Vasi v objemu zitnih polj - Primskovo, Klanec in Gorenje

Andrej Pavlovec, dr. Cene Avguštin, mag. D. Globočnik,
Aleksander Bassin, N. Nemec in dr. J. Sedej.

Na 72 samostojnih in več kot dvestotih skupinskih
predstavitvah je razstavljal v Avstrji, Italiji, Švici,
Nemčiji, Češki, Poljski, Franciji, ZDA. Študijsko je bival
v Parizu in Salzburgu. Bil je tudi na več kot 20 medna-
rodnih in domačih kolonijah. O njegovem delu je izšla
tudi obsežna monografija - Srečanje s prostorom. Živi in
dela v Kranju.

Vinko Tušek, slika-objekt:
Skedenj pozimi, mešana tehnika
na lesu, 257 x 125 cm, 2007.

297

Dr. Damir Globočnik Srečanje s prostorom

Likovno ustvarjanje akademskega slikarja Vinka Tuška

Vinko Tušek se je rodil leta 1936 v Ljubljani. Mladost je preživel na Primskovem
pri Kranju. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani
pri profesorjih Francetu Miheliču, Gabrijelu Stupici in Riku Debenjaku.
Ukvarjal se je s pedagoškim delom, bil je strokovni vodja za likovno dejavnost
pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj. Do upokojitve 1999 je deloval kot
samostojni kulturni delavec.

Samostojno razstavlja od leta 1967 dalje. Leta 1970 je pripravil prvi likovni
ambient pri nas. Istega leta se je pridružil skupini Neokonstruktivisti. Sledilo je
več likovnih ambientov v Ljubljani, Novem Sadu, Zagrebu in Celovcu. Ukvarja
s slikarstvom, z grafiko in kiparstvom ter s prostorskim oblikovanjem. V zad-
njih dveh desetletjih se je uveljavil tudi kot slikar fresk.

Tuškova motivno pestra, kompozicijsko in barvno razgibana dela so nastala kot
odsevi ali interpretacije konkretnih motivov, na primer krajine, pogosto podane
v značilnem pogledu s ptičje perspektive, ali pa kot fantazijske kombinacije
likovnih oblik. Zasnova likovnih kompozicij sledi avtorjevemu razumevanju
narave in okolja kot sistema in celote, v katero so ubrano prepletajo različne
amorfne, biomorfne, geometrijske in predmetne oblike.

Prejel je več nagrad in priznanj, leta 1982 tudi nagrado Prešernovega sklada za
razstave v Kranju in na Bledu. Živi in ustvarja na Primskovem pri Kranju.

Avtor prvega likovnega
ambienta pri nas

Vinko med postavljanjem ambienta Vinko Tušek se je pred študijem na ljubljanski likovni postavil v lesene škatle. "Ko sem izdelal objekt 'Rdeče
Beli labirint na dvorišču akademiji posvečal realističnemu upodabljanju in vozlišče', se mi je zdel v ateljejskem prostoru nekako
akvarelnemu slikanju. Med njegova prva poakademij- izgubljen. Začel sem ga premeščati. Ko sem ga naključno
Gorenjskega muzeja 1970. ska dela spadajo linorezi in barvne jedkanice z postavil v manjši zaboj, sem opazil, da so zaobljene, mehke
(Foto Cene Avguštin) motiviko kmečke arhitekture in ornamentike, mestnih oblike postale izrazitejše: obline so postale še bolj oble, še
naselij, predmetov vsakdanje rabe in strojev. mehkejše, kot so bile prej. Občutil in zavedel sem se, da
'oglatost' volumna, prostora škatle, vpliva na oblost pred-
Do pomembnih spoznanj o tem, da se pred sodobnim meta v njem. Torej je ta prostor okrog predmeta zelo
likovnim umetnikom razpira široko polje možnih pomemben, prav gotovo tvorno vpliva na sam videz objek-
raziskav, se je Tušek dokopal med študijskim obiskom ta. Mislim, da sem takrat začel razmišljati, kako svoje
Pariza in ogledom 34. beneškega bienala leta 1968. izdelke (kipe, slike) aktivno postaviti v določen prostor -
Kmalu zatem so začele nastajati prve Tuškove reliefne sobo. Aktivirati prostor torej pomeni likovno kreirati.
oziroma prostorske slike in prvi stoječi, viseči ali po Prostornina, oblika in barva predmeta so odvisni od prostor-
prostoru razporejeni likovni objekti. Nekatere likovne nine, oblike in barve okoliškega prostora. Moja umetniška
objekte iz leta 1969 je Vinko Tušek prekril z barvo in

298 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

galeriji oblikoval prosojni labirint, po katerem so se Na pejšnji strani:
gibali obiskovalci.2 Sledil je Ambient K2 (1972, Vinko Tušek v ateljeju.
Ljubljana, Zagreb) s kontrastno obarvanimi panoji, ki (Foto Marjan Kukec)
so delno zakrivali obiskovalce.
Levo:
Še bolj likovno razčlenjen, vendar vezan na središčno Ambient Rdeče-modro-oblo,
povezovalno konstrukcijo, je bil objekt, sestavljen iz na Atelje 70, Moderna galerija
žično shemo pritrjenih oblih oblik, s katerim se je Ljubljana, 1970.
Tušek leta 1971 predstavil v okviru IV. Intarta v (Foto Vinko Tušek)
Celovcu. Objekt se je po zaslugi prostorske razgibanos-
ti ob ustrezni postavitvi v galerijske prostore spremenil Spodaj:
v torišče novega likovnega ambienta. Nadaljnji korak v Rdeče-modro telo, mešana tehnika,
smeri enačenja likovnega objekta in environmenta je 80 x 60 x 60 cm, 1968.
prispevala Tuškova samostojna razstava "Ambientalna
izpoved sta torej objekt in okoliški prostor skupaj. plastika" v Kranju leta 1980. V ospredju razstave so bile
Obvladati oboje je postalo moje vprašanje in smer zani- "živahno razgibane in živobarvno obarvane organsko-
manja. Na 'obzorju' se je prikazal ambient." 1 vitalistične oblike, nekakšni 'križanci' med biomorfnimi in
tehničnimi oblikami, ki se kačasto raztezajo in vijugajo po
prostoru. Vse oblike so nabite z nekakšno prvobitno

Tušku je v sorazmerno kratkem času uspelo predstavi-
ti več "likovnih ambientov", s katerimi se je na različne
načine spopadal s problematiko večdimenzionalnega
likovnega koncepta. Ambienti naj bi obvladovali pros-
tor oziroma prostor je postal njihov sestavni del, kar bi
lahko imeli nasploh za eno od rdečih niti umetnikove-
ga bodočega likovnega nagovora.

Po zaslugi ambienta "Labirint I.", ki ga je pripravil na
začetku leta 1970 na skupni razstavi s Henrikom
Marchlom in Markom Pogačnikom na dvorišču
upravne stavbe muzeja v Kranju, je Vinko Tušek postal
avtor prvega likovnega ambienta pri nas.

Istega leta je Vinko Tušek začel sodelovati s člani
skupine Neokonstruktivisti, ki so v Tušku prepoznali
sorodno ustvarjalno osebnost. V okviru Ateljeja 70 je v
kletnem prostoru Moderne galerije v Ljubljani pred-
stavil ambient "Rdeče-modro-oblo", ki so ga sestavljale
viseče živoobarvane lesene amorfne kroglaste oblike.
Za Likovni salon Tribine mladih leta 1971 v Novem
Sadu je pripravil ambient "Barva-črta-prostor". Z meter
širokim in 10 metrov dolgim trakom iz prosojnega
polivinila, ki je po vsej dolžini imel štiribarvni pas, je v

1 Vinko Tušek, "Barvni objekt v škatli", Srečanje s prostorom, Kranj 1999, str. 62. 299
2 Aleksander Bassin, uvod v katalog razstave "Skupina Neokonstruktivisti 1968-1972",

Mestna galerija v Ljubljani, september 1993, str. 13.
3 Franc Zalar, "Dva kiparja in en slikar", Dnevnik, 16.1.1981.

Tušek je veliko pozornost namenil tudi statusu likovnega
izdelka v prostoru. Zato je kiparski delež prvih ambi-
entov (razstavi v Moderni galeriji v Ljubljani in v
Celovcu) razdelil na množico majhnih, samostojnih leb-
dečih elementov različnih oblik, velikosti in obarvanosti,
ki so s svojo lahkotnostjo presegali meje materialnega.
Med njimi se je bilo mogoče tudi sprehajati, hkrati pa je
medprostor predstavljal sestavni del likovnega objekta

oziroma ambienta. Sredi osemdesetih let pa se je
Tušek na podoben način polotil tudi slike in
njene sestavne dele razporedil po prostoru
(ambient "Sprehod skozi sliko", Loški muzej,
1985, in Galerija ZDSLU, 1986).

Modro-oranžni ambient, biološko močjo, prejšnji oblikovni funkcionalizem pa se je Izbira likovne tehnike je bila odvisna predvsem od
obarvan armiran beton, spremenil v sproščeno in fantazijsko likovno igro, širokih aktualne Tuškove likovne zamisli. Najbolj kompleksen
400 x 400 x 110 cm, 1980. prostorskih možnosti."3 V Festivalni dvorani se je Vinko rezultat združevanja različnih tehnik so bili Tuškovi
Tušek leta 1981 na svoji osmi samostojni razstavi pred- likovni ambienti - nekakšne novodobne "celostne umet-
stavil s slikami, v park pred stavbo pa je postavil tri nine". Andrej Pavlovec poudarja, da je Tušek pomagal
ambientalne plastike. odstranjevati "nekoč opazna nesorazmerja med
slikarstvom in kiparstvom", tako da "ti disciplini skupaj z
Nagrada Prešernovega sklada grafiko sestavljata enovite in med seboj enakovredne orga-
nizme v bogati likovni tvornosti pri nas".5
Leta 1982 je Vinko Tušek prejel nagrado Prešernovega
sklada za razstave v Kranju in na Bledu. V utemeljitvi V obdobju 1968 do 1968 so bile Tuškove javne pred-
nagrade lahko preberemo: "Vinko Tušek je s svojimi deli stavitve tesno povezane s tendencami, ki jih je uveljavi-
kvalitetno razširil možnost slovenskega kiparstva. Njegove la skupina Neokonstruktivisti. Omenjenim, iz priro-
prostorske plastike imajo organsko učinkujoče oblike, ki s jenega čuta za likovno raziskovanje in eksperiment ter
svojo barvitostjo oživljajo prostor. Dolga leta je razvijal načel "novega konstruktivizma" porojenim likovnim
sveže, na videz igrive plastične oblike, raziskoval razmerja smernicam, se je Tušek odločil zvesto slediti tudi takrat,
velikosti, ritme in barvne učinke, da je odkril rešitve, ki jih ko je deloval kot slikar ali grafik. Njegove slike in
lahko vključuje v različne prostore in jim s tem daje različne grafike so pogosto učinkovale kot upodobitve razčlen-
možnosti doživljanja. Sedanje Tuškove stvaritve so likovno jenih prostorskih struktur - ambientov, priličenih dvodi-
prepričljive spodbude za humanizacijo našega okolja, vabi- menzionalni, vendar ne vselej na pravokotni nosilec
lo vsem za bolj ustvarjalno življenje."4 vezani slikarski površini.

Pri snovanju likovnih ambientov je Tušek moral preseči Umetnikova pozornost do likovnega
ločevanje likovnega izraza na posamezne zvrsti in teh- prostora
nike, odmisliti pravilo, da se mora plastika pokoravati
zakonom težnosti, in po potrebi prvine slikarstva Po motivni in formalni plati pester likovni opus Vinka
združevati s kiparjenjem v lesu, betonu in drugih mate- Tuška v koherentno celoto povezuje posebna umetniko-
rialih. Sestavni del plastike oziroma objekta je postala va pozornost do likovnega prostora. Kot se je Tušek pri
živahna polihromacija.
4 Petdeset let Prešernovih nagrad 1947-1996, Upravni odbor Prešernovega sklada, Ljubljana,
300 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje Gorenjski muzej, Kranj, 1996, str. 441.

5 Andrej Pavlovec, katalog razstave Sprehod skozi sliko, Galerija Zveze DSLU, Ljubljana,
januar 1986, str. 2.

6 Cene Avguštin, Slike, kipi, ambienti, zloženka ob razstavi v Galeriji Tinje/Galerie Tainach
(Avstrija), december 1994.

Tuška bi lahko dejali, da ga je le delno pritegnil minimal- Levo:
istični koncept. Med neokonstruktivisti je najizraziteje Ambient Sprehod skozi sliko,
posegel po elementu igrivosti. Igrivost (Tušek jo je 5 x 5 x 3 m, kartonski elementi
poimenoval "kanček otroškega veselja") najbrž izvira iz poslikani z akrilnimi barvami,
umetnikovega značaja. Svojevrstno potrditev je našla tudi 1985. (Foto Marko Tušek)
v Tuškovih dolgoletnih pedagoških izkušnjah.
Spodaj:
Igrivo zasnovani likovni elementi Maketa otroškega igrišča (pogled
od zgoraj), mešana tehnika,
Tušek očitno spada med tiste srečne umetnike, ki najde- 60 x 50 x 25 cm, 1976 - 1986.
jo užitek prav v vseh ustvarjalnih fazah svojega dela.
ambientih na različne načine polaščal prostora, je tudi Čeprav pri večini njegovih slik, plastik in likovnih ambi-
način oblikovanja slikarskih kompozicij pravzaprav ena entov ključno mesto zasedajo takšni ali drugačni igrivo
od oblik konstruktivne gradnje prostora oziroma ambi- zasnovani likovni elementi, ki bi jim lahko sledili tako
enta, le da so slike dvodimenzionalna projekcija neke rekoč kot od črke do črke zgovornega črkopisa, in na
trodimenzionalne zamisli ali resničnega motiva. Tuškove primer ugotovili, da je Tušek od konca sedemdesetih let
upodobitve pokrajin, mest, naselij lahko povežemo s do sredine naslednjega desetletja zvesto sledil pred-
problematiko likovnega okolja oziroma ambienta, ki je vsem "organskim (oblim)", iz narave izvzetim oblikam,
po umetnikovi želji narejen in umerjen po meri človeka. pa osnovni umetnikov pristop do likovnega problema
Nenavadno privlačne so in vabijo gledalčev pogled k ne moremo označiti za igriv, česar se je zavedla tudi
sprehodu od enega do drugega detajla. Opazovalec likovna kritika, ki je pri Tušku rada posegala po zgo-
poskuša razpoznati raznovrstne, vanje vključene oblike, vornih izrazih: raziskovanje, iskanje, eksperiment,
in uživa ob njihovi pisanosti, pestrosti, celo namerni miselni konstruktivni proces, nenazadnje zato, ker se v
dekorativnosti. S tem, ko se pri Tuškovih slikarskih delih njegovem ustvarjalnem principu hkrati skrivata "otroška
zadržimo dalj časa, kot je to običajno med obiskovanjem igra in najgloblja resnica".7
likovnih razstav, umetniku nehote izrekamo nemajhno
priznanje. Dr. Cene Avguštin je zapisal: "Gradivo, ki ga Po drugi stani pa je Tušek najmlajšim namenil tudi vrsto
slikar uporablja pri realizaciji svojih likovnih predstav, je osnutkov otroških igrišč, ki pa so v resnici študijsko zas-
izvzeto iz skoraj neizčrpne zakladnice njegovih največkrat novani likovni objekti z uporabno namembnostjo.
amorfnih likovnih elementov. Te sestavine avtor povezuje v
najrazličnejše abstraktne, pa tudi krajini ali arhitekturi
podobne sestave, jih razgibava in urbanizira. Ta živa in pes-
tra likovna igra je še danes prisotna v avtorjevih delih.
Gledalca privlači, da sledi njihovim oblikam in barvam in
tako postaja slikarjev aktivni sodelavec. Morda lahko pri tem
iščemo vzrok za izjemno popularnost, ki jo danes uživajo
Tuškova slikarska, grafična in kiparska dela."6

Člani skupine Neokonstruktivostov (Dragica Čadež, 7 "Ustvarjalne stiske, Govorijo letošnji nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada -
Drago Hrvacki, Tone Lapajne, Slavko Tihec, Dušan Tršar
in Tušek) so bili samostojne avtorske osebnosti, ki so Vinko Tušek", Naši razgledi, 12. februar 1982, str. 75.
svoje avtorske nagovore vpeli tako v okvire geometrijskih 8 Branko Sosič, "Srečanje s prostorom kot igra slikovitih oblik", Vinko Tušek,
tendenc, minimalizma, ambientalnih raziskav in raziskav
umetniškega ali likovnega objekta oziroma predmeta. Za Srečanje s prostorom, Kranj, 1999, str. 3.

301

Beli diptih, mešana tehnika, Avtor besedila v Tuškovi likovni monografiji Branko je brezmejna pripovedna širjava,
100 x 100 cm, 2004. Sosič je umetnikovo ustvarjalno vodilo posrečeno strnil so otipljiva naselja, ljudje, stvari, spomini
(Foto Vinko Tušek) v naslednje misli: in so valovanja, zlitja, hrepenenja, harmonije,
je sproščujoča očarljivost barvitega ozračja
"Igra je pri Vinku Tušku radoživost in globina misli, in je pisanost umetniških navdihov in izpeljav.
je z vztrajnostjo in delom pridobljena svoboda ustvarjanja,
je izvabljanje vidnih zvokov iz njegovih likovnih glasbil, Oblike so Tuškova prvinska izpovedna materija,
je simfonija z neštetimi izpovednimi možnostmi, snovna opora njegovih sanj in hotenj,
je odsev nepotvorjenega otrokovega občutenja narave, so gostote ustvarjalnih energij,
je veselo, neobremenjujoče raziskovanje likovnih skrivnosti so zaznavna podoba v vesolju lebdečih pojavnosti,
in je radost stvariteljskega zanosa in moči. so predvsem slikarjeva temeljita vez z njegovo dušo in nje-
govim poslanstvom." 8
Slikovitost je izliv Tuškovega notranjega bogastva,
je raznovrstnost slikarskega, kiparskega, oblikovalskega in Vinko Tušek se pogosto odloča za oblikovanje
prostorskega izraza, slikarskih ali grafičnih kompozicij, v katere povezuje
različne motivne delčke ter iz njih poustvari nove,
organsko zraščene in igrivo učinkujoče likovne
združbe. Zagovarja prepričanje, da likovna umetnost ne
sme biti dolgočasna. Gledalca je potrebno pritegniti, ga
dobesedno povabiti na "sprehod skozi sliko".
Pomembna vloga pripada tudi barvi, ki širi komunika-
tivni prostor likovnega dela. Zato nekdanjega člana
skupine Neokonstruktivistov, ki so ob konstruktivis-
tičnih pobudah sledili tudi vplivom op-arta in minima-
lizma, na začetku osemdesetih letih srečamo med člani
skupine Barva.

Odsevi ali interpretacija motivov

Tuškova motivno pestra, kompozicijsko in barvno
razgibana dela na platnu ali papirju si lahko razlagamo
kot odseve ali interpretacije konkretnih motivov, med
katere se uvrščajo krajine, pogosto podane v značilnem
pogledu iz ptičje perspektive, ali pa kot poustvaritