem, kjer je več nakupovalnih centrov. S širitvijo stanovanjskih mi vpadnimi cestami. Zasnovana je na sistemu peš ulic,
naselij na vzhod se je v Krajevni skupnosti Primskovo spremenila demografska struk- ki potekajo v smeri jugovzhod-severozahod in se zbira-
tura. Na začetku leta 2010 je bilo na Primskovem 5.227 prebivalcev, ki so živeli v jo v široki aleji znotraj stanovanjske soseske, ki poteka
2.068 gospodinjstvih. Povprečen Primskovljan je bil leta 2010 star 40,8 let. Za svoje v smeri jugovzhod-severozahod. Na obravnavanem
bivanje in zagotavljanje potreb koristi javne naravne dobrine in sodobne tehnološke območju je več mestnih ulic. Stanovanjsko naselje so ob
pridobitve, ki se skozi razvoj širijo in instalirajo v bivanjskem okolju. Do stanovanj so končni izgradnji povezovale ceste: (I) vzhodna mestna
napeljani in priklopljeni instalacijski vodi za vodovod, kanalizacijo, toploto, plin, obvozna cesta, ki ima značaj regionalne ceste z novim
elektriko, telefon, kabelsko televizijo, internet in druge sodobne komunikacije. Delavskim mostom preko reke Save in povezuje škof-
Pomembno mesto v kakovosti življenja Primskovljanov predstavljajo lastna prevozna jeloško območje z Jezerskim in novo avtocesto, (II)
sredstva, prometne povezave in urejena cestna infrastruktura. zbirne mestne ulice v naselju, ki so priključujejo na
novo obvozno cesto, kar omogoča povezanost z indus-
trijskim bazenom in obsavskimi naselji.

Stanovanjske gradnje Večje zemljišče ob priključku mestne obvozne ceste na
brniško cesto je bilo namenjeno za bodoči nakupovalni
Od leta 1956, ko je bil ustanovljen Zavod za stanovanj- center. V zazidalnem kompleksu so bile locirane šole,
sko in komunalno gradnjo, predhodnik današnjega vzgojno varstvene ustanove, športna hala, igrišča, kot-
Domplana, je v Kranju poskrbljeno za načrtno urejanje larna, dom starejših občanov, poslovni objekti trgovine
prostora, razvoj in upravljanje stanovanjskega gospo- in druge uslužnostne dejavnosti.
darstva ter investicijski inženiring.
Prva oblika organizirane usmerjene stanovanjske grad-
Poseg na Planino, vzhodni predel Kranja, je bil nje je potekala od zasnove do izgradnje, njeni organiza-
največji podvig stanovanjske gradnje v mestu Kranj, torji in gradbinci so sklenili dolgoročno pogodbo o
saj je šlo za stanovanjsko gradnjo na kompleksu, kjer medsebojnem sodelovanju. Leta 1971 so sprejeli kon-
je bilo zgrajenih 5.000 stanovanj s spremljajočimi cept stanovanjske graditve, ki ga dopolnjujejo, sklenjeni
objekti za 15.000 stanovalcev. samoupravni sporazumi vključujejo nove udeležence,
oblikovali so sodelovanje in potrebo usmerjene gradnje
Odločitev o zazidavi je bila sprejeta na podlagi študije o stanovanj v več fazah.
zazidanih pogojih stanovanjskega naselja Planina-Huje-

150 VParismi vskoobvjoemskuozžiitčnaish●poZljna●nePorsiembsnkoosvtio, Klanec in Gorenje

Stanovanjske gradnje Z gradnjo stanovanjskih blokov sosesk na Planini je bil
spremenjen pogled na mesto Kranj z vzhodne strani,
Leto 1973 pomeni začetek intenzivne stanovanjske vendar tako, da so bili ohranjeni pogledi na objekte
gradnje na Planini. Gradnja približno 5.000 stanovanj s starega dela mesta.
spremljajočimi objekti je bila do takrat največja
stanovanjska gradnja na Gorenjskem. V prvi polovici osemdesetih let se je zaključevala
stanovanjska gradnja soseske Planina II in pripravljala
V letu 1978 je skupščina Občine Kranj potrdila zazidal- gradnja soseske Planina III v Kranju.
ni načrt stanovanjske soseske Planina II. faza. Območje
severno od Ceste talcev je bilo delno pozidano z indi- S tretjo fazo gradnje, stanovanjsko sosesko Planina III v
vidualno gradnjo nizkih vrstnih hiš. osemdesetih letih, je Krajevna skupnost Primskovo
dobila ob individualnih stanovanjskih in vrstnih hišah
Javni in spremljajoči objekti so bili vezani na severni tudi stanovanjske bloke in urejeno komunalno in cest-
strani na vzhodno mestno obvoznico, vrtec in šolo, na no infrastrukturo, ki je posledica izkušenj predhodne
južni pa na peš alejo. Šola, ki je locirana v vzhodnem skupinske gradnje na Planini. Po prelomu tisočletja se
delu, se povezuje z bodočim športno-rekreacijskim je razmahnila podjetniška gradnja v Komunalni coni II
parkom. Družbeni in oskrbovalni center, zelene na Primskovem, kjer je več nakupovalnih centrov.
površine, garaže in parkirni prostori so neposredno ob
naselju. Zazidalni načrt je obdržal koncept peš ulic, ven- Demografska struktura
dar v nekoliko drugačnih karakteristikah, ki upoštevajo Primskovljanov
prednost in kvalitete prejšnje izvedbe.
Krajevna skupnost Primskovo obsega 5.420.139 m2
Za celotno območje so bili predvideni trije tipi površin, kar predstavlja 3,59 % površin Mestne občine
stanovanjskih objektov: P+1 z dvigali, P+3 objekti brez Kranj. Oddaljenost sedeža krajevne skupnosti od
dvigal in vrstne hiše. sedeža Mestne občine Kranj je 1,65 kilometra.

Gradnja se je začela 1. avgusta 1979 v počastitev prazni- S širitvijo stanovanjskih naselij na vzhod se je v
ka Občine Kranj. Zgrajeni so bili objekti za različne Krajevni skupnosti Primskovo povečalo število prebi-
namene: 1050 stanovanj v stanovanjskih blokih, 38 valcev, spremenila se je tudi demografska struktura.
zasebnih vrstnih stanovanjskih hiš, objekti za družbene
in kulturne dejavnosti, trgovina in servisne dejavnosti, V Krajevni skupnosti Primskovo je leta 2002 živelo
pošta, telefonska centrala, objekti za izobraževanje in 5.302 prebivalcev oziroma 10,14 % prebivalcev Mestne
vzgojo, šola ter vzgojno-varstvene organizacije. občine Kranj.

23. novembra 1980 sta bila na zasedanjih zborov Po podatkih popisa prebivalstva, gospodinjstev in Preglednica 1: Starostni sestav
skupščine Občine Kranj sprejeta sklepa pomembna za stanovanj leta 2002 je bilo 31. januarja 2003 1.865 prebivalstva v mestni Krajevni
razvoj stanovanjske in podjetniške gradnje na območju gospodinjstev oziroma 10,07 % gospodinjstev v Mestni skupnosti Primskovo,
Primskovega, in sicer: sklep o zazidalnem načrtu občini Kranj. 1. januar 2010 (%).
Planine III za stanovanjsko gradnjo z visoko gostoto in
za spremljajoče objekte, ter sklep o zazidalnem načrtu Na začetku leta 2010 je bilo na Primskovem 5.227
Komunalne cone - Primskovo II za komunalno in prebivalcev, od tega 2.587 moških in 2.640 žensk
servisno dejavnost. (preglednica 1).

7. julija 1982 je bil sprejet odlok o zazidalnem načrtu
Planina III, faza Klanec, za stanovanjsko sosesko s
spremljajočimi objekti.

151

V Krajevni skupnosti Primskovo je bilo največ - 59,7 % Komunalna cona Primskovo I
(2,5 % več kot leta 1978) delovno aktivnih prebival-
cev, starih od 19 do 59 let, na drugem mestu s 16,1 % Za zadovoljevanje potreb občanov po oskrbi z vodo,
so najstarejši krajani stari nad 65 let (3,5 % več kot komunalnih storitvah, odpadnih surovinah, plinarni,
leta 1978), na tretjem mestu je 9,0 % (3,6 % manj kot električni energiji, telefoniji, telekomunikacijah in
leta 1978) šoloobveznih otrok, starih od 7 do 14 let, drugih storitvenih ter proizvodnih dejavnostih, je
na četrtem mestu s 5,6 % (2,6 % več kot leta 1978) konec šestdesetih in v sedemdesetih letih nastala na
krajanov starih od 60 do 64 let, na petem mestu s 4,8 vzhodnem delu Primskovega ob Cesti Staneta Žagarja
% (5,2 % manj kot leta 1978) otrok do 6 let starosti, obrtno-komunalna cona. Lokacije podjetij s temi
in najmanj, 4,7 % (1,5 % manj kot leta 1978) dijakov dejavnostmi so se širile ob junija 1979 poimenovani
v poklicnih in srednjih šolah. Ulici Mirka Vadnova, ki je bila osrednji del Komunalne
cone Primskovo.
Spolno ravnovesje je uravnoteženo pri prebivalcih
Primskovega starosti do 4. leta, od 20 do 29 let in od
45 do 64 let. Okrog 5 % več je moških v starosti od 5
do 19 let in 30 do 39 let.

Okrog 5 % več je žensk v starosti od 40 do 44 let in
65 do 69 let. Pri prebivalcih starejših od 75 let je več
kot desetina več žensk (preglednica 2).

Preglednica 2: Konec junija 2010 je bilo po podatkih Mestne
Prebivalci v Krajevni skupnosti občine Kranj v Krajevni skupnosti Primskovo 2.068
Primskovo po starostnih skupinah in gospodinjstev.

spolu, 1. januar 2010.

Novo stavbo za potrebe tehnično-vzdrževalne službe in za skladišča
Podjetja za PTT promet Kranj so oktobra 1977 odprli na Ulici Mirka
Vadnova 13. Podjetje za PTT promet Kranj se je skupaj s še osmimi podob-
nimi podjetji po Sloveniji 1. oktobra 1993 združilo v skupno podjetje PTT
Slovenije, ki se je nato 1. maja 1995 razdelilo na Pošto Slovenije, p. o., in
Telekom Slovenije, p. o. S tem je Telekom Slovenije, ki se je kot javna delniška
družba registriral 7. aprila 1998, postal nacionalni operater telekomunikacij.
Telekom Slovenije, Poslovna enota Kranj, je zagotavljal telekomunikacijske
usluge na območju Gorenjske. V razvoj in posodobitev ter dograditev teleko-
munikacijske infrastrukture je investiral precejšnja sredstva z izgradnjo
optokabelskih povezav, med drugim tudi v Kranju. Večji investicijski
dosežek je kompletna digitalizacija oziroma zamenjava stare centrale v
Kranju ter dokončna izključitev stare analogne centrale elektromehanskega
delovanja, ki je bila v obratovanju kar 31 let. Na lokaciji Telekoma Slovenije,
Poslovne enote Kranj, je bil instaliran tudi demonstracijski center, kjer so bile
naročnikom predstavljene vse najsodobnejše telekomunikacijske storitve.
Odprta je bila Teletrgovina, ki je v Kranju delovala na več lokacijah.
(Foto Drago Papler)

152 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Preglednica 3: Stanovanjske enote na Planini III.

Novo upravno stavbo Vodnogospodarskega podjetja Kranj s pripadajoči-
mi delavnicami so novembra 1978 odprli na Ulici Mirka Vadnova 5. Od
leta 1997 je Javno Vodnogospodarsko podjetje Kranj, delniška družba.
Njegove dejavnosti so izvajanje gospodarske javne službe pri urejanju vod-
nega režima, vzdrževanje vodne infrastrukture in obramba pred poplavami,
izdelovanje projektne dokumentacije in izvajanje ostalih del. Opravlja tudi
gradnjo kamnitih in kamnitobetonskih obrežnih zavarovanj, kamnitobeton-
skih podpornih zidov, kanalizacij, vodovodov, zbiralnikov, malih hidroelek-
trarn, čistilnih naprav in drugih vodooskrbnih objektov, sanacijo plazov,
nudi pa tudi lomljen kamen, drobljenec in gramozne agregate.
(Fotoarhiv Vodnogospodarsko podjetje Kranj)

Stanovanjska soseska Planina III

Na območju Krajevne skupnosti Primskovo so v okviru
soseske Planina III večstanovanjske stavbe, katerih
gradnja je potekala v letih 1984-1989.

Stanovanjski bloki na Planini III so na treh ulicah: na Telefonija in telekomunikacijska Na področju inženiringa je Domplan
Cesti Jake Platiše je 12 vhodov s hišnimi številkami s infrastruktura predal namenu mnoge stanovanjske
359 stanovanji, na Trgu Prešernove brigade je 10 in poslovne, industrijske in trgovske
vhodov s hišnimi številkami s 258 stanovanji, na Trgu Izgradnja telefonske infrastrukture je v preteklosti objekte, skrbel za gradnjo šol in
Rivoli je 7 vhodov s hišnimi številkami s 156 stanovanji. potekala prek telefonskih akcij v sodelovanju s krajev- vrtcev ter med posameznimi fazami
nimi skupnostmi, uporabniki pa so bili priključeni na gradnje opravljal nadzor. Na območju
Skupno je v blokovnem naselju Planina III 773 telefonski centrali Kranj in Planina. Leta 1991 je bila Krajevne skupnosti Primskovo je bila
stanovanj (preglednica 3). zgrajena nova digitalna telefonska centrala Primskovo, tudi nova soseska Planina III.
na katero so bili preusmerjeni naročniki Krajevne skup- (Foto Drago Papler)
Stanovanjski objekti, ki imajo več kot osem stanovanj, nosti Primskovo. Primarno omrežje do telefonske cen-
morajo v skladu s Stanovanjskim zakonom imeti trale poteka prek optičnih vlaken, od centrale do
upravnika. V Kranju so trije upravniki: Domplan d. d., uporabnikov pa poteka krajevno kabelsko omrežje v
Zveza, d. o. o. in Domsistemi, d. o. o. Na Planini III je za klasični bakreni izvedbi. Telefonska centrala Primskovo
97,8 % stanovanj upravljalec Domplan d. d. je bila leta 2002 nadgrajena z opremo za širokopasovne
priključke z ADSL tehnologijo, leta 2005 pa še z opre-
mo SI3000. Zaradi naglega razvoja telekomunikacij je

153

Telefonska centrala. bila povečana kapaciteta optičnih vlaken v primarnem prenosi. Od 7. januarja 1994, ko je stekla prva informa-
(Arhiv Telekoma Slovenije, d. d.) omrežju. Bodoči razvoj bo uporabnikom še bolj približal tivna oddaja Petkov tedenski pregled, so v njej dobili
optična vlakna in omogočil širokopasovne storitve. mesto tudi številni krajevni dogodki, od 29. januarja
Območje Komunalne cone II na 1996 pa v vsakodnevni 15-minutni oddaji Gorenjska
Primskovem je Mestna občina Kranj Možnih je več omrežnih arhitektur, kot na primer poročila, ki je na sporedu že 15 let.
infrastrukturno opremila. Kjer so bila FTTN, ki v zadnjih metrih za dostop do uporabnika še
vedno izkorišča bakreno "telefonsko" omrežje, in FTTH, Občina nosilka infrastrukturne
še nedavno žitna polja, so danes kjer je dostop do uporabnika v celoti izveden po ureditve na Primskovem
podjetja in trgovski centri. optičnih vlaknih.
(Foto Drago Papler) S sprejetjem odloka o prostorskih ureditvenih pogojih
Hibridni optično-kabelski za območje Kranja je dobil zeleno luč za gradnjo tudi
komunikacijski sistem kompleks t. i. Komunalne cone II na Primskovem, v
trikotniku med Cesto Staneta Žagarja, krožnim
Podjetje TELE-TV je v začetku devetdesetih let pričelo križiščem, regionalno cesto proti Britofu in Šucevo
z izgradnjo hibridnega optično-kabelskega komu- ulico. Glavna dva investitorja na tem zemljišču sta
nikacijskega sistema (HFC). Za potrebe prenosa sig- Mercator in Merkur, oba zainterisirana za čimprejšnji
nala iz glavne sprejemno-oddajne postaje v Kranju je začetek gradnje. Kmetijsko zemljišče je bilo potrebno
signal potoval po krajevnem omrežju; kasneje je bila pred začetkom gradnje še komunalno opremiti, zarisati
zgrajena nova optična povezava, ki je omogočila in zgraditi cesto, kanalizacijo, položiti električne, teleko-
celoten nabor storitev. munikacijske, plinske vode.1

V vseh letih obstoja hibridnega optično-koaksialnega 26. februarja 2001 je bil skupni sestanek z lastniki
(HFC) sistema v Krajevni skupnosti Primskovo je bila zemljišč Komunalne cone II na Primskovem. Na njem je
na delih, kjer se je obnavljala ostala komunalna infra- Mestna občina Kranj pridobila načelno soglasje za
struktura, vzporedno položena kabelska kanalizacija. izpeljavo projekta infrastrukturne ureditve in za odkup
zemljišč, potrebnih zanjo.2
Kabelsko televizijo je podjetje TELE-TV komunikacijski
engineering, d. o. o., začelo graditi v začetku devetde- Mestna občina Kranj je objavila javni razpis za izdelavo
setih let najprej na območju Kranja, potem pa širiti tudi projekta infrastrukture. Zbiranje ponudb za izdelavo
na sosednje občine. Komunikacijski sistem je prešel več projekta infrastrukture je bilo sklenjeno za ceste,
razvojnih faz do hibridno optičnega kabelskega (HFC) fekalne primarne kanalizacije, vodovodno in hidrantno
sistema, ki omogoča ponudbo storitev digitalne televizi- omrežje, telekomunikacijske vode, električno, plinsko,
je, internetne IP telefonije in kabelskega interneta. kabelsko omrežje, javno razsvetljavo in zbirne karte
Naročniki v Krajevni skupnosti Primskovo koristijo komunalnih naprav. Nadalje je bila podpisana pogod-
kombinacije kabelske televizije z internetom in tele- ba z izbranim projektantom, ki je izdelal projektno
fonom, nekateri pa samo kabelsko televizijo. Izgradnja gradbeno dokumentacijo, občina pa je pridobila tudi
hibridno optičnega komunikacijskega sistema je na vsa potrebna zemljišča za gradnjo infrastrukture.
Primskovem končana.
S tem, ko je Mestna občina Kranj prevzela obveznost,
Gorenjska televizija (GTV), ki je v sklopu podjetja je bila zagotovljena najhitrejša pot za začetek gradnje
TELE-TV, prinaša prek malega ekrana lokalne novice in poslovnih objektov v Komunalni coni II, saj so lastni-
zanimivosti že osemnajsto leto. Prve oddaje iz Krajevne ki posameznih zemljišč različni, projekte za celotno
skupnosti Primskovo so bile posnete in objavljene v infrastrukturo pa bi moral preskrbeti tisti, ki bi začel
programu takratne Kranjske televizije TELE-TV jeseni zidati prvi.
l993. Z izgradnjo novega studia so stekle pogovorne in
glasbene oddaje v živo, prek telefonskih linij je bil 1 Mercator in Merkur se že gradita, Kranjčanka, priloga Gorenjskega glasa, št. 2,
vzpostavljen kontakt z gledalci, o zanimivih dogodkih februar 2001, str. 5.
so bile posnete reportaže ali pa direktni televizijski
2 Občina nosilka infrastrukturne ureditve na Primskovem, Kranjčanka, priloga Gorenjskega
154 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje glasa, št. 3, april 2001, str. 5.

Nakupovalni centri na Primskovem Prometna povezava na avtocesto

Temeljni kamen za Mercatorjev nakupovalni center na V okviru programa gradnje slovenskih avtocest so Potek kategoriziranih cest v KS
Primskovem je bil položen oktobra 2001 in odprt 19. gorenjski del, odsek avtoceste Ljubljana-Kranj-Naklo, Primskovo in povezava s sosednjimi
aprila 2002 kot največji nakupovalni center na začeli graditi leta 1983 in ga slovesno odprli 21. junija krajevnimi skupnostmi. (Vir: Mestna
Gorenjskem s 11.600 m2 površin, od tega 7.600m2 pro- 1985. Del avtoceste poteka tudi na vzhodu Krajevne občina Kranj)
dajnih, in 580 brezplačnimi parkirnimi mesti v garaži in skupnosti Primskovo, med Šenčurjem in Kranjem, in
na prostem. na severu v Gorenjah. Primskovo ima dobro lego in Območje stanovanjske soseske
povezavo na avtocesto s priključkom Kranj-vzhod. Planina III s povezovalnimi cestami.
Junija 2002 je Merkur Kranj na Primskovem odprl (Vir: Mestna občina Kranj)
trgovski center s 13.167 kvadratnimi metri površin. Kategorizirane ceste
Trgovski center na Primskovem je dvoetažen. Zgrajen je Poseg v cestno telo je zahteven,
iz armiranobetonske nosilne konstrukcije, arhitektons- Za cestno infrastrukturo v Kranju skrbi Mestna občina kjer v nivojih vgradijo različne
ki poudarek stavbe pa predstavljata velik vhodni stek- Kranj. Skozi Krajevno skupnost Primskovo vodijo instalacije, najgloblje kanalizacijske
leni kubus in rastlinjak, ki je namenjen predstavitvi vrt- pomembni prometni tokovi po Cesti Staneta Žagarja cevi, vodovodno napeljavo, plinske
nega programa. Merkurjev trgovski center ima v proti Šenčurju in Brniku na vzhod in Jezerski cesti proti vode, visokonapetostne in nizko-
pritličju nekaj nad 5.100 m2, zraven pa je še za 600 m2 Preddvoru in Jezerskem na sever. V južno smer proti napetostne elektroenergetske kable,
skladiščnih prostorov. Klancu in stanovanjski soseski Planina pa vodi vode za javno razsvetljavo,
Likozarjeva cesta. V Krajevni skupnosti Primskovo je telefonske oziroma optične kable
27. avgusta 2003 je podjetje Bofex, d. o. o., iz skupine 29 ulic s stanovanjskimi in poslovnimi objekti, do Telekoma in T-2 ter komunikacijske
Merkur, na Primskovem odprlo center Big Bang Mega v katerih vodijo lokalne ceste. Ceste v KS Primskovo so kable za kabelsko televizijo operater-
novo zraslem nakupovalnem centru Moj ONC (Moj kategorizirane: lokalne ceste (LC), zbirne krajevne ja TELE-TV in druge storitve.
osebni nakupovalni center). Največja gorenjska trgovi- ceste (LZ), krajevne ceste (LK) in javne poti (JP). (Foto Marko Tušek)
na Big Bang Mega na Cesti Staneta Žagarja 71 je z novo
lokacijo rešila prostorsko stisko in ponudila razširjeno Posodabljanje cest s sodelovanjem
ponudbo izdelkov zabavne elektronike in bele tehnike. infrastrukturnih podjetij
Obenem je trgovina Big Bang na vzhodnem delu gorenj-
ske prestolnice odslej obiskovalcem mnogo lažje Ceste so bile zelo obremenjene in potrebne obnove.
dostopna in ima številna brezplačna parkirišča. Reševanje problematike je Mestna občina Kranj na pod-
lagi projektnih rešitev vključevala v programe občin-
Konec marca 2007 je nemško trgovsko podjetje Lidl skih naložb, ki so ob rekonstrukcijah cest zahtevali
odprlo diskontno trgovino na Primskovem. širše sodelovanje podjetij, ki skrbijo za komunalno
infrastrukturo in opremo.
22. oktobra 2008 je trgovsko podjetje Tuš na Cesti Jaka
Platiša podprlo Planet Tuš s skoraj 40.000 m2 površin.
Na enem mestu združuje raznovrstnost ponudbe
trgovskega centra, zabavo multikina s petimi kinodvo-
ranami, ponudbo rekreacije, raznovrstno kulinarično in
gostinsko ponudbo.

21. maja 2009 je trgovska veriga Hofer odprla novo pro-
dajalno Hofer v Kranju na površini 1400 kvadratnih
metrov, od tega je dobrih 900 m2 namenjenih prodajn-
im površinam.

155

Obnovljeni Kokrški most. Kokrški most v Kranju Izgradnja mostu čez Kokro je pomenila ureditev ključne-
(Foto Drago Papler) ga objekta pri prenovi vzhodne vpadnice v mesto, kjer je
Kokrški most v Kranju, ki povezuje Oldhamsko cesto in zaradi preozkega cestišča in slabo urejenih križišč
Cesto Staneta Žagarja, je že dalj časa opozarjal na dotra- pogosto prihajalo do prometnih zastojev. Načrti za
janost in potrebnost obnove, ki se je začela na začetku leta obnovo Oldhamske ceste in Ceste Staneta Žagarja od
1994, ko so ga 3. januarja 1994 zaprli za motorni promet. križišča pri Zavarovalnici do križišča Pri Jaku v dolžini
Med predvidenimi osemmesečnimi načrtovanimi grad- 1158 metrov so predvidevali razširitev ceste, da bosta po
benimi deli so dovolili prehod čez gradbišče le pešcem. vsej dolžini poleg dveh voznih pasov v skupni širini 7
metrov na obeh straneh tudi hodnik za pešce in kole-
Prvi dan je bilo na mestnih vpadnicah precej gneče in sarska steza. Na celotni dolžini ceste so uredili
slabe volje. Vozniki so bolj ali manj uspešno iskali semaforizirana križišča in avtobusna postajališča.
bližnjice, Alpetourovi šoferji pa so začeli voziti po novem
voznem redu mestnega prometa. Gorenjski glas3 je Zahtevna izgradnja Kokrškega mostu
zapisal, da sta bili v tistem času Oldhamska cesta in
Cesta Staneta Žagarja v Kranju najbolj prometni. Na dan Po težavah pri zahtevni gradnji, ko je bil most utrjevan
so našteli po 21.000 vozil. Večmesečno zaporo mostu bi z injektiranjem v konglomeratno steni kanjona Kokre,
investitorji in gradbeniki zato lahko združili tudi z načr- je bil most čez Kokro končan 27. maja 1995, tehnično
tovano obnovo oziroma razširitvijo teh dveh cest. prevzet pa 4. julija 1995. Prek njega so bile izvedene
tudi zahtevne napeljave komunalnih vodov.
Tehnični podatki o projektu
Kokrški most Do začetka septembra 1995 je bil most že preizkušen
pod obremenitvijo, meritve Zavoda za raziskavo materi-
Ker je bila nosilna konstrukcija obstoječega mostu alov so pokazale, da je zgrajen kvalitetno in povsem v
dotrajana, so se odločili za gradnjo novega mostu čez skladu s projektom. Pri obremenitvi 300 ton je bil
Kokro, od starega je ostal le značilni betonski lok med povesek mostu manj kot 3 mm. Glede razpok v tlaku na
obema bregovoma nad kanjonom reke. Novi most je mostu pa so se dogovorili, da se tlak zamenja in položi
širok kar 20 metrov, od tega je polovica namenjena šti- pohorski granit - sivi tonalit, za katerega bo proizvajalec
rim voznim pasovom, polovica pa kolesarski stezi, hod- jamčil z 10-letno garancijo.5
niku za pešce in dodatnemu varnostnemu pasu z ogra-
jo in svetilkami na obeh straneh. Promet je stekel 19. oktobra 1995 okrog poldneva.
Komisija, ki jo je vodil inšpektor z Ministrstva za
Pri načrtovanju novega mostu so strokovnjaki mari- promet in zveze Jaka Prihoda, si je pred tem ponovno
borskega Pontinga namenili veliko pozornosti arhitek- ogledala traso novega mostu prek Kokre in dala pris-
tonskem oblikovanju. Šlo je namreč za poseg v kanjon tanek za odprtje mostu. Ker pa je bilo vzdolž regionalne
Kokre, ki predstavlja spomenik naravne dediščine, po ceste, ki je vodila prek mostu še vedno gradbišče, je bila
drugi strani je novi most pomemben oblikovni ele- hitrost vožnje omejena na 40 kilometrov na uro, pa tudi
ment nove vpadnice v mesto. Konstrukcija novega sicer je komisija voznikom priporočala strpnost. Del
mostu je podobna kot pri starem, saj so za oporo štir- Oldhamske ceste od Vodovodnega stolpa do mostu naj
je 1,4 metra široki loki.4 bi bil po napovedih namreč končan šele konec nasled-
njega tedna, do tedaj je bil za promet zaprt, tako da se
Gradnjo mostu čez Kokro v Kranju je SCT dobil na je reka vozil valila po Cesti Staneta Žagarja.6
natečaju v času največje gradbene krize v Sloveniji v
izredno hudi konkurenci, saj so konkurirala tedaj prak- 3 Zaprli Kokrški most v Kranju, Gorenjski glas, št. 1, 4. januar 1994, str. 24.
tično vsa gradbena podjetja, ki se take gradnje lahko 4 Lado Stružnik. V Kranju bodo razširili najožje prometno grlo, Delo, št. 302, 29. december 1993,
lotijo. To so bili časi boja za lastno preživetje grad-
benikov, posledica pa je bila, da so gradnjo mostu s str. 7.
1050 kvadratnimi metri ponudili po izredno nizki last- 5 Štefan Žargi. Most in cesta do konca septembra? Gorenjski glas, št. 71, 8. september 1995, str. 3.
ni ceni in sklenili pogodbo "na ključ". 6 Kokrški most odprt, Gorenjski glas, št. 83, 20. oktober 1995, str. 1.

156 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Večerni promet čez Kokrški most,
po cesti Staneta Žagarja - pogled
proti Primskovem, avgust 2010.
(Foto Marko Tušek)

Pločnik za pešce je imel utrjeno gramozno podlago, nji so med prvimi v Sloveniji uporabili poseben Most čez Kokro med Primskovim
obljubljali so tudi asfaltno prevleko. Opozarjali so, da mikroarmirani beton, ki naj bi bil kvalitetnejši od in Rupo.
bo treba vgraditi še semaforje, urediti javno razsvetljavo klasičnega betona in asfaltne prevleke na vozišču, po
in šele nato novogradnjo tudi tehnično prevzeti. drugi strani pa tudi cenejši. Obnovljeni most je bil tako
rekoč nov, saj so zgradili novo razponsko konstrukcijo,
Prvo krožno križišče vozišču pa dodali pločnik za pešce ter robni venec.
Projekt je nastal v Projektivnem podjetju Kranj, delo pa
Najbolj nevarno kranjsko križišče regionalnih cest so opravili delavci podjetja Gradnje iz Struževega. Na
Kranj-Brnik in Škofja Loka-Jezersko, na katerem je slovesnosti, ki so jo popestrili folkloristi Folklorne
umrlo sedem ljudi, je dobilo projektno rešitev za skupine Ozara s Primskovega in Pihalni orkester
preureditev v krožno križišče (rondo). Med tremi Mestne občine Kranj, sta trak prestrigla najstarejša kra-
možnostmi - semaforiziranim križiščem, krožiščem in jana, Anton Arhar s Primskovega in Franc Sitar z Rupe.
križiščem v dveh ravneh - so se odločili za krožišče. Na obnovo pa je čakal še stari Očanov most, nedaleč
Financirala ga je Družba Republike Slovenije za stran od novega lepotca, ki je bil zaradi lukenj v vozišču
državne ceste, izvedbo pa je 29. septembra 1997 začela že nekaj časa zaprt za promet in nevaren tudi za pešce.
družba SCT iz Ljubljane.7

Uradno odprli most čez Kokro: Likozarjeva ulica
Primskovo in Rupa spet povezana
Mestna občina Kranj je pred leti, ko je skupaj z državo
Po treh mesecih, ko so most čez Kokro med gradila nov most čez Kokro ter Cesto Staneta Žagarja, ure-
Primskovim in Rupo zaprli za promet, je 6. novembra dila tudi ulice, ki se nanjo priključujejo, med njimi tudi
1998 investitorica Mestna občina Kranj uradno predala
namenu tako rekoč nov most, ki povezuje dva bregova 7 Kranjsko "križišče smrti" bo krožno, Gorenjski glas, št. 82, 17. oktober 1997, str. 4.
Kokre ter je dolg 37 metrov in širok 7,4 metra. Pri grad- 8 Uradno odprli most čez Kokro: Primskovo in Rupa spet povezana, Gorenjski glas, št. 88,

10. november 1998, str. 5.

157

ki so jo nato v pogovorih z lastniki zemljišč še dodatno
usklajevali z razmerami in optimalnimi rešitvami.

Idejni projekt obnove Jezerske ceste, ki je ostal osnova
za dokončne dogovore z lastniki zemljišč in za izdelavo
lokacijske dokumentacije ter nato tudi za izdelavo pro-
jekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, je leta 1999
izdelalo podjetje Planing Križe.

Likozarjeva ulica, avgust 2010. Obnova vsebuje 1468 metrov ceste, širine vozišča
(Foto Drago Papler) dvakrat po 3 metre s pločnikoma širine 1,60 metra na
obeh straneh, kar pomeni skupaj 9,20 metra širine.
Likozarjevo ulico, ki poteka od križišča "Pri Jaku" proti Zaradi objektov ali zahtev lastnikov zemljišč je pločnik
Planini. Občinska uprava je skupaj s Krajevno skupnostjo na nekaterih mestih delno zožen. Priključki ulic in
Primskovo le uspela odpraviti težave in urediti ulico v uvozi do pomembnejših objektov so v nivoju s cesto
celoti, saj so dogradili dolgo pričakovani pločnik na zaokroženi z uvozno-izvoznim radijem, uvozi do drugih
Likozarjevi ulici. Namenu so ga predali 15. oktobra objektov pa so prek ugreznjenega robnika prilagojeni
1999, na prvi dan praznovanja praznika Krajevne skup- zahtevam lastnikov. Zaradi širitve ceste se odstranijo
nosti Primskovo, ob prisotnosti župana Mestne občine nekatere ograje in žive meje, praviloma v enaki obliki in
Kranj Mohorja Bogataja in predsednika Krajevne skup- izvedbi pa se ponovno zgradijo. Na celotnem odseku
nosti Primskovo Toneta Zupana, prireditev pa je obo- ceste so predvideni trije pari avtobusnih postajališč.
gatil nastop Folklorne skupine Ozara.11 Ob tem je bila
uporabi predana še v celoti rekonstruirana Tomažičeva Odvodnjavanje ceste je predvideno v ločenem sistemu
ulica, asfaltirana cesta med Kovačičevo in Zadružno z dvema iztokoma padavinske vode v Kokro. Mešani
ulico ter del krajevne poti mimo kapelice v Gorenjah. sistem kanalizacije (fekalne in padavinske vode) je
predviden le na zadnjih 150 metrov s priključkom na
Jezerska cesta kanal, ki poteka po Likozarjevi cesti. Po podatkih štetja
prometa pelje po Jezerski cesti 6.212 vozil na dan, od
Obnova Jezerske ceste od nadvoza nad avtocesto pred teh 96 % osebnih. Zato je padavinske vode pred
Britofom do križišča s Cesto Staneta Žagarja "Pri Jaku" iztokom v Kokro treba očistiti in zgraditi lovilec olj.
na Primskovem ter obnova Oldhamske ceste od križišča
z Bleiweisovo cesto do križišča s Cesto Staneta Žagarja Hkrati z obnovo se zgradijo na novo tudi vse komunalne
pri Kokrškem mostu, sta bili najpomembnejši "cestni" naprave. Razen kanala za odvajanje padavinskih voda je
nalogi Mestne občine Kranj na prehodu tisočletja. predviden še fekalni kanal s priključki v posameznih
ulicah za bodoče sekundarno omrežje. Oba kanala sta v
Pridobivanje zemljišč, potrebnih za obnovo oziroma vozišču ceste, v katerem se na novo zgradita vodovod in
širitev Jezerske ceste, se je začelo že 1996. leta na pod- plinovod. V desnem pločniku potekajo visokonapetostni
lagi projektov, izdelanih leto poprej. Projekti pa so se in nizkonapetostni električni kabli in kabel javne
hitro pokazali za "preoptimistične", zato je bilo posege v razsvetljave, v levem pločniku pa telefonski kabli. Vsi ti
obcestni prostor treba prilagoditi tedanjemu poteku vodi so izvedeni v kabelski kanalizaciji. Zaradi sprotne in
ceste, hkrati pa načrtovati novo os rekonstruirane ceste, kasnejše gradnje hišnih priključkov na komunalne vode
so v dogovoru z lastniki zemljišč narejeni tudi posegi na
158 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje zemljišča zunaj ceste. Gradnjo komunalnih naprav finan-
cirajo upravljalci teh naprav.12

11 Likozarjeva končno brez ovir za pešce, Gorenjski glas, št. 83, 19. oktober 1999, str. 1.
12 Jezerska cesta zalogaj za dve leti, Kranjčanka, priloga Gorenjskega glasa, št. 2, februar 2000,

str. 9.

Za obnovo Jezerske ceste z vsemi predvidenimi komu- med jaški 25 in 30 z vsemi hišnimi priključki, opravljen V cestišče so bile najprej vgrajene
nalnimi napravami je bila izdelana lokacijska doku- je bil tudi preizkus vodotesnosti kanala med križiščem infrastrukturne instalacije.
mentacija, za katero je Domplan pridobil soglasja, Pri Jaku in odcepom za Kurirsko pot. Gradili so glavni (Foto Andrej Babič)
potrebna za končno dodelavo dokumentacije. Podjetje kanal proti Gorenjam. Končan je bil tudi plinovod od
Planing Križe je izdelalo projekt za pridobitev grad- Jaka do odcepa za Dom krajanov. Po izgradnji odseka Delovni stroji Cestnega podjetja
benega dovoljenja in za izvedbo. Vsebuje projekt rekon- med odcepoma za Dom krajanov in Kurirsko ulico, so Kranj pri utrjevanju tampona ceste.
strukcije ceste z odvodnjavanjem, projekt javne na delu med Jakom in Kurirsko ulico zgradili še hišne (Foto Andrej Babič)
razsvetljave in uskladitveni projekt komunalnih naprav. priključke. Tlačni preizkus vodovoda na odseku med
V delu so tudi projekti posameznih komunalnih Jakom in Kurirsko ulico je bil uspešno opravljen. Zapora ceste in obvoz.
naprav, v sklepni fazi pa je tudi sklepanje pogodb o pri- Gradnja se je nadaljevala s položitvijo vodovoda med (Foto Andrej Babič)
dobitvi zemljišč. Kurirsko ulico in Gorenjami in izvedbo hišnih
priključkov med Jakom in Zadružno ulico.15 Telefonske Široko cestišče, obojestranski pločnik
Med gradnjo so načrtovali preusmeritev prometa, razen jaške so zgradili med Gorenjami in gasilskim domom, in avtobusna postaja. (Foto Andrej
lokalnega, kjer ga ni mogoče povsem izključiti. električne pa med Jakom in Gorenjami. V sredini aprila Babič)
Podrobnosti bodo opredeljene v projektu začasne 2001 so začeli graditi cevno električno omrežje med
prometne ureditve po določitvi posamezne etape. Jakom in Zadružno ulico.

V proračunu Mestne občine Kranj so predvideli denar Junija 2001 je rekonstrukcija Jezerske ceste na
za etapno obnovo Jezerske ceste v dveh letih. Primskovem napredovala po načrtu. Na delu od križišča
Lokacijsko dovoljenje je izdala Upravna enota Kranj. Pri Jaku do opornega zidu v Gorenjah so že polagali rob-
Novembra 2000 je bila podpisana pogodba za rekon- nike, zaključevali pa so tudi izdelavo inštalacij. Te so bile
strukcije Jezerske ceste s Cestnim podjetjem Kranj. glavne aktivnosti na delu ceste od opornega zidu do nad-
voza prek avtoceste, kjer so se že lotili tudi priprav na
Gradbeno dovoljenje je bilo izdano 11. januarja 2001, a zamenjavo tamponske podlage in polaganje robnikov.16
še ni bilo pravnomočno. Cestno podjetje Kranj kot glavni
izvajalec je 20. januarja 2001 začelo pripravljati gradbišče Julija 2001 je bila v zaključni fazi izdelava inštalacij, cesta
za začetek del. Začeli pa so tudi že z izkopom za oljni je bila asfaltirana z grobim asfaltom od križišča Pri Jaku
lovilec. Po pritožbi dveh občanov na odločbo o gradbe- do cerkve. Glavne aktivnosti so se odvijale s polaganjem
nem dovoljenju, so se vsa dela morala prekiniti 30. janu- granitnih robnikov, z izdelavo ograj na spodnjem delu
arja 2001. Dela so se nadaljevala z 11. februarjem 2001.13 ceste (od Jaka do Gorenj) in na dokončanju instalacij na
zgornjem delu ceste (od Gorenj do avtoceste). V drugi
Sistematična izgradnja Jezerske ceste polovici julija 2001 so z grobim asfaltom pokrili odsek
in pripadajoče infrastrukture med cerkvijo in križiščem s Kurirsko potjo.17

Do marca 2001 je rekonstrukcija Jezerske ceste na 13 Potek rekonstrukcije Jezerske ceste, STIKI, glasilo Krajevne skupnosti Primskovo, št. 1,
Primskovem lepo napredovala. Fekalna kanalizacija do april 2001, str. 2.
cerkve je bila že zgrajena, končan je bil tudi odsek do
Kurirske poti, dela pa so se nadaljevala tudi po Zadružni 14 Gradnja na Jezerski cesti napreduje, Kranjčanka, priloga Gorenjskega glasa, št. 2,
in Jelenčevi ulici. Vodovod je bil zgrajen od odcepa za marec 2001, str. 5.
Dom krajanov do odcepa za Kurirsko pot, gradil se je od
križišča Pri Jaku proti odcepu za Dom krajanov. Končan 15 Jezerska cesta gre naprej, Kranjčanka, priloga Gorenjskega glasa, št. 4, april 2001, str. 30.
je bil oljni lovilec na zgornjem delu Jezerske ceste v 16 Na Primskovem že polagajo robnike, Kranjčanka, priloga Gorenjskega glasa, št. 6,
Gorenjah, hkrati se je gradil tudi oporni zid.14
junij 2001, str. 5.
Aprila 2001 so se dela pri gradnji komunalne infra- 17 Rekonstrukcija Jezerske ceste, Kranjčanka, priloga Gorenjskega glasa, št. 7, julij 2001, str. 9.
strukture na Jezerski cesti oziroma ob njej nemoteno
nadaljevala. Končan je bil kanalizacijski fekalni kanal

159

Na slovesnosti pred Cestnim podjetjem Kranj je bil prvi govornik Tone Zupan,
predsednik Krajevne skupnosti Primskovo. (Foto Andrej Babič)

Asfaltiranje cestišča. (Foto Vlado Dan, ki je v krajevni kroniki zapisan Slavnostni govor je pripadel predsedniku sveta
Teropšič, Cestno podjetje Kranj) z zlatimi črkami Krajevne skupnosti Primskovo, Tonetu Zupanu, ki se je,
tako kot že veliko predsednikov pred njim, iskreno
Obnovljena lepotica Jezerska cesta, Primskovljani pravijo, da 21. septembra 2001 ne bodo prizadeval za varnejšo Jezersko cesto.
pravo nasprotje poškodovane in pozabili.18 Da bo v njihovi krajevni kroniki zapisan z zla-
nevarne predhodnice. timi črkami, še dodajajo. Upravičeno. Uresničila se jim je "Danes se nam uresničujejo desetletne sanje", je med
(Foto Andrej Babič) namreč več desetletij stara želja, da skozi Primskovo in drugim dejal. "Žal se niso izpolnile vsem tistim, ki so
Gorenje vodi širša in predvsem varnejša Jezerska cesta. morali na tej cesti umreti. Nova cesta je varnejša za
Na njej je namreč umrlo kar devetnajst domačinov in voznike, ki pa naj je ne izkoriščajo za merjenje moči in
mediji so jo pred desetletjema utemeljeno poimenovali hitrosti svojih avtomobilov, pa tudi za pešce, ki so
"cesta smrti". končno dobili svoj prostor, obojestranska pločnika."

Zadnja žrtev je bila komaj sedemnajstletno dekle in po Po besedah Toneta Zupana je nova cesta prenesla tudi
tisti tragični nesreči v Gorenjah je vodstvo Krajevne skup- lepši, prijaznejši videz tega dela kranjskega primestja.
nosti Primskovo decembra 1997 sklicalo zbor krajanov. Prinesla pa je tudi vso komunalno infrastrukturo, od
Prišlo je več kot 600 ljudi, ki so zahtevali varnejšo cesto. kanalizacije, vodovoda, plinovoda do obnovljenega
električnega, telefonskega in kabelskega omrežja, ki ga
Nov župan Mohor Bogataj je obljubo držal, mestni svet bo zdaj treba večinoma še razpeljati po ulicah.
je rekonstrukcijo Jezerske ceste postavil na vrh prednos-
tne liste občinskih investicij in januarja 2001 so grad- Župan Mohor Bogataj je povedal, da je z odprtjem
beni stroji začeli delo na cestišču. obnovljene Jezerske ceste rešen zadnji večji (pode-
dovani) cestni problem v občini.
Otvoritev Jezerske ceste, ki je bila velik zalogaj mestnega
proračuna, je sovpadla s praznovanjem krajevnega "Vozišče je sedaj široko šest metrov, s pločnikoma 9,2
praznika na Primskovem. Na slovesnosti pred Cestnim metra, ima šest novih avtobusnih postajališč, nova je
podjetjem Kranj, glavnim izvajalcem gradnje, so se
zbrali številni domačini in gostje. 18 21. september 2001 - dan, ki ga na Primskovem ne bomo pozabili, STIKI, glasilo Krajevne
skupnosti Primskovo, številka 2, september 2001, str. 1.

160 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

101-letna Ivana Novak v družbi kranjskega župana Mohorja Bogataja in Mažoretke in godbeniki Pihalnega orkestra Mestne občine Kranj so se prvi
vidnih predstavnikov občine, je po osmih mesecih gradnje odprla širšo, lepšo, sprehodili po novi Jezerski cesti. Nato so zaplesali še folkloristi Folklorne
predvsem pa varnejšo Jezersko cesto. (Foto Andrej Babič) skupine Ozara s Primskovega, druženje krajanov pa se je nadaljevalo pred
Domom krajanov. (Foto Andrej Babič)

tudi vsa komunalna infrastruktura. Nekatera še ne tolarjev (157 milijonov tolarjev odkupi zemljišč in Janez Košnik je ob tej priložnosti
končana dela ob cesti bodo sklenjena do konca sep- objektov ob cesti), infrastrukturna podjetja pa 256 mili- pripravil zanimivo razstavo
tembra," je obljubil župan Mohor Bogataj ter jonov tolarjev. Primskovo skozi čas.
voznikom zaželel varno in udobno vožnjo, pešcem pa (Foto Andrej Babič)
varen korak po novih pločnikih. Odprtju Jezerske ceste, ki je bila osrednji dogodek kra-
jevnega praznika leta 2001, so Primskovljani dodali
Tonetu Zupanu je za prispevek k razvoju Krajevne tradicionalni šahovski turnir, slavnostno akademijo v
skupnosti Primskovo izročil Malo plaketo Mestne obnovljeni veliki dvorani, srečanje krajanov z ansam-
občine Kranj, nato pa 101-letno Ivano Novak povabil, blom Jevšek in zanimivo razstavo Primskovo skozi čas.
naj prestriže trak in tako cesto tudi uradno odpre.19
Razstava podrži časovno ogledalo Jezerski cesti, hišam
Na slovesnosti je sodeloval Pihalni orkester Mestne in ljudem, ki ob njej živijo. Gledalec stopi na Jezersko
občine Kranj, z mažoretkami, s konjeniki, kočijaži, cesto v Gorenjah, kjer si ogleda najstarejšo
oldtimerji, z otroki s skiroji, s policisti, z gasilci, Katarinekovo hišo, nato pa sprehod nadaljuje vse do
domačo folklorno skupino Ozara in Obrtniškim Prestorja, nekdanje šole in nato mimo Čanča po desni
moškim pevskim zborom dr. Janez Bleiweis. strani nazaj do Gorenj z zadnjo, podrto Benkovo hišo.
Veličastnemu sprevodu po novi Jezerski cesti se je Avtor razstave Janez Košnik je starim domačijam ob
pridružil tudi Alpetourov avtobus, ki je potnike brez- cesti dodal še tri pomembne krajevne dejavnosti: gasil-
plačno popeljal na ogled. stvo, župnijo in osnovno šolo.

Rekonstrukcija poldrugega kilometra dolge Jezerske 19 Jezerska cesta spet odprta, Gorenjski glas, št. 75, letnik 54, 25.9.2001, str. 5.
ceste je bila tudi velik finančni zalogaj, tako za občino 20 Ob prenovljeni cesti bodo domačini bolj varni, Delo, 24. september 2001.
kot tudi za upravljalce komunalnih naprav, ki so finan-
cirali graditev kanalizacije, napeljavo vodovoda,
plinovoda, telekomunikacijskega in električnega
omrežja ter kabelske televizije.20 Prenova ceste je stala
685 milijonov tolarjev, od tega občino 429 milijonov

161

Razvoj Cestnega podjetja Kranj

Upravna stavba Cestnega V osrčju Primskovega, na Jezerski cesti 20 v Kranju, je Cestno podjetje Kranj je imelo od ustanovitve več orga-
podjetja Kranj, leta 1965. že skoraj petdeset let sedež Cestnega podjetja Kranj, nizacijskih oblik. Do leta 1984 je poslovalo kot enovita
družbe za vzdrževanje in gradnjo cest, d. d.. Podjetje je delovna organizacija. V letu 1984 sta bili ustanovljeni
(Foto Vlado Teropšič) skozi razvoj razširilo dejavnost od vzdrževanja cest v TOZD Gradnje, TOZD Vzdrževanje in Delovna skup-
regiji z gradnjami novih cest, v zadnjem času pa tudi z nost skupnih služb. Leta 1988 je bilo podjetje spet pre-
Desno: visokimi gradnjami. Postalo je največje gradbeno pod- oblikovano v enovito delovno organizacijo Cestno
Asfaltiranje ceste, leta 1985. jetje na Gorenjskem, ki se zaveda pomena sodelovanja podjetje Kranj, p. o.. Do 16. januarja 1998, je Cestno
z lokalnimi skupnostmi. Cestno podjetje Kranj je bilo podjetje Kranj poslovalo kot družbeno podjetje, od
(Foto Vlado Teropšič) izvajalec projektov rekonstruiranih cest na Prim- tedaj naprej pa je registrirano kot delniška družba.
skovem: Ceste Staneta Žagarja, Likozarjeve ceste in
najzahtevnejše Jezerske ceste. Dejavnost je bila razširjena na področje visokih gradenj
z nakupom večinskega lastniškega deleža delniške
Organizacijski in tehnološki razvoj družbe SGP Tržič leta 2004, ki je bila leta 2005 pripo-
jena matičnemu podjetju. Nato je bila ustanovljena
Cestno podjetje Kranj je bilo ustanovljeno 1. januarja nova, hčerinska družba Gradbeno podjetje Tržič. V
1962 iz Uprave cest Okrajnih ljudskih odborov in pod- sklopu le-te je bila betonarna Podbrezje, ki so jo leta
jetjem za vzdrževanjem cest I. in II. reda Cegrad Naklo. 2007 nadomestili z novo, mobilno betonarno proizva-
Ob ustanovitvi je bila glavna naloga podjetja vzdrževan- jalca Liebherr z bistveno boljšo tehnologijo.
je cest I., II. in III. reda na področju Gorenjske. Podjetje
je bilo ustanovljeno na podlagi tedanjega Temeljnega Od vzdrževanja do nizkih in
zakona o cestah in Zakona o cestnih podjetij, njegova visokih gradenj
ustanoviteljica je bila Ljudska republika Slovenija.
Osnovna dejavnost podjetja je vzdrževanje 545 kilo-
Od leta 1968 je sedež podjetja na Jezerski cesti 20 v metrov državnih in 300 kilometrov lokalnih cest na
Kranju, v Krajevni skupnosti Primskovo, ko je bila zgra- območju gorenjske regije. Pomembna dejavnost podjetja
jena nova upravna stavba, delavnice in garaže. je tudi zimska služba na državnih in občinskih cestah,
kar večinoma pokrivajo s svojimi kapacitetami, le za
V okviru podjetja od leta 1974 deluje Kamnolom zimsko vzdrževanje zelo odročnih, stranskih cest, skr-
Kamna Gorica, v katerem pridobivajo materiale za last- bijo njihovi kooperanti.
no proizvodnjo asfalta. Od leta 1974 koristijo zaloge
peska iz lastne gramoznice v Bistrici pri Naklem. Že kmalu po ustanovitvi so se poleg vzdrževanja cest
začeli ukvarjati z obnovo in gradnjo cest. V ta namen
V prvih letih je bila gradnja cest bolj dopolnilna so postavili ustrezno infrastrukturo (asfaltna baza,
dejavnost podjetja, zadnja leta pa gradnja cest in ostalih kamnolom, gramoznica). Po pripojitvi Splošno grad-
nizkih gradenj postaja vedno bolj pomembna, saj
Cestno podjetje Kranj z njo dosega že od 60 do 70
odstotkov prometa.

V gramoznici v Naklem so delovali mešalci asfalta do
leta 1968, ko so bili zamenjani s prvo moderno asfaltno
bazo Marini s kapaciteto proizvodnje do 80 ton asfaltnih
zmesi na uro. Leta 1984 je bila postavljena večja in mo-
dernejša asfaltna baza Wibau - Kovinarska, s kapaciteto
proizvodnje do 160 ton asfaltnih zmesi na uro.

162 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

zmanjšalo na 300 ljudi. Leta 2010 ima Cestno podjetje 430
zaposlenih, skupaj z Gradbenim podjetjem Tržič pa 550.

Cestno podjetje Kranj je najmočnejše gradbeno podjet-
je na Gorenjskem, ki je v letu 2009 ustvarilo okrog 70
milijonov evrov prihodkov.

Sodelovanje in velika cestna dela na Nekdanji ponos snežna freza
Primskovem Ural, fotografirana leta 1981.
(Foto Vlado Teropšič)
Od ustanovitve oziroma preselitve na lokacijo Jezerska
cesta 20 na Primskovem, je Cestno podjetje Kranj Na levi - od zgoraj navzdol:
vseskozi dobro sodelovalo s Krajevno skupnostjo
Primskovo in društvi, še posebno s Prostovoljnim gasil- Pogled na Primskovo iz
skim društvom Primskovo in podružnično osnovno cerkvenega zvonika, leta 1981.
šolo Simona Jenka na Primskovem. (Foto Vlado Teropšič)

Pometanje Jezerske ceste leta
1982, v ozadju stari objekt
Cestnega podjetja Kranj.
(Foto Vlado Teropšič)

Pogled na Komunalno
cono Primskovo z zvonika, leta
1981. (Foto Vlado Teropšič)

Pleskanje križišča pri Jaku, leta
1985. (Foto Vlado Teropšič)

Viri in literatura

benega podjetja Tržič pa je bila dejavnost razširjena tudi 1. Miklavčič Ivo. 1981. Stanovanjska gradnja - poseg na Planino 1947-1979. Kranjski zbornik 1980. Kranj: Skupščina občine Kranj.
na visoke gradnje in proizvodnjo betonov v Podtaboru. 2. Papler Drago. 2010. Rokopis. Cestna infrastruktura: Pomembne cestne naložbe na Primskovem izvajalo Cestno podjetje Kranj.
3. Papler Drago. 2010. Rokopis. Demografska podoba, urbanizem in sodobna stanovanjska gradnja: Primskovo razširjeno za Komunalni coni,
Tehnologija in kadri
Klanec za sosesko Planina III.
Cestno podjetje Kranj je vseskozi sledilo tehnološkim 4. Papler Drago. 2010. Rokopis. Kabelska komunikacijska infrastruktura: Od kabelske do digitalne televizije.
spremembam pri proizvodnji asfalta in tehnološki opre- 5. Papler Drago. 2010. Rokopis. Naložbe v cestno infrastrukturo: Od Ceste Staneta Žagarja do Jezerske ceste.
mi pri gradnjah in vzdrževanju cest (kamioni, stroji). 6. Papler Drago. 2010. Rokopis. Plinovodna infrastruktura: Plinifikacija široke potrošnje Primskovega.
7. Papler Drago. 2010. Rokopis. Vodnogospodarska infrastruktura: Urejanje vodnih strug Kokre in Rupovščice.
Skozi zgodovino podjetja se je obseg del precej povečal, 8. Papler Drago. 2010. Rokopis. Telefonska infrastruktura: Digitalizacija omogočila najsodobnejše storitve na področju telekomunikacij na Primskovem.
čeprav ima vsa leta podjetje približno enako število 9. Arhiv Krajevne skupnosti Primskovo.
zaposlenih. Leta 1962 je bilo 356, leta 1984 pa 450 10. Cestno podjetje Kranj, d. d., Kranj.
zaposlenih, nato se je v devetdesetih letih njihovo število 11. Domplan Kranj, d. d., Kranj.
12. Delo, 1993-1995.
13. Gorenjski glas 1980-2009.
14. Kranjčan, julij/avgust 1997.
15. STIKI, glasilo Krajevne skupnosti Primskovo, št. 2, september 2001.
16. Telekom Slovenije, d. d.
17. TELE-TV komunikacijski engineering d. o. o., Kranj.
18. Vodnogospodarsko podjetje d. d., Kranj.

163

Mag. Drago Papler Komunalno gospodarstvo in energetika

Oskrba z vodo in zemeljskim plinom na Primskovem

Voda je temeljna in nujna naravna dobrina za življenje. Pitna voda je potrebna za 9001 in certifikat varovanja okolja ISO 14001, ki sta
zadovoljevanje potreb ljudi. Na območje Primskovega voda priteka iz štirih virov: iz rezultat in priznanje, da so oblikovali programe, defini-
Bašlja, Čemšenika, Nove vasi in izvirov izpod Krvavca. Vodovodna infrastruktura rali pristope, ki vodijo v doseganje kakovosti. Podjetje
obsega 26,2 kilometrov primarnega in sekundarnega omrežja ter 1.266 priključkov v vodijo z zavestjo, da mora biti izvajanje njihovih storitev
gospodinjstvih in industriji. Odpadne vode odtekajo po kanalizaciji do Centralne čis- podrejeno načelom varovanja okolja.
tilne naprave Kranj, 363 uporabnikov ima greznice. V Krajevni skupnosti Primskovo
je 25,9 kilometrov kanalizacijskega omrežja s 793 priključenimi objekti, kar je 68,6 Sedež podjetja je v Komunalni coni Primskovo na Ulici
% delež priključenosti na čistilno napravo. Prebivalec Primskovega je v letu 2009 Mirka Vadnova 1, medtem ko so operativne dejavnosti
povprečno porabil 72,0 m3 (od tega v gospodinjstvu 52,8 m3) pitne vode in spustil v podjetja locirane v Zarici, kjer se poleg servisnega objek-
javno kanalizacijo 57,3 m3 odpadnih voda (od tega v gospodinjstvu 43,8 m3). ta nahajata Centralna čistilna naprava Kranj in Zbirni
center za ločeno zbiranje odpadkov. Poleg tega imajo v
Sredi devetdesetih let 20. stoletja je stekla načrtna gradnja plinovodov. Zemeljski plin upravljanju tudi zbirni center pri zaprtem odlagališču
je okolju veliko bolj prijazen energent kot kurilno olje ali mazut. Skupna dolžina zgra- odpadkov Tenetiše in Mestno pokopališče Kranj, kjer
jenega plinovoda je 23,743 kilometrov, od tega je 3,5 kilometra hišnih priključkov. ima svoje prostore tudi njihova pogrebna služba.
Plinovodna napeljava manjka le na območju Kokrškega loga. Območje Primskovega
se v osnovi napaja iz merilno reducirne postaje (MRP) Primskovo, ki je locirana v Zgodovinski razvoj kranjske Komunale
Komunalni coni Primskovo. Na začetku leta 2010 je bilo sklenjenih 316 pogodb o
priključitvi na plinovodno omrežje, od teh je 161 aktivnih priključkov, ki že odjemajo Začetki razvoja podjetja segajo v leto 1955, ko se je
zemeljski plin. Leta 2009 je povprečni odjemalec porabil 4.945 Sm3 zemeljskega plina. takratna Direkcija komunalnih dejavnosti mesta
Kranja, ki je poslovala kot Zavod s samostojnim finan-
Skrb za čisto in zdravo okolje ciranjem, reorganizirala v tri komunalna podjetja.
Ustanovljena so bila podjetja Ceste in kanalizacije, pod-
V Krajevni skupnosti Primskovo ima svoj sedež tudi jetje Komunala Kranj in podjetje Vodovod. Glavne
Komunala Kranj, javno podjetje d. o. o. (v nadaljevanju dejavnosti so bile vzdrževanje, obnavljanje in gradnja
Komunala Kranj). Podjetje ima bogato zgodovino, cest, kanalizacije, komunalnih cestnih objektov,
ustanovljeno je bilo z namenom, da dolgoročno in traj- vzdrževanje in izkoriščanje gramoznic ter kamnolo-
no zagotavlja opravljanje gospodarskih javnih služb, mov, preskrba mesta Kranja in okolice s pitno vodo ter
kot so oskrba s pitno vodo ter ravnanje z odpadnimi vzdrževanje vodovodnega omrežja in naprav.
vodami in odpadki. Ustanoviteljice podjetja so Mestna
občina Kranj ter Občine Cerklje, Medvode, Naklo, Dve leti kasneje, leta 1957, je prišlo do združitve pod-
Preddvor, Jezersko in Šenčur. Mestna občina Kranj ima jetja Ceste in kanalizacije in podjetja Komunala Kranj.
v podjetju 64,79 % delež kapitala. Ustanovljeno je bilo novo podjetje Komunalni servis
Kranj in je združevalo dejavnosti združenih podjetij.

V Komunali Kranj imajo jasno vizijo, zavedajo se svojega Leto 1959 je bilo zaznamovano s skromnim začetkom
poslanstva in poznajo pot, kako to dosegati. Sočasno se obrtne dejavnosti.
zavedajo tudi pomembnosti vplivov svojega delovanja na
okolje. V letu 2008 so pridobili certifikat kakovosti ISO

164 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

V Ulici Mirka Vadnova 1 ima
sedež Komunala Kranj,
maj 2010. (Foto Drago Papler)

Fotografiji skrajno levo:
Upravna stavba Komunalno-
obrtnega in gradbenega podjetja
Kranj je bila zgrajena leta 1975.
(Arhiv Komunala Kranj)

V letu 2000 je podjetje dobilo današnjo organizacijsko
obliko, ko se je po prilagoditvah Zakona o gospo-
darskih javnih službah preoblikovalo v javno podjetje s
statusom družbe z omejeno odgovornostjo.

Podjetje Komunala Kranj danes

Podjetje z nekaj manj kot 200 zaposlenimi opravlja
širok spekter komunalnih dejavnosti, ki predstavljajo
izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb v občinah
ustanoviteljicah podjetja. Med obvezne gospodarske
javne službe sodi oskrba s pitno vodo, ravnanje z
odpadnimi vodami ter odpadki. Vsa področja so ureje-
na z občinskimi odloki.

Poleg naštetih dejavnosti podjetje v Mestni občini Kranj
Pleskarstvo, Kamnoseštvo, Steklarstvo in Tapetništvo izvaja vzdrževanje občinskih cest, javno snago in
so se v začetku leta 1970 na podlagi priporočil resolu- čiščenje javnih površin, pogrebno in pokopališko
cije o gospodarskem razvoju občine Kranj pridružile dejavnost ter upravljanje mestne tržnice v Kranju.
komunalnim dejavnostim.

V sedemdesetih letih se je Komunalni servis organiziral Oskrba s pitno vodo

v tri temeljne organizacije združenega dela (TOZD). Celotni vodovodni sistem za zagotavljanje oskrbe s pitno
Ker je razvoj dejavnosti prerasel star naziv, je podjetje vodo predstavlja medsebojno povezavo vodovodov med
spremenilo v tem času tudi ime. Podjetje, ki je občinami, tako da lahko iz enega sistema načeloma napa-
združevalo tri TOZD-e: TOZD Komunala, TOZD Obrt jamo tudi drugi sistem. Sistem se deli na magistralne, pri-
in TOZD Gradnje, se je imenovalo Komunalno-obrtno marne in sekundarne vodovode, objekte in naprave.
in gradbeno podjetje (KOGP).
Magistralni vodovodi, objekti in naprave so tisti, ki zago-

Leta 1987 se je delovni organizaciji nazadnje pridružilo tavljajo preskrbo s pitno vodo v dveh ali več občinah.
še tretje podjetje Vodovod, ki je bilo vse od leta 1955 Primarni in sekundarni vodovodi, objekti in naprave pa
so tisti, ki so teritorialno v posamezni občini in zagotav-
samostojno podjetje.
ljajo preskrbo s pitno vodo le v tisti občini.
Leta 1990 se je podjetje organiziralo kot javno podjetje,
ki je poslovalo pod imenom Javno podjetje Komunala Komunala Kranj na območju Krajevne skupnosti
Primskovo oskrbuje s pitno vodo 1.263 uporabnikov iz
Kranj, p. o..
več virov. Voda priteka iz Bašlja, Čemšenika, pa tudi iz

165

Ob stoletnici izgradnje je bil
Vodovodni stolp obnovljen in osvetljen
leta 2005. (Foto Marko Tušek)

skupnega vodovodnega sistema pod Krvavcem in iz
zajetja - vira Nova vas, ki je v upravljanju Vodovodne
zadruge Preddvor. Voda iz omenjenega vira se v
vodovodni sistem Kranj združi v vodohranu Tupaliče
oziroma vodohranu Zeleni hrib (Brdo).

Viri naravne pitne vode v vodovodnem sistemu Kranj
predstavljajo podtalnica in izviri (podzemna voda, pri
nekaterih virih je tudi površinski vpliv). Voda, ki oskr-
buje uporabnike na območju Krajevne skupnosti
Primskovo, je mehka do srednje trda.

Redno spremljanje
kvalitete pitne vode

Zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode je ena
glavnih nalog Komunale Kranj, zato so, skladno z
zakonodajo, na vodovodnih sistemih, s katerimi oprav-
ljajo, vzpostavili notranji nadzor po načelih HACCP sis-
tema. HACCP sistem je preventivni sistem, ki omogoča
prepoznavanje tveganj in zagotavlja pravilno ukrepanje
ter nadzor nad morebitno prisotnimi dejavniki tveganja
v vseh fazah priprave in oskrbe s pitno vodo. V sklopu
notranjega nadzora Zavod za zdravstveno varstvo Kranj
opravlja redne mesečne odvzeme vzorcev za laboratorij-
ska preskušanja.

Poleg notranjega nadzora se nad kakovostjo vode
opravlja oziroma izvaja tudi zunanji nadzor v okviru
državnega monitoringa, ki ga zagotavlja Ministrstvo za
zdravje. Nosilec monitoringa je Inštitut za varovanje
zdravja, izvajalec je Zavod za zdravstveno varstvo
Maribor, ki skupaj z območnimi zavodi za zdravstveno
varstvo izvajajo program monitoringa za pitno vodo. V
program monitoringa niso vključeni vsi vodovodni sis-
temi, temveč samo tisti, ki s pitno vodo oskrbujejo več
kot 50 oseb.

Pitna voda ne sme vsebovati patogenih mikroorganiz-
mov ter snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z
drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdrav-
je ljudi. Kvaliteto pitne vode ugotavljajo z odvzemom
vode na različnih mestih v omrežju. Ti vzorci se v nadal-

166 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

jevanju laboratorijsko preskušajo. V letu 2009 so bili iz zgoraj
naštetih naseljih za mikrobiološka preskušanja odvzeti Preglednica 1: Struktura vodovodnega
sto trije vzorci pitne vode. Za fizikalno kemijska omrežja v Krajevni skupnosti
preskušanja je bilo odvzetih trinajst vzorcev pitne vode. Primskovo.
Mikrobiološka preskušanja so pokazala, da je bil en levo
odvzeti vzorec neustrezen. Vsi ostali vzorci so bili, glede Grafikon 1: Deleži strukture
na obseg opravljenih preskušenj, ustrezni. vodovodnega omrežja glede na
dimenzije (%). (Vir: Komunala Kranj,
Priprava pitne vode je glede na vir različna. Iz virov izračuni Drago Papler)
Bašelj in Nova vas se voda pred distribucijo v omrežje spodaj
razkužuje s presvetljevanjem z ultravijoličnimi žarki. Preglednica 2: Poraba vode v
Pitna voda iz virov pod Krvavcem se stalno razkužuje s Krajevni skupnosti Primskovo
klorovim preparatom (plinski klor). Voda iz virov v letih 2004-2009 (m3).
Čemšenik se občasno preventivno razkužuje predvsem
s klorovim preparatom (natrijev hipoklorit). Razku- Grafikon 2:
ževanje se je izvajalo v smislu preventivnega ukrepanja. Poraba vode v objektih
na posameznih ulicah
Struktura vodovodnega omrežja v Krajevni skupnosti Primskovo
v letih 2004-2009 (m3).
V Krajevni skupnosti Primskovo je 26,232 km (Vir: Komunala Kranj,
vodovodnega omrežja. Struktura vodovodnega omrežja izračuni Drago Papler)
se razlikuje glede na leto vgradnje in takratni tehnološ-
ki razvoj materialov. 167

Leta 1950 so se vgrajevale pocinkane cevi (POC), v
letih 1953-1987 litoželezne cevi (LTŽ), v letih 1963-
1972 azbestno cementne cevi (AC), od leta 1971 dalje
leta 1972 alkatenske cevi (PEHD), v letih 1976-1992
plastične cevi (PVC), od leta 1984 jeklene cevi (MAN)
in od leta 2000 dalje cevi iz nodularne litine (NL).

Največ 12,346 km (47,1 %) je nodularne litine, 4,276 km
(16,3 %) je azbestnih cementnih cevi, 3,631,1 km (13,8 %)
je alkatenskih cevi, 3.314 km (12,6 %) je plastičnih cevi
(preglednica 1 in grafikon 1).

Poraba vode v krajevni skupnosti

Skupna poraba vode v Krajevni skupnosti Primskovo se
je po podatkih v obdobju 2004-2009 gibala od 443.275
m3 leta 2004 do 397.469 m3 leta 2009, kar je 10,3 %
manj kot leta 2004 (preglednica 2 in grafikon 2).

Grafikon 3: Deleži porabe vode Gospodinjstva porabijo od 73,3 % (leta 2006) do 75,6
med gospodinjstvi in industrijo v % (leta 2007) deleža skupne porabe vode, industrija pa
Krajevni skupnosti Primskovo v letih od 24,4 % (leta 2008) do 26,7 % (leta 2006) deleža
2004-2009 (%). (Vir: Komunala skupne porabe vode. Leta 2009 je bilo razmerje porabe
vode med gospodinjstvi in industrijo 73,4 %: 26,6 %
Kranj, izračuni Drago Papler) (grafikon 3).
spodaj
Gospodinjstva so porabila od 291.713 m3 vode leta
Grafikon 4: Gibanje porabe vode v 2009, kar je 10,8 % manj kot leta 2004. Največja pora-
Krajevni skupnosti Primskovo v letih ba pitne vode v gospodinjstvih je bila 332.661 m3 leta
2007, kar je 1,8 % več kot leta 2004.
2004-2009 (%). (Vir: Komunala
Kranj, izračuni Drago Papler) Industrija je porabila od 105.756 m3 vode leta 2009, kar
je 9,1 % manj kot leta 2004, ko je bila poraba vode
168 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje 116.361 m3 (grafikon 4).

Največji delež porabe vode s 16,1 % je bil leta 2004 na
Cesti Staneta Žagarja vse do leta 2008, ko je bil 15,9 %,
nato pa se leta 2009 zmanjšal iz 3,5 % na 12,4 %. Na
Cesti Jake Platiša se je delež porabe vode povečal od 10,7
% leta 2004 za 3,2 % na 13,9 % leta 2009, in je sedaj
največji glede na ulice v Krajevni skupnosti Primskovo.
Na Jezerski cesti je bil delež porabe vode leta 2004 11,2
% in se je do leta 2009 povečal za 0,8 % na 12,0 %. Od
5 do 8 % delež porabe vode je bil leta 2009 na ulicah: Trg
Prešernove brigade (8,1 %), Ulica Janka Puclja (7,4 %),
Ulica Mirka Vadnova (7,4 %) in na Trgu Rivoli (5,1 %). Z
deležem od 2-4 % sledijo: Oprešnikova ulica (3,2 %),
Šuceva ulica (2,9 %), Cesta na Klanec (2,8 %), Cesta tal-
cev (2,5 %), Ručigajeva cesta (2,3 %). Največ ulic ima
delež od 1-2 %, in sicer: Kalinškova ulica (1,7 %),
Kajuhova ulica (1,7 %), Kurirska pot (1,7 %), Ulica
Milene Korbarjeve (1,6 %), Jelenčeva ulica (1,5 %), Ulica
Draga Brezarja (1,3 %), Tomažičeva ulica (1,3 %),
Luznarjeva ulica (1,3 %), Reševa ulica (1,3 %), Kokrški
log (1,2 %), Žanova ulica (1,2 %), Tekstilna ulica (1,0 %).
Najmanjši delež porabe vode je na Kovačičevi ulici (0,9
%), Krašnovi ulici (0,8 %), Zadružni ulici (0,7 %),
Štirnovi ulici (0,5 %) in Ulici Vide Šinkovčeve (0,3 %)
(preglednica 3).

Preglednica 3: Delež porabe vode v objektih
na posameznih ulicah v Krajevni skupnosti Primskovo (%) .
(Vir: Komunala Kranj, izračuni Drago Papler)

Vodovodni priključki

Število vodovodnih priključkov na javni vodovodni sis-
tem v Krajevni skupnosti Primskovo se je v letih 2004-
2009 povečalo od 1.168 priključkov leta 2004 za 6,7 %
na 1.266 priključkov leta 2009. Na območju Krajevne
skupnosti Primskovo je bilo 1.121 priključkov pitne
vode (88,5 %) za gospodinjstva in 145 priključkov
(11,5 %) za industrijo (preglednica 4).

V Krajevni skupnosti Primskovo je bila leta 2009 skup-
na poraba pitne vode 313,2 m3 na priključek in 72,0 m3
na prebivalca. Povprečna poraba pitne vode na gospod-
injstvo je bila 259,5 m3 in 52,8 m3 na prebivalca.
Povprečna poraba pitne vode v industriji je bila 729,4
m3 na vodovodni priključek.

Odvajanje in čiščenje odpadne vode

Med pomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na okolje, je
tudi ravnanje z odpadnimi vodami. Na območju
Krajevne skupnosti Primskovo je 793 (68,6 %) uporab-
nikov že priključenih na javno kanalizacijsko omrežje.

Smernice razvoja kanalizacijskega omrežja v Mestni
občini Kranj so določene z Operativnim programom
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na
območju Mestne občine Kranj za obdobje od 2007-
2017, ki ga je sprejel Svet Mestne občine Kranj.

Čiščenje odpadnih vod poteka na Centralni čistilni imajo greznice. Ti morajo poskrbeti za praznjenje Preglednica 4: Število priključkov
napravi Kranj. Naprava obratuje že od leta 1986 in je greznic najmanj enkrat na štiri leta ter omogočiti, da se na javni vodovodni sistem po ulicah
potrebna celovite rekonstrukcije. Za nov tehnološki greznične gošče oddajo na čistilno napravo, kjer se v Krajevni skupnosti Primskovo
postopek, ki bo zagotovil odstranjevanje celotnega ustrezno obdelajo. Komunala Kranj je pooblaščeno pod- leta 2009. (Vir: Komunala Kranj,
dušika v skladu z veljavno zakonodajo, bo potrebno jetje za praznjenje greznic ter edino za prevzem in izračuni Drago Papler)
zgraditi novo čistilno napravo. Večina opreme je dotra- obdelavo greznične gošče na območju Mestne občine
jane, poleg tega pa zastarela tehnologija ne ustreza Kranj. V želji po ohranjanju naravnega ravnovesja ter čis-
novim standardom s področja varstva okolja. tega in zdravega okolja postajajo postopki čiščenja vse
bolj nujni spremljevalci naše družbe. Skladno s tem
Projekti za rekonstrukcijo nove čistilne naprave so že zakonodaja predpisuje redno praznjenje greznic.
pripravljeni. Izgradnja se bo predvidoma pričela v letih Komunala Kranj je, kot izvajalec javne službe odvajanja
2011 oziroma 2012 in bo delno financirana iz sredstev in čiščenja odpadne vode, dolžna zagotavljati prevzem
kohezijskega sklada. blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih
greznic in o tem voditi ustrezne evidence. V Mestni obči-
Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje še ni dogra-
jeno, se odpadne vode zbirajo v greznicah. V Krajevni
skupnosti Primskovo je še 363 (31,4 %) uporabnikov, ki

169

Preglednica 5: Odpadne vode ni Kranj so v letu 2009 uvedli sistematično praznjenje
v krajevni skupnosti Primskovo greznic. Gospodinjstva, ki niso praznila greznice že več
kot štiri leta, pravočasno obvestijo, da to storijo.
v letih 2004-2009 (m3).
(Vir: Komunala Kranj, izračuni Struktura kanalizacijskega omrežja

Drago Papler) V Krajevni skupnosti Primskovo je 25,855 km kanali-
zacijskega omrežja, od tega 3,951 km (15,3 %) meteorne
Grafikon 5: Deleži odvedene vode kanalizacije, 9,594 km fekalne kanalizacije (37,1 %) in
med gospodinjstvi in industrijo 12,310 km mešane kanalizacije (47,6 %).
v Krajevni skupnosti Primskovo
Predvidena je izgradnja kanalizacije na ulicah Kokrški
v letih 2004-2009. (Vir: Komunala log, Kurirska pot, Krašnova ulica in delu Jelenčeve ulice
Kranj, izračuni Drago Papler) v dolžini 1,162 km.

Grafikon 6: Skupne odvedene vode
Gibanje odvedenih vod
Količina skupnih odvedenih vod v Krajevni skupnosti
v Krajevni skupnosti Primskovo v obdobju 2004-2009 se je gibala od
Primskovo v letih 491.060 m3 leta 2004 do 316.656 m3 (35,5 % manj kot
2004-2009 (%). leta 2004) leta 2009.

(Vir: Komunala Kranj, V strukturi odvedenih vod imajo gospodinjstva od
izračuni Drago Papler) 46,9 (leta 2004 do 76,4 % (leta 2009), industrija pa
od 23,6 % (leta 2009) do 53,10 % (leta 2004) (pregled-
170 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje nica 5 in grafikon 5).

Gospodinjstva so v kanalizacijo oddala od 230.268 m3
odpadnih voda leta 2004 do največ 267.342 m3 odpadnih
voda (16,13 % več kot leta 2004) leta 2007. Leta 2009 so
v kanalizacijo oddala 242.011 m3 odpadnih voda.

V industriji je bila količina odpadnih vod v kanalizacijo
leta 2004 260.792 m3, leta 2009 pa 74.645 m3 (71,4 %
manj kot leta 2004). V strukturi odvedenih vod iz
industrije je bil leta 2009 delež industrijskih odpadnih
voda iz Ceste Staneta Žagarja, Jezerske ceste in Ulice
Mirka Vadnova 33,1 % (preglednica 6 in grafikon 6).

V Krajevni skupnosti Primskovo je bilo leta 2009 skup-
no odvedenih 377,4 m3 odpadne vode na priključek
oziroma 57,3 m3 na prebivalca. Gospodinjstva so od-
dala v javno kanalizacijo povprečno 322,3 m3 odpadne
vode na priključek oziroma 43,8 m3 na prebivalca.
Industrijski uporabniki so odvedli v javno kanalizacijo
povprečno 848,2 m3 odpadne vode na priključek.

Glede na podatke je bil delež odvedenih voda v primer- je bil v letu 2010 nadgrajen z ločenim zbiranjem Preglednica 6: Število priključkov
javi s porabljeno vodo 79,7 %. odpadne embalaže in bioloških odpadkov po tako na javno kanalizacijsko omrežje po
imenovanem sistemu od vrat do vrat. Vsako leto, običaj- ulicah v Krajevni skupnosti Primskovo
Ravnanje z odpadki no v mesecu oktobru, organizira Komunala Kranj tudi leta 2009. (Vir: Komunala Kranj,
letno akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinj- izračuni Drago Papler)
Področje ravnanja z odpadki je v zadnjem času doživelo
številne spremembe. Preprostega odlaganja na odlaga-
lišča odpadkov že dolgo časa ni več. V zaključni fazi je
vzpostavitev ločenega zbiranja odpadkov po sistemu
od vrat do vrat. Z nadgradnjo ločenega zbiranja odpad-
kov želijo, da ločeno zbiranje odpadkov zaživi v polni
meri in da postane naša vsakdanja navada.
Gospodinjstva imajo lahko po novem tri zabojnike: za
mešane komunalne odpadke, za odpadno embalažo in
za biološke odpadke. Odlaganju odpadnega papirja in
stekla so namenjeni ekološki otoki in teh je na območju
Krajevne skupnosti Primskovo sedaj že štirinajst.
Dodatno sta večjim količinam odpadkov ter ostalim
vrstam odpadkov namenjena dva zbirna centra za
ločeno zbiranje odpadkov v Zarici in Tenetišah.

Na večjem delu Krajevne skupnosti Primskovo je odvoz Spodaj:
mešanih komunalnih odpadkov organiziran na 14 dni, Zabojniki za
izmenično z odvozom odpadne embalaže. Na območ- odpadke na Trgu
jih, kjer prevladujejo večstanovanjskih objekti, odvoz Prešernove brigade
odpadkov poteka tedensko. Enako velja za odvoz in ekološki otok
odpadne embalaže. Biološki odpadki pa se povsod po na Klancu,
krajevni skupnosti odvažajo tedensko. maj 2010.
(Foto Drago Papler)
Sistem ločenega zbiranja odpadkov je bil v letu 2010
nadgrajen z ločenim zbiranjem odpadne embalaže in
bioloških odpadkov po tako imenovanem sistemu od
vrat do vrat.

Od leta 2007 tudi zbiranje in odvoz kosovnih odpad-
kov poteka od vrat do vrat. Vsako gospodinjstvo ob
koncu leta prejme na dom dve dopisnici, s katerima
lahko naroči brezplačen odvoz do dveh kubičnih
metrov kosovnih odpadkov. Na večjem delu Krajevne
skupnosti Primskovo je odvoz mešanih komunalnih
odpadkov organiziran na 14 dni, izmenično z odvozom
odpadne embalaže. Na območjih, kjer prevladujejo
večstanovanjskih objekti, odvoz odpadkov poteka
tedensko. Enako velja za odvoz odpadne embalaže.
Biološki odpadki pa se povsod po krajevni skupnosti
odvažajo tedensko. Sistem ločenega zbiranja odpadkov

171

Komunala Kranj skrbi za
vzdrževanje lokalnih cest.
Na sliki Ulica Mirka Vadnova,
maj 2010. (Foto Drago Papler)

Še pred kratkim smo imeli stev. S posebno mobilno postajo obiščejo tudi Krajevno V najtežjih trenutkih z vami
pri hiši le en kontejner za smeti, skupnost Primskovo. Pred Zadružni dom lahko občani
prinesejo in brezplačno oddajo odpadna zdravila, V Mestni občini Kranj opravljajo tudi pogrebno in
danes pa imamo že dva ali tri. kozmetiko, čistila, barve, lake, lepila, škropiva, kemi- pokopališko dejavnost. Komunala Kranj upravlja z
Z ločevanjem odpadkov lahko kalije, hladilne tekočine, akumulatorje, baterije … mestnim pokopališčem Kranj in pokopališčem v
bistveno zmanjšamo obremenitve Bitnjah, kjer vzdržujejo celotno infrastrukturo in skrbi-
Vzdrževanje cest v Kranju jo za urejen videz pokopališč.
okolja in hkrati omogočimo
ponovno uporabo mnogih Dejavnost vzdrževanja cest in javne snage vključuje Začetek kranjskega pokopališča beležijo pred 2. svetovno
redno vzdrževanje cest, pločnikov, poti in parkirišč. Na vojno, nekje okoli leta 1939, ko so bili na tem mestu
materialov. Na sliki je ‘kanta’ za območju Primskovega Komunala Kranj vzdržuje prib- opravljeni prvi pokopi in prekopi iz starega kranjskega
smeti, kot smo jo imeli nekoč. ližno 30 km cest, pločnikov in poti (nekaj tudi še pokopališča, ki je bil na lokaciji današnjega Prešernovega
(Ilustracija Marko Tušek) makadamskih) ter 24.000 m2 parkirišč. V sklopu te gaja. V času vojne so pokopališče uporabljali Nemci,
dejavnosti izvajajo tudi zimsko službo. pokopavali so v glavnem nemške vojake.

V letu 2010 so pričeli urejati dovoze na kolesarske steze S širitvijo mesta Kranja in z naraščanjem števila prebi-
v nakupovalni coni na Primskovem, nadaljevali bodo s valcev se je pokazala potreba po širjenju obstoječega
popravili uvozov na pločnike na Jezerski cesti. Uredili pokopališča. Tako je bil leta 1967 realiziran projekt
so montažno krožišče. postavitve novih mrliških vežic, upravnega poslopja in
gospodarskega objekta.
Letno in zimsko vzdrževanje cest poteka skladno z
načrti Mestne občine Kranj. Na kranjskem pokopališču je od leta 2002 urejen
poseben prostor namenjen anonimnemu raztrosu
pepela.

172 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Podjetje Domplan Kranj V Kranju se je plinovodno omrežje širilo hitreje kot so

Pri izgradnji in razvoju mesta Kranj sodeluje pet napovedovala najbolj optimistična predvidevanja.
desetletij podjetje Domplan, družba za inženiring, Januarja 1994 so napovedovali, da bi se lahko ob ures-
nepremičnine, urbanizem in energetiko d. d. (v nadalje- ničitvi letnih načrtovanih del že 60 odstotkov mestne-
vanju Domplan), ki je po različnih reorganizacijah svoj ga območja priključilo na zemeljski plin za široko
naziv dobilo leta 1976. Podjetje se je ukvarjalo s projek- potrošnjo, saj bodo na teh območjih izvedeni napajalni
tiranjem komunalnih objektov in naprav, izdelavo regu- plinovodi in merilno reducirne postaje, ki so osnova za
lacijskih načrtov, usmerjanjem načrtne stanovanjske nadaljnje širjenje razvodnega 100-milibarskega omrežja
gradnje ter vodenjem evidenc o zazidljivosti zemljišč. do posameznih (individualnih) porabnikov.

Po organiziranosti v temeljnih organizacijah združe- Sredi januarja 1994 je bila v avli občinske skupščine
nega dela je leta 1989 Domplan postal enovito podjetje zanimiva razstava, na kateri je Domplan skupaj s proiz-
s petimi organizacijskimi oziroma poslovnimi enotami: vajalci in trgovino predstavil potrebno in razpoložljivo
Urbanizem, Inženiring, Nepremičnine, Energetika in opremo za ureditev posamičnih (individualnih) kotlarn
Skupne službe. Od leta 1997 je Domplan delniška za ogrevanje z zemeljskim plinom. Razstava, s katero so
družba s štirimi enotami. Enota Urbanizem se ukvarja s želeli bodoče uporabnike seznaniti s tehničnimi
poslovanjem na področju urbanizma in geodetskih možnostmi za uporabo plina v individualnih objektih,
storitev, enota Inženiring pa skrbi za strokovne zadeve je vzbudila nepričakovano veliko zanimanje.

s področja urejanja zemljišč, pripravlja investicijsko 1991. leta sta bila v Kranju izdelana dva obsežna pro-
tehnično dokumentacijo ter se ukvarja z izvajalskim in jekta: Program energetske oskrbe mesta Kranj in Idejni
investitorskim inženiringom in marketingom. Na po- projekt plinifikacije široke potrošnje v Kranju, ki dajeta
dročju inženiringa je Domplan predal namenu mnoge temeljne usmeritve razvoja energetske oskrbe mesta
stanovanjske in poslovne, industrijske in trgovske Kranj in okolice. Projekta na osnovi ekonomskih meril
objekte, skrbel za gradnjo šol in vrtcev ter med in stanja toplifikacije oziroma plinifikacije mesta opre-
posameznimi fazami gradnje opravljal nadzor. Na deljujeta območja, ki bodo oskrbovana s toplotno oziro-
območju Krajevne skupnosti Primskovo je to nova so- ma plinsko energijo. Oba projekta je potrdil Izvršni svet
seska Planina III. Enota Nepremičnine je namenjena občine Kranj, usklajevanje zanj pa je opravljal Odbor za
delovanju na področju stanovanjske dejavnosti in plinifikacijo. Na območjih, ki so bila takrat že pokrita s
poslovanja z nepremičninami. V enoti Energetika oskr- kotlovnicami, je bilo predvideno širjenje mreže
bujejo urbana naselja in samostojne objekte s toplo toplovodov in priklapljanje večstanovanjskih objektov
vodo za ogrevanje in zemeljskim plinom. na daljinsko ogrevanje. Strnjena naselja v posamičnih

Kranj z okolico bo ogreval plin (individualnih) stanovanjskih hišah pa se bodo oskrbo-
vala z direktnimi priključki na razvodno omrežje

Z začetkom gradnje prve etape plinifikacije široke zemeljskega plina.

potrošnje se je Kranj pridružil tistim slovenskim mestom, Obstoječe plinovodno omrežje v Kranju, ki napaja vse
ki so se z ukrepi lotili izboljšanja kvalitete zraka. Vse večje industrijske porabnike in Toplarno na Planini, je
aktivnosti so bile rezultat široke pripravljalne akcije, ki se bilo zgrajeno tako, da je omogočalo nadaljevanje pli-
je začela 1990. leta v Izvršnem svetu občine Kranj z nifikacije mesta in tudi bližnjih ter oddaljenih primest-
Odborom za plinifikacijo in podjetjem Domplan. nih naselij. Sicer pa je bila gradnja, glede na investicij-

173

Plinska merilno reducirna postaja sko zahtevnost in razvejanost bodočega plinovodnega
(MRP) Primskovo je locirana omrežja, opredeljena po fazah.
v Komunalni coni Primskovo.
V prvi fazi v letih 1993-1994 z območja Primskovega je
(Arhiv Luka Šink, Domplan d. d.) bila opredeljena gradnja plinovodov IBI - Merkur in IBI
- Športni park, ter plinifikacija kotlovnice v soseski
Vodovodni stolp s pripadajočimi merilno-reducirnimi
postajami. V 2. fazi v letih 1994-1998 je bila predvidena
oskrba z zemeljskim plinom, ki so povezana na meril-
no-reducirno postajo Planina, in gradnja povezovalnih
plinovodov, ki bodo na območju Planine, Huj in
Klanca. V 3. fazi 1999-2010 je bila načrtovana oskrba z
zemeljskim plinom primestnih naselij.

Detajl - MRP Primskovo. 10. junija 1993 je bila podpisana pogodba za začetek uporablja za ogrevanje in delovanje klimatskih naprav,
(Foto Drago Papler) prve etape prve faze, ki je vključevala povezavo med gretje vode in kuhanje. V industriji se uporablja za ogre-
merilno-reducirno postajo IBI do kotlovnice Merkur vanje, hlajenje, proizvodnjo toplote v tehnoloških pro-
na Gregorčičevi ulici, kar je bila osnova za plini- cesih, proizvodnjo elektrike in kot surovina.
fikacijo široke potrošnje v mestnem jedru in
območju Partizanske ceste z možnostjo nadaljnjega Na prenosno plinovodno omrežje se navezujejo dis-
širjenja na Primskovo. tribucijska plinovodna omrežja, prek katerih sistemski
operaterji distribucijskih omrežij (SODO) omogočajo
Na območju Krajevne skupnosti Primskovo so načrtovali distribucijo zemeljskega plina v 72 slovenskih občinah,
izgradnjo merilne-reducirne postaje Primskovo za doba- med njimi tudi v Mestno občino Kranj.
vo zemeljskega plina komunalni coni in oskrbovanju
široke potrošnje na Primskovem, Klancu in Hujah. Družba Domplan izvaja dejavnost sistemskega operaterja
distribucijskega omrežja (SODO) zemeljskega plina in
Zanimanje občanov je bilo ob razstavi in medijski pred- gradi plinovodno omrežje za široko potrošnjo na območju
stavitvi v Gorenjskem glasu in na Televiziji Kranj Mestne občine Kranj, Občine Naklo in Občine Šenčur. Za
(današnji Gorenjski televiziji) veliko. Televizija Kranj je izgradnjo plinovodnega omrežja je bila pristojna poslovna
pripravila serijo oddaj o energetiki in oskrbi s toplotno enota Inženiring, vsa dela v zvezi z obratovanjem, dis-
energijo in plinom v Kranju. Iz studia Televizije Kranj je tribucijo in dobavo zemeljskega plina pa je izvajala poslov-
potekala oddaja Torkova tema z naslovom Energetika - na enota Energetika.
oskrba s toplotno energijo in plinom v Kranju (voditelj
in odgovorni urednik Drago Papler, režiser Rafko Bešič) Plinovod za široko potrošnjo je bil izveden na celotnem
v živo, gledalci pa so dobili na vprašanja konkretne območju Primskovega. Edino nepokrito področje je na
odgovore. Z uredniško politiko je bilo tudi v letih 1995- območju Kokrškega loga, kjer pa bodo plinovodi zgra-
1997 pripravljenih več oddaj o ogrevanju, poteku plini- jeni vzporedno z ostalimi komunalnimi napeljavami.
fikacije in podjetju Domplan Kranj.
Območje Krajevne skupnosti Primskovo je z ze-
Dobava zemeljskega plina meljskim plinom oskrbovano iz štirih merilnih
reducirnih postaj, ki so povezane z napajalnim
Uporaba zemeljskega plina kot energenta je zelo hitro plinovodom nacionalnega sistemskega dobavitelja
naraščala, ker je bil med fosilnimi gorivi energetsko Geoplin plinovodi, d. o. o..
najučinkovitejši in ekološko daleč najprimernejši.
Zemeljski plin je široko uporaben v gospodinjstvih, V Komunalni coni je locirana merilna reducirna posta-
javnih ustanovah in industriji. V gospodinjstvih se ja (MRP) Primskovo, ki oskrbuje s plinom največje

174 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

območje Primskovega. Luka Šink iz poslovne enote
Inženiring Domplan, d. d. iz Kranja je povedal, da se v
njej reducira nadtlak zemeljskega plina iz 6 bar na 3 bar
in 0,1 bar. Območje Komunalne cone Primskovo je
napajano z nadtlakom 3 bar, stanovanjska naselja pa z
nadtlakom 0,1 bar.

Območje posameznih delov Krajevne skupnosti
Primskovo je napajano s plinom tudi iz sosednjih
območij iz merilno reducirnih postaj: MRP Planina,
MRP Bazen in MRP Gregorčičeva.

Gradnja plinovodnega omrežja

Plinifikacija se je na območju Primskovega pričela leta Grafikon 7: Kumulativna rast plinovodne infrastrukture na območju Krajevne skupnosti Primskovo v letih 1995-
1995 z gradnjo MRP Primskovo in 3-barskega povezo- 2009. (Vir: Domplan d. d., izračuni Drago Papler)
valnega plinovoda od MRP Primskovo do MRP Bazen in
MRP Gregorčičeva. Zgrajenih je bilo 2,4 km plinovod-
nih cevi. Gradnja se je nadaljevala leta 1996 z dodatni-
ma 2,0 km plinovoda. V letih 1997, 1998 in 1999 je
gradnja plinovodnega omrežja zastala. V letih 2000-
2001 je bilo vgrajenih po 0,3 km plinovoda. Leta 2002
se je intenzivna izgradnja plinovoda nadaljevala; vgra-
jenih je bilo kar 0,5 km novih plinovodnih cevi. V letu
2003 je bilo položenih 1,2 km plinovodnih cevi, leta
2004 pa 0,7 km. Večja izgradnja plinovodne infrastruk-
ture je sledila leta 2005, ko je bilo vgrajenih 3,2 km
plinovodnih cevi. Leta 2006 je bilo položenih 0,1 km
plinovodov, leta 2007 1,3 km, leta 2008 1,3 km in leta
2009 0,4 km plinovodov (grafikon 7).

Na območju Krajevne skupnosti Primskovo je vgrajenih
skupaj 23,743 km plinovodne infrastrukture (pregledni-
ca 7), od tega 3,5 km hišnih plinovodnih priključkov.
Le-ti potekajo od odcepa na uličnem plinovodu do
fasade objekta in so zaključeni s požarno pipo in zaščit-
no omaro na fasadi.

Glede na tlak plinovodnih cevi je 0,3 km (1,1 %) Preglednica 7: Dolžine plinovodov (m) po posameznih dimenzijah in tlačnih stopnjah za območje Krajevne
plinovodov tlaka 6 bar, 2,2 km (9,3 %) plinovodov skupnosti Primskovo.
tlaka 3 bar, 2,1 km (9,3 %) plinovodov tlaka 1 bar, 15,2
kilometra (64,1 %) plinovodov tlaka 0,1 bar in 4,0 kilo-
metra plinovodov tlaka 22 mbar.

Strukturo plinovodnega omrežja glede na tipe in
dimenzije cevi prikazuje grafikon 8.

175

Sklenitev pogodb za priključitev
in priklopi na plinovodno omrežje

Od interesa prihodnjih porabnikov plina na
posameznih območjih je odvisna intenzivnost širitve
plinifikacije široke potrošnje. Potencialni uporabniki ob
odločitvi za uporabo energenta zemeljskega plina
sklenejo pogodbo o priključitvi na distribucijsko
omrežje zemeljskega plina na geografskem območju
Mestne občine Kranj in pogodbo o dostopu do dis-
tribucijskega omrežja (grafikon 9).

Grafikon 8: Deleži strukture plinovodnega omrežja glede na tipe in dimenzije cevi v Krajevni skupnosti Izgradnja plinovodnega omrežja je v korelaciji z intere-
Primskovo (%). (Vir: Domplan d. d., izračuni Drago Papler) som bodočih uporabnikov plina (grafikona 9 in 10), ki
so sklenili pogodbe o priključitvi na plinovodno
omrežje. V začetnem obdobju 1995-2000 je bilo skle-
njenih 21 pogodb (6,6 %), največje zanimanje je bilo v
obdobju 2001-2005 s 169 novo sklenjenimi pogodbami
(53,5 %), v obdobju 2006-2010 pa je bilo sklenjenih še
126 pogodb (39,9 %).

V začetnem obdobju 1995-2000 je zemeljski plin dejan-
sko iz plinovodnega omrežja uporabljalo 11 aktivnih
odjemalcev (6,8 % glede na sklenjene pogodbe o
priključitvi), potem je zaradi širjenja plinovodnega
omrežja zanimanje linearno naraščalo. V obdobju
2001-2005 je bilo 73 aktivnih uporabnikov zemeljskega
plina (45,3 % glede na sklenjene pogodbe o
priključitvi), v obdobju 2006-2010 (stanje 30. junij
2010) pa 77 aktivih uporabnikov zemeljskega plina
(47,8 % glede na sklenjene pogodbe o priključitvi).

Konec junija 2010 je bila 59,5 % realizacija dejanske
uporabe zemeljskega plina glede na sklenjene pogodbe o
priključitvi na plinovodno omrežje (preglednica 8).
Domplan je sklenil 316 pogodb, s plinovodnega omrežje
zemeljski plin uporablja 161 aktivnih odjemalcev.

Poraba zemeljskega plina za široko
potrošnjo

Grafikon 9: Korelacija med sklenjenimi pogodbami o priključitvi na plinovodno omrežje in izgradnjo plinovod- Na distribucijsko omrežje široke potrošnje so
nega omrežja ter aktivnimi odjemalci zemeljskega plina v obdobju 1995-2009. priključeni vsi ostali odjemalci. Gibanje porabe
(Vir: Domplan d. d., izračuni Drago Papler) zemeljskega plina v obdobju 1997-2009 prikazuje pre-
glednica 9.

176 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

V začetnih letih je bila poraba zemeljskega plina na odje-
malca največja (13.899 Sm3 leta 1999, 12.788 Sm3 leta
2000), ker so se priključevali največji poslovni odjemalci.
S širitvijo plinifikacije med gospodinjske odjemalce se je
leta 2009 poraba zemeljskega plina na odjemalca zmanj-
ševala do 4.945 Sm3 (grafikon 11).

Grafikon 10: Število sklenjenih pogodb o
priključitvi na plinovodno omrežje in število
aktivnih odjemalcev v obdobju 1995-2010

(kumulativni podatki).
Opomba: * na dan 30. 6. 2010.
(Vir: Domplan d. d., izračuni Drago Papler)

Preglednica 8: Realizacija dejanske rabe
zemeljskega plina glede na sklenjene pogodbe o

priključitvi na plinovodno omrežje v obdobju
1996-2009.

Preglednica 9: Poraba zemeljskega plina iz
merilno reducirne plinske postaje Primskovo v

obdobju 1997-2009 (Sm3).

Grafikon 11: Poraba zemeljskega
plina na odjemalca široke potrošnje
v Krajevni skupnosti Primskovo v
obdobju 1997-2009 (Sm3).

Viri in literatura

1. Domplan Kranj. 1996. Podjetje za stanovanjsko in investicijsko dejavnost,
urejanje prostora in naselij - 40 let.

2. Papler Drago. 2010. Rokopis. Plinovodna infrastruktura: Plinifikacija široke
potrošnje Primskovega.

3. Papler Drago. 2010. Rokopis. Komunalna infrastruktura: Vodooskrba, kanalizacija
in odpadki na Primskovem.

4. Papler. Drago. 1994. Energetika - oskrba s toplotno energijo in plinom v Kranju, Domplan
Kranj. 1994. TELE-TV Komunikacijski engineering, Televizija Kranj, januar 1994.

5. Domplan, d. d., Bleiweisova 14, Kranj.
6. Komunala Kranj, javno podjetje d. o. o., Kranj.

177

Mag. Drago Papler Proizvodnja in distribucija električne energije

Razvoj elektroenergetike na Primskovem

Minilo je 110 let, ko je leta 1898 posvetila luč iz Kreutzbergerjeve elektrarne v sotes- Leto 1901: Vodovod ali (in) elektrika
ki Kokre. Dolgo časa so bila jalova prizadevanja, da bi z elektriko iz elektrarne v Kranju?
razsvetlili tudi mestne ulice Kranja in okolico. Elektrarna je zaradi lastnikovih
finančnih težav leta 1912 prešla v last kranjske družine Mayr. Leta 1937 je bila "Malo mesto kakor je Kranj, ne more vsako leto izvršiti
povezana z omrežjem Kranjskih deželnih elektrarn (KDE). Elektrifikacija je napre- kakega velikega projekta. Ozrite se naokrog in uvideli
dovala v petdesetih letih 20. stoletja, ko se je začela bolj intenzivna individualna boste, da razen Ljubljane nobeno mesto na Kranjskem ni
gradnja in kasneje še širitev mesta Kranj na vzhodu s stanovanjskimi bloki. Leta storilo toliko, kakor ravno Kranj," je pred 100 leti pisal
1979 je bila zgrajena razdelilna transformatorska postaja Primskovo 110/10 kV, ki politični in gospodarski list "Gorenjec". V 17. številki,
je bila razširjena leta 1986 na transformacijo 110/20 kV, leta 2006 pa rekonstru- ki je izšla 27. aprila 1901, v nadaljevanju odgovarja na
irana. Omogočila je boljšo oskrbo z električno energijo v smeri proti Letališču polemiko, ki jo je imel s "Slovenskim listom", ki je bil
Brnik, Krvavcu in stanovanjskemu kompleksu Planina. Iz RTP Primskovo potekajo drugačnega mnenja:
20 kV daljnovodi in kablovodi do transformatorskih postaj, od koder se napajajo "Kakor vselej, tako strašita tudi v zadnjem Slovenskem
prek nizkonapetostnega omrežja gospodinjski in poslovni odjemalci. V Komunalni listu "Pavšlarjeva elektrika in vodovod". Očita se občinske-
coni na Primskovem je od leta 1968 imel centralne obrate Elektro Kranj. Leta 2000 mu odboru, da mesto le radi tega ni hotelo izrabiti v to
je bila na isti lokaciji zgrajena nova upravna stavba podjetja Elektro Gorenjska, potrebne vodne sile, ker jo izkorišča eden naših pristašev.
kjer so združene vse funkcije družbe na enem mestu. V zgornjem nadstropju stavbe To je prav debela laž, vredna naših nasprotnikov. Kar se
je bil leta 2006 predan namenu nov Distribucijski center vodenja, ki je postal ener- tiče elektrike, jo bo odbor izvel takoj, kakor hitro bo osig-
getsko in komunikacijsko središče za Gorenjsko. Na isti lokaciji je dobilo leta 2008 uran Kokrški vodovod, dotelj je pa občinska vodna moč
nove prostore nadzorništvo Kranj. neizogibno potrebna kot gonilna sila za mestno črpalnico.
Famozni in neizmiselni "Pavšlarjev vodovod" je pa mrtev
Kreutzbergerjeva elektrarna in srečno pokopan. Ker se danes ne gode več čudeži, oživel
v soteski Kokre ga ne bode nihče več, tudi Koblar ne s svojim "Slovenskim
listom".
Kranjski trgovec in posestnik Adolf Kreutzberger je leta Popravimo naj tu še "računsko napako". Nasprotniki trde,
1898 v Pečeh, v kanjonu reke Kokre, na robu tedanjega da bo Kokrški vodovod veljal 750.000 kron. Pavšlar pa z
Kranja, zgradil hidroelektrarno. elektriko vred le 150.000 kron. To je zopet vaba za
najneumnejše kaline. Po deželnem stavbnem uradu pre-
Kreutzberger je Kokro pregradil z lesenim jezom, gledani in popravljeni račun za Kokrški vodovod znaša le
postavil ob njem turbino 70 KM z dinamo 50 kW, 2 x 570.000 kron. Preskrbljeval bo vodovod poleg Kranja še
220 V. Elektrifikacija mesta je le počasi napredovala, pa 15 vasi z zdravo studenčnico in delna vsota, ki pade na
tudi njegove ponudbe leta 1901 mestni občini, da bi elek- Kranj, znaša nekaj nad 100.000 kron, medtem ko bi
trificiral javno razsvetljavo, občinski možje niso sprejeli, Pavšlarjev vodovod samo za Kranj brez elektrike veljal po
kot leta 1893 ne ponudbe Vinka Majdiča za elektrifikaci- izjavi izvedencev 160.000 kron, vrh tega bi bil pa še,
jo iz Majdičevega mlina. Na občinskem odboru je kakor obče znano, za nič."
ponovno oživela misel o lastni elektrarni na Savi.

178 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Mayerjeva elektrika se je počasi širila
v mesto Kranj

"Mestna hranilnica je bila prva ustanova v Kranju, ki se
je leta 1910 odločila, da se v stavbo napelje elektrika za
nekaj žarnic," je o kranjski elektriki na začetku 20. sto-
letja v prispevku Mesto Kranj v viharjih dvajsetega sto-
letja v Kranjskem zborniku 2000, zapisal Aci Puhar.

Zaradi počasne elektrifikacije mesta je poraba le počasi nič več! Razlog za to so bile vojne razmere, ker se ni dalo Pogled na elektrarno na Kokri
napredovala. Kranjčani nad novotarijo niso bili preveč več dobiti sveč in petroleja za luči in so se morali odločiti na stari razglednici.
vneti, pa tudi politična trenja so bila vzrok, da je bila za modernejšo osvetlitev občinskih prostorov. (Arhiv Drago Papler)
tedanja elektrifikacija mesta tako počasna. To je bil tudi
eden od vzrokov, da je lastnik Kreutzberger leta 1910 Po končani 1. svetovni vojni so se gospodarske razmere
zašel v finančne težave in da je bila elektrarna leta 1912 na Gorenjskem drastično spremenile, saj se je razmah-
na javni dražbi prodana - kupila jo je Marija Mayer. nila industrija, predvsem v Kranju, za kar je seveda
Nova lastnica je istega leta postavila v elektrarni dieslov potrebovala tudi električno energijo. Elektrifikacija se je
motor in večji generator. ločeno širila iz Mayerjeve elektrarne na Kokri in leta
1924 zgrajene elektrarne Vinko Majdič. Le-ta je začela
Pri kranjskih občinskih možeh se je zamisel o lastni širiti svoje omrežje tudi na vasi v okolici Kranja,
elektrarni še enkrat pojavila leta 1913, ko je občina medtem ko je mesto Kranj oskrbovala elektrarna
zgradila vodovod za mesto in okolico. Tudi to pot so Mayer, razen nekaj ulic, ki so bile v neposredni bližini
oživeli misel, da bi v ta namen izkoristili svoje vodne Majdičeve elektrarne. Sporazumeli so se tudi o paralel-
pravice na Savi. Vodnega kolesa, ki je do tedaj poganjal nem obratovanju.
črpalko za dovod vode v mesto, niso več potrebovali.
Ocenjevali so, da bi lahko pridobili okrog 70 konjskih Kranjske deželne elektrarne
moči. Vendar pa se je zapletalo okrog lokacije in ostalih
vodnih koristnikov. Ko so vložili prošnjo na deželno Kranjske deželne elektrarne so iz Hidroelektrarne
oblast v Ljubljani za odobritev gradnje lastne elek- Žirovnica, ki je začela obratovati leta 1915, postopno
trarne, jim je ta odgovorila, da se tako male elektrarne gradile 10 kV daljnovod proti Naklem in elektrificirale
ne splača graditi in naj raje počakajo na električni tok iz kraje. Leta 1926 je bil dokončan daljnovod do Kranja in
Deželne elektrarne Završnica, ki so jo gradile Kranjske nanj priključena tovarna Jugočeška. Material je bil
deželne elektrarne. sorazmerno drag, elektrika pa v tistem času tudi ni bila
poceni, ker je bila kar dosti obdavčena. Kilovatna ura je
17. marca 1915 so občinski svetniki na seji sprejeli revolu- veljala okrog 4 dinarje. Za lažje primerjanje: za ta denar si
cionarni sklep, naj se v prostore občinske posvetovalnice takrat lahko kupil 12 žemelj. Razumljivo, da so z lučjo
in v pisarno napelje elektrika s priključki za pet žarnic in

179

Vodja rajona Kranj Vencelj Tušek. varčevali in da je bila poraba toka zelo nizka. Nasploh je kokrškem bregu. Leta 1941 je okupator zaplenil imetje
Leta 1935 mu je uprava Kranjskih bilo treba tudi veliko prigovarjanja, da so se kmetje KDE in priključil svojemu podjetju za distribucijo elek-
priključevali na električno omrežje. V gospodinjstvih so trične energije za Koroško Elektrizitätswerke des
deželnih elektrarn poverila delo električno energijo uporabljali za likalnike in skromne Reichsgaues Kärnten (EWGK) s sedežem v Celovcu in
vodje Kranjskega rajona z območ- kuhalnike z eno grelno ploščo, večja kmečka gospodarst- izpostavo v Črnučah. Med drugo svetovno vojno so bile
jem od Gorenje Save, Kranj mesto, va pa so imela tudi elektromotorje za pogon kmetijskih zgrajene transformatorske postaje na Rupi, Hujah in za
strojev. Cena za porabo v kmetijske namene je bila ugod- radiopostajo na Primskovem, priklopljene so bile na
Primskovo, Gorenje, Britof nejša, ker so plačevali pavšalni prispevek, ki se je obraču- visokonapetostni daljnovod iz Črnuč.
do Predoselj. naval po velikosti obdelovalnih kmetijskih površin.
Rajon Kranj Kranjskih deželnih
Leta 1930 je bila zgrajena zidana stolpna transforma- elektrarn 1935-1946
torska postaja TP Primskovo. V letu 1931 je bilo elek-
trificiranih 17 vasi severno in vzhodno od Kranja. V letu Vencelj Tušek, rojen 19. julija 1903 na Trati, Gorenja vas
1932 so 20-kilovoltni daljnovod podaljšali iz Domžal nad Škofjo Loko, je po osnovni šoli, opravljanju kmeč-
do Kamnika, v Mostah pri Komendi je bil odcep proti kih del in služenju vojaškega roka po letu 1925 delal
Kranju … Leta 1934 je bil 20-kilovoltni daljnovod kot pomožni delavec v elektro stroki, leta 1928 pa se je
podaljšan do Police pri Naklem, kjer je bila ustvarjena šel učit za elektromonterja h Kranjskim deželnim elek-
zveza med elektrarno v Završnici in elektrarno v trarnam v Žirovnico. Izučil se je za elektromonterja,
Velenju. Zgornji gorenjski del je imel napetost 10 kV iz vmes pa izredno opravil 2 letnika obrtne šole in enome-
hidroelektrarne Završnica, zato je bila leta 1937 zgraje- sečni elektrotehnični tečaj. Zaposlen je bil pri gradnji
na razdelilna transformatorska postaja (RTP) Polica daljnovodov, transformatorskih postaj in električnih
20/10 kV, vozlišče za 20 in 10 kV daljnovode. Leta 1937 inštalacij. Ob tem se je izobraževal in napravil izpite za
so Kranjske deželne elektrarne kupile Mayerjevo pomočnika in samostojnega posluževalca elektro
hidroelektrarno Kranj na reki Kokri, ki je oskrbovala naprav. Leta 1935 mu je uprava Kranjskih deželnih elek-
pretežni del mesta Kranj in bližnjo okolico na levem trarn poverila delo vodje Kranjskega rajona z območjem

Tušek z ekipo postavlja
električni drog na Visokem
leta 1938. Vencelj Tušek je
tretji iz leve. Eden od projektov je
bila tudi električna napeljava proti

Preddvoru.

180 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

od Gorenje Save, Kranj mesto, Primskovo, Gorenje, Takratni ‘improvizirani’ sedež
Britof do Predoselj, kar je upravljal do leta 1946. Kranjskega rajona (skladišče, pisar-
na s telefonom in delavnica), je bil
"Razmere za dejavnost so bile zelo skromne. Zaposlenih je kar v tedanji Tuškovi hiši na
bilo od 6 do 8 ljudi. Vse, skladišče, pisarna s telefonom in današnji Jelenčevi ulici - druga hiša
priročna delavnica, je bilo v naši hiši. Ker sem bil še z leve. Fotografija je iz leta 1970.
majhen, se tega spominjam le bledo. Ti spomini segajo le od
leta 1939 naprej.

V skladišču, ki je bilo v kleti, je bila tudi delavnica s
primežem in najnujnejšim orodjem. Police, ki so zapolnje-
vale stene, so bile napolnjene z raznim materialom, ki so ga
rabili monterji pri svojih opravilih.

V hiši, kot se spominjam, je bil velik direndaj. Od jutra do
večera, pa tudi ponoči, so sodelavci mojega očeta prihajali
po potrebni material ali orodje. Predvsem zjutraj je bilo
živahno. Že pred šesto so začeli z razporedom posameznih
delavcev na raznih nalogah. Mama jim je vedno postregla s
čajem in manjšim prigrizkom. Malico so si prinašali v
aktovkah sami, s kosilom pa ne vem, kako je bilo.

Kljub skromnim razmeram je bil ta mali kolektiv zelo
prizadeven. O raznih težavah pri delu ali medsebojnih
odnosih so vedno živo razpravljali in jih skupaj reševali.
Kot skupina so delovali složno in prizadevno. Sploh je med
njimi vladalo delovno in veselo vzdušje."

Še nekaj spominov: "Posebno dobro se spominjam tele- Po vojni so si vsi oddahnili. Nič več ne bo tujčevega nasilja. Tušek pri montaži velikega izola-
fona. Nameščen je bil v naši kuhinji kot osnovni vir važnih Pa ni bilo tako. Iz političnih razlogov so leta 1946 očeta torja v Hidrocentrali Mariborski
informacij. Glavni telefonist je bila moja mama, ki je ob odstavili," je zapisal njegov sin, Vinko Tušek s otok - na desni.
odsotnosti delavcev vedno zapisovala razna sporočila in jih Primskovega.
posredovala klicanim. Ker so bili telefoni tedaj zelo redki, so Na levi: Strokovno usposabljanje v
ob posebnih primerih prihajali telefonirat tudi sosedje. Vencelj Tušek je potem služboval v Elektromontaži Hidromontaži Maribor. Tušek v
Mnogo zdravniške pomoči v našem koncu je bilo posre- Ljubljana (1947-1948) in od leta 1948 v Hidromontaži prvi vrsti drugi z leve.
dovano po našem telefonu. Maribor, kjer je leta 1954 opravil izpit za visokokvalifi-
ciranega specialista za kabelske glave in visoko-
Bil pa je telefon, posebno med nemško okupacijo, tudi napetostne kable. Upokojil se je leta 1963 in do svoje
nevaren. Moj mlajši brat Janez je nekoč dvignil slušalko in smrti leta 1987 živel na Primskovem pri Kranju.
korajžno odgovarjal. Na klic iz nemške komande, naj oče
takoj pride popravit neko okvaro, je moj brat odgovoril, da
njegov oče že ne bo delal za Švabe. Čez 15 minut so očeta že
odpeljali na zaslišanje. Domov se je, k sreči, vrnil že drugo
jutro. Vsako prekinitev električnega toka so Nemci ostro
kontrolirali. Ničkolikokrat so nemški kontrolorji prišli
zasliševat mojega očeta o vzroku prekinitev in mu vedno
grozili z zaporom.

181

Janko Pšenica, graditelj daljnovoda Od DES do Elektra Gorenjska bilo ustanovljeno Podjetje Elektro - Kranj, Kranj, ki je na
KDE Žirovnica - Kranj (1928-1930), in Gorenjskih elektrarn kranjskem območju organiziralo Obrat Kranj.
direktor Elektrarne Moste in Savskih
4. oktobra 1945 je bilo ustanovljeno Podjetje Državne 15. januarja 1952 sta se spojili podjetji Gorenjske elek-
elektrarn Ljubljana (1952-1965), elektrarne Slovenije (DES) s sedežem v Ljubljani za trarne in Savske elektrarne Moste v podjetje Savske
Darko Koželj, direktor TOZD in izvajanje vseh elektrogospodarskih dejavnosti (pro- elektrarne Kranj, s sedežem na Stari cesti 5 v Kranju, ki
izvodnja, prenos in distribucija električne energije). V pa je delovalo le do konca leta. V začetku leta 1953 sta
Poslovne enote Elektro Sava ter novo podjetje DES so bile vključene tudi Kranjske bili ustanovljeni kot samostojni podjetji Elektrarna
Gorenjskih elektrarn (1990-2004), deželne elektrarne, ki so na začetku pomenile Moste z Elektrarno Savica in Elektrarna Medvode, tako
Janez Pšenica, vodja Distributivne nekakšno jedro. da je ostalo le sedem malih elektrarn, od 1. januarja
enote, direktor TOZD in Poslovne 1953 združenih v novem podjetju za proizvodnjo elek-
enote Elektro Žirovnica ter Poslovne DES je v času obnove prešel več oblik, ki so bile posle- trične energije za Gorenjsko pod imenom Elektrarna
enote za distribucijo (1973-2005). dica centralističnega vodenja pri izvajanju prvega Sava Kranj. Leta 1963 sta v njen sestav prešli HE Savica
petletnega plana, ki je imel na prvem mestu elektri- in HE Kranjska Gora, proizvodno podjetje pa se je
(Foto Drago Papler) fikacijo (Podjetje za elektrifikacijo zapada - Električno vključilo v novoustanovljeno podjetje za distribucijo in
Na skrajni desni: podjetje Ljubljana - Podjetje za razdeljevanje električne proizvodnjo električne energije Elektro Kranj in leta
energije s štirimi okrožnimi upravami). Območje 1979 v Elektro Gorenjska.
Jože Bešter, obratovodja Gorenjske je bilo razdeljeno na dva distribucijska obra-
in direktor Podjetja Elektro - Kranj ta: Kranj in Žirovnica, ki sta bila organizacijsko vezana Od leta 1998 je Elektro Gorenjska delniška družba. Le-
v Okrožno upravo Ljubljana. ta je zaradi zakonske ločitve distribucijske in proiz-
(1949-1957). vodne dejavnosti 4. januarja 2002 ustanovila podjetje
Leta 1949 se je proizvodna dejavnost ločila od Gorenjske elektrarne, proizvodnja elektrike, d. o. o.
Monterji Podjetja Elektro - Kranj, dejavnosti prenosa in distribucije električne energije.
Kranj ob montaži TP Planina Državne elektrarne Slovenije (DES) so se razdelile v Primskovljani
Gorenjske elektrarne in Podjetje za razdeljevanje elek- na vodilnih položajih Elektra
leta 1958. (Arhiv Drago Papler) trične energije - DES. V novo distribucijsko organizacij-
sko obliko sta prešla Obrat Kranj in Obrat Žirovnica. Kar šest Primskovljanov je bilo na vodilnih položajih
Območje Primskovega je pokrival Obrat Kranj, Elektra - bili so direktorji enot, podjetij in združenega
Mayerjeva elektrarna z novim imenom HE Kokra Kranj, podjetja predhodnika Elektra Gorenjska.
pa je bila vključena v Gorenjske elektrarne. Podjetje za
razdeljevanje električne energije - DES je postalo Jože Bešter je bil obratovodja Obrata Kranj podjetja
nosilec nove akcije za osnovno elektrifikacijo podeželja, DES od 1. aprila 1949 do 31. decembra 1950, obra-
ki je v nekaj letih ob boljši materialni in tehniški osnovi tovodja Obrata Kranj podjetja Elekro Ljubljana in direk-
dosegla velik razmah. tor Podjetja Elektro - Kranj od 1. januarja 1953 do 31.
marca 1957.
Z Zakonom o ljudskih odborih leta 1952 se je elek-
troenergetski sistem začel decentralizirati. Leta 1953 je Ivo Rakovec je bil vodja Distributivne enote Kranj pod-
jetja Kranj od 1. novembra 1970 do 31. decembra 1974,

182 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

direktor DES - TOZD Elektro Kranj in direktor TOZD Ivo Rakovec, vodja Distributivne enote,
Elektro Kranj, delovne organizacije Elektro Gorenjska, direktor TOZD in Poslovne enote
ter direktor Poslovne enote Kranj podjetja Elektro Elektro Kranj (1970-1993).
Gorenjska, p. o., od 1. januarja 1991 do 14. avgusta 1993. (Foto Drago Papler)
Mag. Matija Nadižar je bil direktor Poslovne enote
Kranj podjetja Elektro Gorenjska od 15. avgusta 1993 Tehnični operativni kader TOZD
do 1. januarja 2001. Elektro Kranj, ob upokojitvi
Tomaž Jamnik je bil direktor Tehničnega sektorja Elektro nadzornika Kranja Jožeta Koželja
Gorenjska od 1. januarja 1991 do 31. januarja 2001 in (peti v prvi vrsti), aprila 1987.
pomočnik direktorja podjetja Elektro Gorenjska od 1. feb- (Arhiv Drago Papler)
ruarja 2001 do 1. marca 2003. Na levi:
Darko Koželj je bil direktor TOZD Elektro Sava delovne Vodstvo podjetja Elektro Gorenjska
organizacije Elektro Gorenjska od 1. aprila 1990 do 31. ob praznovanju 90-letnice Draga
decembra 1990, direktor Poslovne enote za proizvodnjo Chvatala (sedi prvi z leve), direktorja
električnme energije podjetja Elektro Gorenjska od 1. ja- Gorenjskih elektrarn, Savskih elektrarn
nuarja 1991 do 4. januarja 2002 in direktor Gorenjskih Kranj, Elektrarne Sava Kranj in vodje
elektrarn od 30. novembra 2001 do 28. februarja 2004. Proizvodne enote Kranj (1949-1971),
Mag. Drago Štefe je bil direktor delovne organizacije v Poslovni enoti Sava Kranj, 8. oktobra
Elektro Gorenjska od 1. marca 1980 do 31. decembra 1999. Tretji z leve sedi Mile Vozel,
1990, direktor podjetja Elektro Gorenjska od 1. januar- direktor združenega podjetja Elektro
ja 1991 do 30. septembra 2003 ter direktor Gorenjskih Kranj (1964-1969).
elektrarn od 1. marca 2004 do 31. oktobra 2005. (Arhiv Drago Papler)

Matija Kenda, vodja krajevnih 183
nadzorništev TOZD in Poslovne enote
Kranj (1979-1998) in Igor Mervič,
direktor Podjetja Elektro - Kranj, Kranj
in vodja Distributivne enote Kranj
(1957-1970). (Foto Drago Papler)

Mag. Drago Štefe, direktor delovne organizacije in
podjetja Elektro Gorenjska (1980-2003), Tomaž

Jamnik, direktor Tehničnega sektorja in pomočnik
direktorja Elektro Gorenjska (1991-2003), mag.

Matija Nadižar, direktor Poslovne enote Kranj (1993-
2001), mag. Drago Papler, vodja Organizacijske enote

za investicije in razvoj Gorenjskih elektrarn (od leta
2006 dalje) in Mitja Anžej, direktor Sektorja komer-

cialne energetike in Poslovne enote za dobavo elek-
trične energije (1998-2005). (Arhiv Drago Papler)

Na desni:
Andrej Bergant, dolgoletni vodja investicij Elektra
Gorenjska je kot zadnji projekt v delovni karieri

zaključil izgradnjo nove poslovne stavbe Elektra
Gorenjska na Primskovem za kar je prejel priznanje
podjetja. Glasbeno kariero pa že skoraj pet desetletij
uspešno gradi kot pevec in vodja vokalnega kvinteta
Fantje s Praprotna v okviru Ansambla Lojzeta Slaka.

(Foto Drago Papler)

Desno zgoraj:
Mag. Drago Štefe je povezal gospodarstvo in
umetnost z razstavami v atriju Poslovne enote Kranj
podjetja Elektro Gorenjska na Primskovem v letih
1993-2000 in v novi Galeriji Elektra v pritličju novo-
zgrajene poslovne stavbe Elektra Gorenjska, ki je bila
odprta 8. septembra 2000 s skupinsko razstavo del
slikarjev s Primskovega. Ob njem je mag. Mateja
Nadižar Svet, izvršna direktorica Organizacijske enote
Splošno tehnične storitve (od leta 2007 dalje).

(Foto Drago Papler)

Grafikon 1: Srednji letni pretok Qs reke Kokre za obdobje 1957-2007, vodomerna postaja 4155 Kranj (m3/s).
(Vir: Agencija RS za okolje (ARSO), izris Drago Papler)

184 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Hidrologija reke Kokre in proizvodnja
električne energije

Srednji letni pretok reke Kokre je največji spomladi,
ko se tali sneg v gorah in jeseni, ko naraste pretok
vode zaradi posledic deževja. V grafikonu 1 je po
podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) prikazan sred-
nji letni pretok Qs za obdobje 1957-2007 in v
grafikonu 2 srednji letni pretok Qs za značilna leta
1984, 1994, 2003 in 2004.

Načrtovana srednja letna proizvodnja električne energi- Grafikon 2: Srednji mesečni pretok Qs reke Kokre za značilna leta 1984, 1994, 2003 in 2004, vodomerna
je hidroelektrarne Kokra je bila 1,2 milijona kWh. Na postaja 4155 Kranj (m3/s). (Vir: Agencija RS za okolje (ARSO), izris Drago Papler)
dejansko doseženo proizvodnjo električne energije vpli-
va hidrologija, ki jo prikazujemo s srednjim pretokom
vode. Gibanje proizvodnje električne energije iz HE
Kokra v letih 1993-2009 prikazuje grafikon 3.

Najslabša dosežena letna proizvodnja HE Kokra je bila
leta 1993 460,35 MWh, to je 61,4 % pod planom, in
leta 2003 743,28 MWh, 38,1 % pod planom letne
proizvodnje. Najboljša dosežena letna proizvodnja HE
Kokra je bila leta 2009 1.726,08 MWh, ko je bil plan
presežen za 43,8 %, in leta 1996 1.670,28 MWh, ko je
bil letni plan presežen za 39,2 %.

Hidroelektrarna Kokra je hudourniškega značaja in ima
z vidika sezonskosti največjo proizvodnjo v spomladan-
skih mesecih in v jesenskih mesecih. Največja dosežena
mesečna proizvodnja je v mesecih: april (12,8 %), maj
(11,0 %), december (10,5 %), junij (9,5 %); srednja v
mesecih: januar (8,8 %), marec (8,4 %), julij (7,7 %) in
november (7,6 %), najmanjša pa februarja (6,5 %), okto-
bra (5,9 %), avgusta (5,8 %) in septembra (5,5 %).

Grafikon 3: Proizvodnja električne energije v HE Kokra v obdobju 1993-2009.
(Vir: Gorenjske elektrarne, izračuni Drago Papler)

185

Vodnogospodarska infrastruktura Prenovljena hidroelektrarna Kokra

Na območju Krajevne skupnosti Primskovo reka Hidroelektrarna Kokra je bila večkrat prenovljena in
Kokra pod Oljarico preide v prvi kanjon, ki se izklini povečana. Leta 1971 je bila ukinjena stalna posadka.
pri sotočju s Kokrico. Na sotočju je dolina nekoliko HE Kokra je bila temeljito prenovljena v letih 1991-
širša. Pod sotočjem pa ponovno preide v kanjon, po 1992, ko so bili zamenjani gonilniki in namesto lesene-
katerem teče vse do izliva v Savo. Na tem delu ni ga nastavka montirana zaklopna zapornica. Z novimi
vodnogospodarskih ureditev, prevladujejo naravne gonilniki je bila dosežena moč 260 kW. Leta 1998 je
brežine, pred leti je bil nad sotočjem z Rupovščico bila sanirana brežina kanjona reke Kokre in montiran
leseni kaštni jez, ki se je porušil. nov pogonski jermen. HE Kokra je bila priklopljena na
novo zgrajeno razdelilno postajo (RP) Kokra. V letih
Po podatkih Vodnogospodarskega podjetja Kranj iz 2003-2004 je bila temeljito gradbeno obnovljena jezov-
leta 2006 je bilo na celotni reki Kokri 16 premičnih na zgradba in zgradba strojnice, ki meji z vodo. Zaradi
vodnogospodarskih objektov v skupni dolžini 327 zastarelosti je bil zamenjan upravljalni sistem. Novi
metrov. Skupno višinsko razliko 45,6 metra izkorišča Simensov krmilnik Simatic S7-300 omogoča daljinski
16 jezov, 10 betonskih, 5 lesenih kaštnih jezov (dva nadzor in tudi avtomatski ponovni vklop. Zamenjava
obnovljena, en poškodovan in dva porušena) in en upravljalnega sistema je bila potrebna zaradi racional-
jez iz lesa, kamna in betona. nega obratovanja, saj avtomatski ponovni vklop, ki ga
omogoča novi sistem, skupaj z daljinsko signalizacijo
Tudi potok Rupovščica teče po na- bistveno zmanjšuje število izpadlih ur. Prilagojena je
ravni strugi brez večjih vodno- bila ostala strojna in elektro oprema.
gospodarskih ureditev, le na sotočju
je bil pred leti izveden kamnitobe- Nadzorništvo Kranj-mesto
tonski prag, ki pa ima osnovno
funkcijo, da ščiti prehod plinovodne Objekt na Partizanski cesti v Kranju je bil zgrajen leta
infrastrukture. Na vodotoku sta dve 1900. Po vojni so objekt in elektrarno denacionalizirali,
kamniti zložbi. ker pa ni imel naslednikov, je vse ostalo v lasti
Kranjskih deželnih elektrarn.
Na vodotoku Kokra so pred letom
1998 izvedli sanacijo podora v kan- Okrog leta 1959 se je v prostore naselil Elektro Kranj,
jonu Kokre pod Jelenčevo ulico - kjer so bili monterji, delavnice in skladišče. Od leta
pod Škrabo. Izveden je bil kamnito- 1967, ko se je Distributivna enota Kranj preselila v
betonski zid z armiranobetonsko Komunalno cono Primskovo, je v objektu nekdanje
gredo na vrhu. Preostali del pobočja Mayerjeve stavbe dobilo lokacijo nadzorništvo Kranj-
je utrjen z biotehničnimi ukrepi in mesto. Priročna delavnica je bila v stavbi starodavnega
mrežo.1 spremljajočega objekta HE Kokra, skladišče na robu
kanjona, osrednja stavba pa je imela v pritličju pisarno
Območje vodotoka Kokre za nadzornika, elektromonterje in dežurno službo ter
v Krajevni skupnosti Primskovo garderobe in sanitarije, v nadstropju pa še dve
stanovanji.
od avtoceste dolvodno do
mostu pri gostilni Arvaj.
(Arhiv Dora Rudof, Vodnogospodarsko

podjetje d. d., Kranj)

1 Papler Drago. 2010. Rokopis. Vodnogospodarska infrastruktura: Urejanje vodnih strug
Kokre in Rupovščice.

186 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Nadzorništvo Kranj-okolica združila prej tri decentralizirane skladiščne službe na Zgoraj: Mala hidroelektrarna Kokra,
na Primskovem avgust 2010. (Foto Drago Papler)
terenu v Kranju, v Škofji Loki in Tržiču.

Nadzorništvo Kranj-okolica je delovalo v zelo slabih Nato se je v drugi fazi nadaljevala izgradnja objekta z Na levi: Gradbena sanacija in revizija
prostorih v stari stavbi kmečkega posestva pri Jeršinu delavnicami za montažno-remontno skupino, grad- hidromehanskih naprav HE Kokra.
na Primskovem. 25. maja 1968 je bilo nadzorništvo beno skupino prostih vodov, skupine za javno razsvet- (Foto Drago Papler)
Kranj-okolica z odprtjem novih prostorov na Visokem ljavo, ključavničarsko-kovaško delavnico in avtome-
preimenovano v nadzorništvo Visoko. hanično delavnico.

Centralni obrati Distributivne enote Leta 1969 so bile zgrajene delavnice in v tretji fazi še
Kranj na Primskovem garaže centralnih obratov Distributivne enote Kranj na
Primskovem.
Distributivna enota Kranj (DEK) podjetja Elektro
Kranj, je želela zgraditi za svoje potrebe centralne Nadzidava upravne stavbe TOZD Elektro Kranj na
obrate DEK na območju Kranja. Dosedanji prostori so Primskovem je potekala v letih 1985-1986.
bili na različnih mestih v Kranju ter v neustreznih in
večkrat zelo neprimernih pogojih. V Komunalni coni Zgradba uprave Distributivne
Primskovo v Kranju je leta 1967 stekla gradnja cen- enote Kranj iz leta 1968.
tralnih obratov s prostori za skladišča, delovne (Foto Drago Papler)
skupine s pripadajočimi priročnimi delavnicami, pros-
tori za obratno in terensko vodstvo, prostori za
skladiščenje transformatorjev, večje opreme materiala
ter garaže.

Upravna stavba centralnih obratov Distributivne enote Elektro Kranj je v letih 1985 - 1986 dobil še eno nadstropje. Nadzorništvo Kranj na Partizanski cesti
Kranj na Primskovem je bila v prvi fazi zgrajena leta (Foto Drago Papler) (levo) in razdelilna postaja Kokra
1968. Vanjo se je vselilo tehnično-operativno osebje (desno) pred nadomestno gradnjo.
DEK in prostore v nebotičniku prepustilo Upravi pod- (Foto Drago Papler)
jetja Elektro Kranj. Na Primskovem so bili urejeni skup-
ni prostori za centralno skladiščno poslovanje, ki je

187

Razdelilna transformatorska postaja
Primskovo

Ob naraščajoči porabi iz industrije in široke potrošnje
je nastala potreba po izgradnji razdelilne transforma-
torske postaje Primskovo (RTP) 110/10 kV.

Sevanje 2000 motiv iz cikla Razvoj srednjenapetostnega omrežja V prvi etapi izgradnje RTP Primskovo leta 1978 je bila
Impresije sopotij; posnet septembra zgrajena stavba, 20 kV in 10 kV stikališče. Razdelilna
2000 na Primskovem. in interpolacija transformatorskih transformatorska postaja je obratovala kot RP-razklo-
pišče, ki je bilo napajano iz RTP Labore in RTP Zlato
(Foto Drago Papler) postaj polje. RTP Primskovo je bila pomembna, ker je občutno
razbremenila ostale transformatorske postaje in zago-
tovila napajanje novega naselja na Planini. Pomembno
investicijo so si člani kolektiva ogledali že ob dnevu
samoupravljalcev 26. maja 1979, uradna slovesnost pa
je bila ob kranjskem občinskem prazniku 1. avgusta
1979, ko jo je odprl predsednik Izvršnega sveta Občine
Kranj Drago Štefe.

Transformatorska postaja Elektrifikacija je napredovala. Intenzivna gradnja RTP Primskovo je bila leta 1986 razširjena še na trans-
Komunalna cona. stanovanjskih naselij z individualnimi in vrstnimi hiša- formacijo 110/20 kV, moči 1 x 20 MVA. RTP Primskovo
mi in širitev mesta s stanovanjskimi bloki, je zahtevala je omogočila boljšo oskrbo z električno energijo v smeri
(Foto Drago Papler) tudi elekrifikacijo z izgradnjo 10 kV visokonapetostnih proti Letališču Brnik, Krvavcu in stanovanjskemu kom-
daljnovodov ali kablovodov, transformatorskih postaj pleksu Planina. Iz tega energetskega središča so
10/0,4 kV in nizkonapetostnih omrežij do odjemalcev. potekali daljnovodi in kablovodi do transformatorskih
postaj, od koder so se napajali prek nizkonapetostnega
Razvoj izgradnje srednjenapetostnega omrežja na omrežja gospodinjski in poslovni odjemalci.
območju Primskovega z interpolacijo transforma-
torskih postaj in modernizacijo nizkonapetostnega 13. septembra 1990 je bil opravljen prehod na indi-
omrežja je tesno povezan s širitvijo industrije, rektno ozemljeno nevtralno točko 20 kV mreže RTP
poslovnih dejavnosti, komunalnih con, individualne in Primskovo.
blokovne stanovanjske gradnje.
Obratovalne kabelske zanke na Planini
Na območju katastrske občine Primskovo so bile zgrajene
transformatorske postaje (TP), in sicer: leta 1962 kabelska Zgrajeni so bili večji zazidalni kompleksi, do katerih so
zidana TP Tekstilni center, leta 1965 kabelska TP IBI 3 v potekali iz RTP Primskovo visokonapetostni kablovodi,
stavbi, leta 1966 zidana TP Klanec, leta 1968 kabelska TP v katere so bile vzankane transformatorske postaje (TP)
Elektro v stavbi, leta 1969 kabelska montažna betonska in od njih speljano nizkonapetostno kabelsko omrežje
TP Gorenje, leta 1971 kabelska zidana TP Oprešnikova do stanovanjskih blokov. Na območju katastrske
ulica, leta 1973 kabelska zidana TP Tlake; leta 1974 jam- občine Klanec Kranj, kjer je nastala stanovanjska soses-
borska TP Jezerska cesta, kabelska zidana TP Milene ka Planina II, so bile zgrajene kabelske zidane transfor-
Korbarjeve in kabelska zidana TP Alpetour. Leta 1975 je matorska postaja moči 630 kVA: leta 1980 TP
bila zgrajena kabelska zidana TP Komunalna cona, leta Gabrovškova ulica, leta 1981 TP Papeževa ulica in TP
1978 kabelska zidana TP Gorenjski tisk in kabelska TP Hrovatova ulica, leta 1982 TP Jaka Platiša, leta 1984 TP
KOP v stavbi, leta 1980 kabelska zidana TP Likozarjeva, Tuga Vidmarja in leta 1985 TP Pucljeva.
leta 1981 pa kabelska zidana TP Primskovo šola.

188 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Na območju stanovanjske soseske Planina III je bila leta Stikalna plošča RTP Primskovo leta
1985 zgrajena TP Rivolijeva, ki spada v katastrsko občino 1986. (Foto Drago Papler)
Klanec Kranj, in TP Prešernove brigade, ki spada v katas- Na levi:
trsko občino Primskovo. Leta 1990 je bila zgrajena kabel- RTP Primskovo je omogočila boljšo
ska transformatorska postaja v stavbi TP Pošta Planina. oskrbo z električno energijo v smeri
proti Letališču Brnik, Krvavcu in
Od leta 2000 na Primskovem stanovanjskemu kompleksu Planina.
Elektro Gorenjska, d. d. (Foto Drago Papler)

Novo tehnološko prelomnico je pomenilo odprtje Nova upravna stavba Elektro
kovinsko oklopljenega in s plinom SF6 izoliranega Gorenjska, d. d., na Ulici Mirka
postroja v GIS izvedbi razdelilne transformatorske Vadnova 3a na Primskovem v Kranju.
postaje RTP Zlato polje 110/20 kV, 8. septembra 2000. (Foto Drago Papler)
Tega dne je bilo tudi uradno odprtje nove upravne
stavbe Elektro Gorenjska, d. d. na Ulici Mirka Vadnova 189
3a na Primskovem v Kranju. S tem so se po 35 letih ure-
sničile želje po združitvi štirih kranjskih lokacij
tehničnih in skupnih dejavnosti na isti lokaciji v Kranju.
S 1. januarjem 2001 je bila izvedena reorganizacija
družbe zaradi uveljavitve energetskega zakona z
ukinitvijo poslovnih enot po teritorialnem principu v
Kranju in Žirovnici ter vzpostavitev enot po dejavnostih.
Odpiranje trga z električno energijo po 15. aprila 2001
je prineslo v družbo novo vlogo tržnih dejavnosti.

Napajanje Komunalne cone II
z električno energijo

Večji poslovni odjemalci so zahtevali veliko električne
energije, zato so bile položene obratovalne kabelske
zanke srednje napetosti, ki so napajale novozgrajene

Kabelska montažna betonska transformatorske postaje večjih moči. Na območju tehnologij, predvsem pa zaradi drugačnega pristopa do
transformatorska postaja. Vodja nad- katastrske občine Primskovo, kjer je nastala odjemalcev, se je število funkcij zelo povečalo, te pa
Komunalna cona II, so bile leta 2002 zgrajene kabelska obvladuje nova konceptualno optimalna konfiguracija
zornišva Kranj Miran Štular pri TP Mercator Kranj v stavbi, kabelska TP Merkur sodobnega Distribucijskega centra vodenja. Osnovne
montaži. (Foto Drago Papler) Primskovo v stavbi, nadomestna TP KOP v stavbi, funkcije vodenja obratovanja elektroenergetskega sis-
kabelska montažna betonska TP Šuceva in leta 2003 tema so realizirane s SCADA programsko opremo, ki
Kabelska montažna betonska kabelska TP Primskovo Rutar v stavbi. omogoča zajemanje podatkov, izdajanje komand,
transformatorska postaja Šuceva na kreiranje poročil in arhiviranje podatkov.
Zaradi potreb po električni energiji mizarstva Alojza
Primskovem. (Foto Drago Papler) Ovsenik na Jezerski cesti na Primskovem je bila zgraje- Nadzorništvo Kranj v novih prostorih
na leta 2003 kabelska montažna betonska TP Ovsenik. na Primskovem

Leta 2008 je bila zgrajena TP Planet Tuš, ki se naha- 22. oktobra 2008 se je nadzorništvo Kranj iz lokacije na
ja v stavbi, sodi pa na območje katastrske občine Partizanski cesti v Kranju preselilo v nove prostore pod-
Klanec Kranj. jetja Elektro Gorenjska na Primskovem, Ulica Mirka
Vadnova 3a.
Distribucijski center vodenja
na Primskovem Nadzorništvo Kranj je bilo desetletja največje v pod-
jetju, z organizacijskimi spremembami in združevan-
7. februarja 2006 so v šestem nadstropju upravne stavbe jem nadzorništev pa se je večina nadzorništev po
na lokaciji Ulice Mirka Vadnova 3a na Primskovem velikosti izenačila. Po ukinitvi nekdanjega nadzorništva
slovesno odprli najsodobnejši Distribucijski center Podbrezje leta 1995 in nadzorništva Stražišče leta 1998
vodenja Elektra Gorenjska, ki je energetsko in komu- je kranjsko nadzorništvo dobilo sedanji obseg. Značilna
nikacijsko središče za Gorenjsko. Nadomestil je karakteristika nadzorništva Kranj je velika koncentraci-
Obratovalni energetski center na Zlatem polju iz leta ja uporabnikov in elektroenergetskih naprav.
1968 s krmiljenjem in nadzorovanjem objektov prek
sinoptične plošče, ki je bilo razširjen leta 1976 s proces- Zaposleni v nadzorništvu Kranj se dnevno ukvarjajo
nim računalnikom za registracijo meritev, protokolov in predvsem z odzivi na prošnje in zahteve odjemalcev v
zapisom obratovalnih dogodkov na tiskalniku ter v letih zvezi z okvarami, priklopi in predelavami odjemnih
1980-1981 z montažo oddaljenih terminalov in leta 1996 mest. V nadzorništvu redno sodelujejo pri ogledih pred
z vgradnjo moderne dvojne računalniške konfiguracije izdajo dokumentov, sodelujejo s projektanti, sodelavci iz
za večjo zanesljivost podatkov. služb distribucije, prodajalci elektrike, z iztirjevalci, pobi-
rajo soglasja lastnikov zemljišč, menjajo merilne naprave,
Nov Distrubucijski center vodenja je ključnega pomena obveščajo odjemalce o predvidenih izklopih, opravljajo
za zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe odje- stikalne manipulacije in zagotavljajo varno delo izvajal-
malcev z električno energijo. Osnovna naloga je voden- cev del na napravah. Skrbijo za stalen nadzor nad elek-
je elektroenergetskega sistema, pregled nad stanjem troenergetskimi napravami na svojem terenu. Na podlagi
elektroenergetskih naprav in pretoki energije ter posre- rednih in izrednih pregledov naprav in objektov obliku-
dovanje v primerih nastanka napak na omrežju. jejo potrebe po vzdrževanju in investicijah.
Distribucijski center vodenja je osrednje informacijsko
vozlišče, ki povezuje končne postaje v objektih elek- Predelave srednjenapetostnega
troenergetskega sistema. Iz vseh postaj zajema podatke omrežja z 10 na 20 kV
in jih upravlja. Povezan je tudi z republiškim centrom
vodenja in poslovnim omrežjem Elektra Gorenjska, s Prenova omrežja v zadnjem desetletju je bila usmerjena
katerim izmenjuje elektroenergetske podatke. V skladu v polaganjem kablov v zemljo, kar zagotavlja zanesljivo
z usmeritvami novega energetskega zakona, razvojem oskrbo z električno energijo. S prehodom iz 10 na 20

190 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

kV napetostni nivo so se pri istih presekih zmanjšali
padci napetosti, povečala se je prenosna moč. Po pre-
hodu distribucijskega omrežja na zgornjem in spod-
njem Gorenjskem na 20 kV napetostni nivo, so sledile
zadnje aktivnosti na območju Kranja. Izgradnja prve
distribucijske RTP Zlato polje 110/20 kV v GIS izvedbi
v letih 1999-2000 je pospešila prehod še preostalega,
vendar najbolj zahtevnega mestnega omrežja. V letu
2002 je bila rekonstruirana RTP Labore 110/20/10 kV,
v letih 2004-2006 pa RTP Primskovo 110/20 kV.

V letu 2006 so bile zaključene predelave transforma-
torskih postaj na območju Primskovega in Planine z 20
kV opremo.

Rekonstrukcija RTP 110/20 kV
Primskovo

Vzrok obnove RTP Primskovo je bil prehod srednje- zacije 1 in 2, uredili električno instalacijo v objektu in Daljnovodni jambor 110 kV napetosti v
napetostnega omrežja z 10 na 20 kV napetostni nivo, opravili na objektu in zunanji ureditvi manjša Komunalni coni II na Primskovem.
povečana poraba električne energije na območju vzdrževalna gradbena dela. Investicija je bila zaključena (Foto Drago Papler)
severovzhodnega dela mesta Kranja ter dotrajana sred- jeseni leta 2006.
njenapetostna oprema. Rekonstrukcija RTP Primskovo RTP Primskovo: „Energija 2000“.
110/20 kV je poleg razširitve in zamenjave 20 kV celic V RTP Primskovo je prvi energetski transformator v (Foto Drago Papler)
z novimi SF6 celicami ter zamenjave zaščite in vodenja, Sloveniji s tokovnimi transformatorji, ki so vgrajeni v
obsegala zamenjavo dveh energetskih transformatorjev visokonapetostni skoznik energetskega transformator- Delo v 110 kV stikališču RTP Primskovo,
moči 20 MVA z novima moči 31,5 MVA. ja, z vakuumskim regulacijskim stikalom in 20 kV maj 2010. (Foto Drago Papler)
priključke oklopljene izvedbe po sistemu konek-
Rekonstrukcija se je pričela leta 2004, v prvi fazi je bila torskega kabelskega priključka.
izvedena montaža 20 kV celic sektorja 3 in 4, montažo
zaščite in vodenja sektorja 3 in 4 ter zamenjavo lastne 11. novembra 2006 ob 8. uri je dežurni nadzorništva
rabe. Po stavljanju 20 kV celic sektorja 3 in 4 v obrato- Kranj naročil Distribucijskemu centru vodenja Elektra
vanje so začeli izvajati prestavitve 20 kV odvodov v Gorenjska izklop transformatorja 20 MVA, 110/10 kV v
nove celice. V drugi fazi so demontirali stari del starih RTP Primskovo. S tem je bil zaključen dobri dve desetletji
20 kV celic in postavili nove 20 kV celice sektorja 1 in trajajoč projekt prehoda na 20 kV v Elektru Gorenjska.
2, komplet z zaščito in vodenjem. V tretji fazi so zamen-
jali transformator moči 20 MVA z novim 31,5 MVA, S posebnim dogodkom je 5. februarja 2007 Elektro
zamenjali 110 kV zaščite in vodenje prvega transforma- Gorenjska zaključil več kot 30 let trajajoči projekt pre-
torja, 110 kV daljnovoda Labore, 110 kV daljnovoda hoda srednjenapetostnega omrežja po zaokroženih
Zlato polje, obračunske meritve ter dobavo in montažo območjih Gorenjske na 20 kV napetostni nivo, nazad-
upora za ozemljitev nevtralne točke in dušilke za prvi nje tudi na območju mesta Kranja.
transformator. V četrti fazi so zamenjali drugi energets-
ki transformator z vključitvijo nove 110 kV zaščite in
vodenja ter montažo upora za ozemljitev nevtralne
točke in dušilke za drugi transformator. V peti fazi so
demontirali staro opremo, izvedli montažo kompen-

191

Grafikon 4: Delovna energija na
prevzemnem mestu RTP Primskovo
v obdobju 1991-2008. (Vir: Elektro

Gorenjska, izris Drago Papler)

Grafikon 5: Dnevna obre-
menitev RTP Primskovo 110/20
kV, 2 x 31,5 MVA, 17. december
2008; dosežena S max. 22 MVA.

(Vir: Elektro Gorenjska, izris
Drago Papler)

Pilotni projekt daljinskega merjenja
električne energije

Sistem za daljinsko merjenje električne energije s
prenosom podatkov (DLC) po nizkonapetostnem dis-
tribucijskem omrežju je bil maja 2006 izveden na
območju transformatorske postaje TP Primskovo šola.
Znotraj nizkonapetostnega omrežja so z 280 DLC-štev-
ci opremili vsa gospodinjstva in manjše poslovne odje-
malce. Pokazalo se je, da vpeljevanje daljinskih meritev
za vse odjemalce ni več toliko odvisno od tehničnih
zmožnosti, ampak od drugih dejavnikov. V bodoče se
bo prek DLC-omrežja ali na kak drug način daljinskega
prenosa podatkov vedno več odčitkov prenašalo daljin-
sko za elektriko, plin, toploto, vodo in podobno.
Odčitek bo postal tržno blago, s tem se bodo v prihod-
nosti verjetno ukvarjali posebni merilni servisi.

Družba Elektro Gorenjska je 20. avgusta 2008 pred-
stavila pilotni projekt razvoja daljinskega nadzora nad
porabo energentov in vode. Prebivalci večstanovanj-
skega objekta v Struževem so začeli uporabljati nove,
digitalne števce za odčitavanje porabe elektrike, plina,
toplote in vode, zaradi česar so njihove mesečne
položnice usklajene z dejansko porabo, ne da bi morali
vsak mesec sporočati stanje števca.

Grafikon 6: Delovna energija za prevzemno mesto RTP Primskovo, leto 2008. Odčitavanje števcev na daljavo in učinkovito upravljan-
(Vir: Elektro Gorenjska, izris Drago Papler) je z energenti prinaša koristi vsem členom v proizvod-
no-prodajni verigi električne energije, predvsem pa
njenim odjemalcem.

192 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Učinki daljinskega odčitavanja porabe energentov in
vode se kažejo predvsem v pravilnejšem načrtovanju
distribucije električne energije in drugih energentov,
obračunavanju glede na dejansko porabo, predvsem pa
omogočanju odjemalcem, da lažje upravljajo s stroški.
V kasnejših fazah razvoja bo infrastruktura za daljinsko
odčitavanje ključna za upravljanje naprav na daljavo in
bo uporabnikom omogočala, da svoja gospodinjstva
spremenijo v inteligentni dom.

Obratuje 32 transformatorskih postaj

Na območju Krajevne skupnosti Primskovo je v obrato- Grafikon 7: Kumulativna rast transformatorskih postaj na območju Krajevne skupnosti Primskovo.
vanju 32 transformatorskih postaj, ena RTP s transfor- (Vir: Elektro Gorenjska, izračuni Drago Papler)
macijo 110/20 kV in 31 srednjenapetostnih postaj s
transformacijo 20/0,4 kV. Od tega je trinajst transfor-
matorskih postaj namenjenih izključno za industrijske
potrebe, osemnajst pa za potrebe gospodinjstev in
manjšega poslovnega odjema.

Javna razsvetljava

V Krajevni skupnosti Primskovo je 341 sijalk javne Preglednica 1: Struktura sijalk glede na moč v Krajevni skupnosti Primskovo.
razsvetljave, kar predstavlja 6,26 % vseh sijalk v Mestni
občini Kranj. Struktura sijalk glede na moč je prikazana
v preglednici 1.

Poraba električne energije

Poraba električne energije v Krajevni skupnosti Preglednica 2: Poraba električne energije v Krajevni skupnosti Primskovo 2006-2009.
Primskovo se je v letih 2006-2009 zmanjševala. Poraba
električne energije je leta 2006 dosegala 69,916 GWh, Viri in literatura
od tega poslovni odjem 69,3 %, gospodinjstva 29,1 %
in javna razsvetljava 1,6 %. Leta 2009 je bila skupna 1. Gros, Ožbald. 1939. Poročilo o elektrifikaciji gorenjske vasi na glavni skupščini Zveze električnih podjetij Kraljevine Jugoslavije.
poraba 49,620 GWh, od tega poslovni odjem 77,1 %, Ljubljana: Elektrotehniški vestnik.
gospodinjstva 20,8 % in javna razsvetljava 2,0 % (pre-
glednica 2). 2. Papler, Drago. 2000. Rokopis. Pričevanje Mileta Vozla o elektrifikaciji podeželja.
3. Papler, Drago. 2001. Kranjske deželne elektrarne v življenjski kroniki. Stoletje elektrike, podlistek. Ljubljana: Naš stik, št. 11, november 2001, str. 63-65.
Leta 2009 so odjemalci povprečno mesečno porabili 4. Papler, Drago. 2001. Stoletje elektrike. Elektro Gorenjska 1990 - 2000. Kronološki almanah razvoja Elektra Gorenjska. Kranj: Elektro Gorenjska.
1.146,1 kWh električne energije, gospodinjstva po 5. Papler Drago. 2003. Elektroenergetika skozi čas: 40 let Elektra Gorenjska 1963-2003 na stoletnih elektrifikacijskih temeljih predhodnikov in
270,8 kWh, javna razsvetljava po 3.513,0 kWh in
poslovni odjem 7.951,8 kWh mesečno. Leta 2009 je ustvarjalnosti sodobnikov. Kranj: Elektro Gorenjska.
bilo na območju Krajevne skupnosti Primskovo 3.608 6. Papler Drago. 2010. Rokopis. Elektroenergetska infrastruktura: 110 let elektrifikacije in elektroenergetike na Primskovem.
odjemalcev, od tega 3.183 (88,2 %) gospodinjstev, 401 7. Papler Drago. 2010. Rokopis. Vodnogospodarska infrastruktura: Urejanje vodnih strug Kokre in Rupovščice.
(11,1 %) poslovnih odjemalcev in 24 (0,7 % ) prižiga- 8. Puhar Franc. 2000. Mesto Kranj v viharjih dvajsetega stoletja. Kranjski zbornik. Kranj: Mestna občina Kranj.
lišč javne razsvetljave. 9. Rauch, Franc. 1939. Elektrifikacija Dravske banovine. Spominski zbornik Slovenije. Ljubljana: Založba Jubilej.
10. Razvoj elektrifikacije Slovenije. 1976. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
11. Tušek, Vinko. 2010. Rokopis. Spomini na rajonskega monterja Vencelj Tuška o elektrifikaciji Rajona Kranj Kranjskih deželnih elektrarn 1935-1946.
12.Bibliografija člankov Draga Paplerja o elektroenergetskem sistemu v obdobju 1980-2003. Kranj: D. Papler`S, Kranj, 2003, Narodna in

univerzitetna knjižnica Ljubljana, Kataloški zapis o publikaciji - CIP 125750016.
13.ELGO vestnik, poslovno glasilo Elektra Gorenjska d.d. 2003-2004.
14. ELGO, poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska 2005-2009.

193

IBI

MarijaKos Lastninjenje Industrije bombažnih izdelkov Kranj

V skoraj osemdesetletnem obdobju (1929-2008) obstoja Industrije bombažnih Ustanovitelja Industrije bombažnih izdelkov Kranj in
izdelkov Kranj se je zamenjalo kar nekaj njenih lastnikov, vsaka menjava lastništ- zasebna lastnika, Anton Božič in Adolf Prah, sta bila
va pa je v določeni meri vplivala na poslovanje podjetja. Ustanovitelja in prva prisiljena že po nekaj letih uspešnega poslovanja svoji
zasebna lastnika, Anton Božič in Adolf Prah, sta morala svoji tovarni prepustiti tovarni prepustiti nemškemu okupatorju. Po koncu
najprej nemškemu okupatorju, nato pa jugoslovanski državi, ki je odpravila privat- druge svetovne vojne se je njunega premoženja prav
no lastnino. Zaradi neučinkovitosti samoupravnega socialističnega sistema je tako nasilno polastila nova jugoslovanska država, ki se
uspešno podjetje IBI Kranj v osemdesetih letih s težavo kljubovalo težkim gospo- je izkazala za slabega lastnika. Vladajoči politiki so se
darskim razmeram. Hkrati s političnimi razmerami se je začelo lastninsko preob- na osnovi marksistične teorije odločili za uzakonitev
likovanje slovenskega gospodarstva. V podjetju so se pripravljali na prehod iz nove oblike lastnine, t. i. družbene lastnine. Z njo so
družbenega v zasebno lastništvo. Ocenili so vrednost podjetja in izdali več vrst del- želeli v celoti odpraviti privatno in državno lastništvo
nic. Zaradi denacionalizacijskega postopka je bil program lastninskega preobliko- proizvajalnih sredstev. Z uvedbo družbene lastnine in
vanja podjetja večkrat spremenjen. Z uradno potrditvijo Akta o lastninskem preob- samoupravljanja se je spremenila pravna osnova za
likovanju podjetja IBI Kranj in sprejetjem novega statuta je podjetje ob koncu leta upravljanje podjetij, ki je temeljila na načelu, da
1998 postalo delniška družba. Vodenje je prevzela začasna uprava oz. direktor in "človekovega položaja v družbi ne določajo lastnina in
nadzorni svet, prva skupščina delničarjev pa je bila sklicana 20. julija 1999. V lastninski odnosi, ampak njegovo delo."
naslednjih letih je podjetje beležilo negativno poslovanje, zato so večji lastniki, pred-
vsem skladi, prodajali svoje deleže raznim družbam, ne da bi obveščali male del- Podjetje Industrija bombažnih izdelkov Kranj je v sko-
ničarje. Novi lastniki so namesto sanacijskega načrta poslovanja sprejeli odločitev raj petdesetletnem obdobju socialističnega samouprav-
o prenehanju poslovanja družbe in 4. avgusta 2008 sklep o likvidaciji. ljana doseglo zavidljiv uspeh in vodilno mesto v
jugoslovanski tekstilni industriji. Preživelo je več hudih
Menjave lastnikov gospodarskih kriz ter težaven prehod iz socialističnega
v tržno kapitalistično gospodarstvo, zaznamovano s
Lastnina že od vsega začetka spremlja človeško družbo. podržavljanjem, denacionalizacijo in lastninjenjem
Z gospodarskim in tehničnim razvojem so nastale družbenega imetja. Pritisk splošne gospodarske krize
različne oblike lastnine, ki so se spreminjale glede na in tržnih gibanj ob koncu prejšnjega stoletja je podjetje
stopnjo družbenega razvoja. V preteklem stoletju je na postopoma slabilo. Ker ni zmoglo izpolnjevati visokih
slovenskem ozemlju vsakokratna politična oblastna pričakovanj nekaterih delničarjev, so se odločili, da
struktura uveljavljala različna lastninska preoblikovan- nerentabilno proizvodnjo ustavijo in sprožijo likvidacij-
ja, predvsem z namenom zaščite lastnih interesov in ski postopek.
polastitve premoženja.
Prvi lastniki Industrije bombažnih
V skoraj osemdesetletnem obdobju (1929-2008) obstoja izdelkov Kranj
Industrije bombažnih izdelkov Kranj se je zamenjalo
kar nekaj njenih lastnikov, vsaka menjava lastništva pa Začetek Industrije bombažnih izdelkov Kranj (tovarne
je v določeni meri vplivala na poslovanje podjetja, ki je IBI) sega v čas razmaha tekstilne industrije v Kranju, v
kljub različnim interesom lastnikov moralo upoštevati obdobje med obema svetovnima vojnama. Ustanovitelj
predvsem ekonomske in tržne zakonitosti. in prvi lastnik Industrije bombažnih izdelkov Kranj je bil
Anton Božič. Leta 1928 je prišel iz Črnomlja in naslednje

194 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

leto postavil na platoju levega brega reke Kokre svojo arjem 1947 je bil imenovan prvi direktor Boris Mlinar. Del poslopij IBI Kranj
tovarno, imenovano Tkalnica volnenih in bombažnih Do 1. oktobra 1955, datuma nastopa znamenitega direk- na Primskovem leta 1961.
tkanin Kranj. Pet let kasneje je na sosednjem zemljišču torja Franca Omana, se je zvrstilo pet direktorjev, ki so (Zgodovinski arhiv Ljubljana,
postavil svoje proizvodne objekte (predilnico, barvarno zgolj izvrševali centralno določene naloge. SI-ZAL-KRA-204, a. e. 238)
in apreturo) zaveden tržaški Slovenec Adolf Prah. Nekaj
mesecev pred nemško okupacijo se mu je pridružil s svo- Direkcija je do prenehanja svojega poslovanja leta 1951
jimi tkalniškimi stroji brat Lado. V vsaki tovarni je okoli podrobno urejala poslovanje podjetja in nadzirala izva-
50 zaposlenih izdelovalo tekstilno blago: žakarske, janje planskih nalog. Odločala je o kadrovskih zadevah
bombažne, volnene in svilene tkanine, namenjene (izbira direktorja in vodij), odobravala je normative za
domačim kupcem. surovine, obratna in denarna sredstva v skladu z načrti
zveznih oblasti v Beogradu, ki jim je bilo slovensko poli-
Druga svetovna vojna je prekinila razvoj zasebnega pod- tično vodstvo popolnoma podrejeno.
jetništva. Kranj so aprila 1941 zasedle nemške okupacij-
ske sile. Zaplenili so tudi Božičevo in Prahovi tovarni, Zaradi odvajanja presežkov dohodkov v državni (federa-
proizvodnjo pa prilagodili vojaškim potrebam. Po osvo- tivni) proračun, v Sloveniji ni bilo večjih investicij v t. i.
boditvi leta 1945 sta bili tovarni opustošeni, lastnikoma republiško industrijo.3 V tovarni IBI so delali v istih pros-
pa nova socialistična oblastna struktura ni bila naklonje- torih, ki so jih "podedovali" od Antona Božiča in Adolfa
na. Med vojno načrtovan prevzem oblasti in vzpostavitev Praha. Dodelili so jim predilne in tkalske stroje nekaterih
nove politične ter gospodarske ureditve se je začel takoj nacionaliziranih kranjskih podjetij, a jih zaradi pomanj-
po osvoboditvi z zaplembami premoženja in nacionali- kanja prostora in zastarelosti niso mogli uporabljati.
zacijo podjetij.
Po sporu z Informbirojem so jugoslovanski voditelji
Nacionalizacija Prahove in Božičeve začeli dvomiti v uspeh državnega socializma in
tovarne planskega gospodarstva. Ljudska skupščina FLRJ je 27.
junija 1949 sprejela temeljni zakon o upravljanju
Ministrstvo za industrijo in rudarstvo Ljudske republike državnih gospodarskih podjetij in združenj, po katerem
Slovenije je 25. aprila 1946 izdalo sklep o vrnitvi last- naj bi z njimi upravljali delovni kolektivi. Podjetja so bila
ništva tovarne Adolfu Prahu, odvzetega leta 1941, in razglašena za družbeno lastnino. Izvedena je bila
hkrati sklenilo, "da si pridržuje vse pravice razpolagati s pretvorba državne lastnine, ki je postala lastnina celotne
tovarno v svrho vključitve v produkcijski načrt za obno- družbe. Kot alternativa državnemu socializmu se je zače-
vo države."1 Z ukazom Prezidija Slovenskega narodnega lo uvajanje socialističnega samoupravnega sistema.4
sveta na predlog vlade Ljudske republike Slovenije so
bila 5. septembra 1946 določena gospodarska podjetja Uvedba družbene lastnine proizvodnih sredstev in izvo-
republiškega pomena. Med 17 kranjskimi sta bili tudi litev prvega delavskega sveta leta 1951 v tovarni IBI ni
Prahova in Božičeva tovarna. Z odločbo vlade Ljudske dosti vplivala na poslovno politiko. Proizvodnja je
republike Slovenije z dne 27. februarja 1947 sta bili morala teči ne glede na težave z zastarelo opremo,
istočasno nacionalizirani in združeni v enotno državno pomanjkanjem strokovnega kadra in slabo organizira-
podjetje "Industrija bombažnih izdelkov Kranj" (IBI). nostjo. Pomembno je bilo doseči petletni plan. S postop-
no preureditvijo gospodarskega sistema, priznavanjem
Upravo državnega podjetja je prevzela Glavna direkcija načel blagovne proizvodnje in delnim upoštevanjem
tekstilne industrije pri Ministrstvu za industrijo in zakonitosti tržnega gospodarstva, je bil podjetju
rudarstvo LR Slovenije v Ljubljani. Imenovani so bili štir-
je delegati, ki so zastopali državo. Za kratek čas je bil 1 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj (v nadaljevanju ZAL), SI-ZAL-
takoj po vojni imenovan za delegata nekdanji lastnik KRA-12, t. e. 339.
Adolf Prah. Zaradi izmišljenih obtožb, da se ne zanima za
delo v predilnici, so ga avgusta 1945 odstavili.2 S 1. janu- 2 Marija Kos, Podjetništvo v Kranju od leta 1918 do nacionalizacije leta 1948, razstava
Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enote za Gorenjsko Kranj, Ljubljana 2006.

3 Jože Prinčič, Gospodarski centralizem in Slovenci, Slovenska kronika XX. stoletja, II. knjiga
(1941-1995), 1. izdaja, Založba Nova revija, 1996, str. 140.

4 Božo Repe, Prvi delavski svet v kranjski Savi, Slovenska kronika XX. stoletja, II. knjiga, str. 181.

195

komanditnih družb in družb z omejeno solidarno
odgovornostjo članov.

Na osnovi zakona o podjetjih se je začela preobrazba
družbenega podjetja IBI Kranj. Kadrovska služba je 21.
septembra 1990 pripravila za sejo delavskega sveta
naslednje predloge sklepov:

Pionirji Odreda Staneta omogočen začetek razvoja iz razdrobljene obrtniške v " - pripravi naj se vsa potrebna organizacija za prehod iz
Kovačiča Kranj - Primskovo industrijsko obliko proizvodnje. S prihodom Franca družbenega v mešano podjetje;
Omana na direktorski položaj se je začel hiter razvoj
pred podjetjem IBI Kranj podjetja, usmerjen v specializirano proizvodnjo, inova- - pripravi naj se nov statut podjetja ter ostali akti za spre-
na Primskovem, okoli leta 1965. tivnost in tehnološki napredek. Odlična organiziranost membo registracije podjetja;
in strokovno vodenje je prinašalo izredne rezultate in
(Zgodovinski arhiv Ljubljana, uspeh tudi v kriznih obdobjih.5 - do prehoda iz družbenega v mešano podjetje, za kar je
SI-ZAL-KRA-204, a. e. 238.) rok največ eno leto, urediti ekonomsko poslovanje pod-
Priprave na spremembo lastništva jetja in to na področju proizvodnih in vzdrževalnih
obratov, strokovnih služb, prehrani, letovanju,
Po letu 1988 so se gospodarske razmere v državi zdravstvu, vrtcu in stanovanj. Za to uporabiti vse
poslabšale in prevladalo je spoznanje, da socialistični zakonske predpise (odprodaja, najem ali prenos kapita-
družbeni sistem ni učinkovit. Finančni položaj jugoslo- la na drugo podjetje);
vanske države je prišel do meje zloma. Le redka podjet-
ja, med katerimi je bil kranjski IBI, so še poslovala - v zakonskem roku z vsemi delavci podpisati pogodbe o
uspešno. zaposlitvi, katerih osnova mora biti splošna kolektivna
pogodba, pri čemer se ne smejo zmanjšati pravice delav-
Novembra leta 1988 je zvezna skupščina sprejela dopol- cev kot jih omenja kolektivna pogodba;
nila k zvezni ustavi in 29. decembra sprejela zakon o
podjetjih. Z njim je bila odpravljena družbena lastnina - podpisati kolektivno pogodbo o pogojih za sindikalno
kot edina oblika lastnine. Poleg družbenih so bila dovol- delo;
jena tudi zasebna, pogodbena in mešana podjetja v obli-
ki delniških družb, družb z omejeno odgovornostjo, - razvrščanje delavcev v posamezne tarifne razrede opravi
direktor. S prvim razvrščanjem se delavcu ne more
zmanjšati osnovni osebni dohodek;

- direktorju se za nagrajevanje delavcev določi % sredstev iz
mase osebnih dohodkov s katerimi neomejeno razpolaga;

- narediti revizijo vseh benificiranih delovnih mest
najkasneje v enem letu;

- za izvedbo vseh zgoraj navedenih sklepov je pooblaščen
direktor;

- delavski svet zadolži kadrovsko službo, da pripravi
kolektivno pogodbo za direktorja, kjer naj se upoštevajo
vsi kriteriji, ki so za to potrebni oziroma, ki jih predpi-
suje Gospodarska zbornica. V pogodbi naj se glede na
stalno povečanje ekonomske rasti podjetja določi osebni
dohodek direktorja v razmerju 1:5 glede na povprečni
osebni dohodek delavca."6

5 Franc Oman, 50 let Industrije bombažnih izdelkov Kranj, Kranjski zbornik 1980, Kranj
1980, str. 336 - 342.

6 Gradivo za seje delavskega sveta, 1990, ZAL, SI-ZAL- KRA-204, a. e. 153.

196 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje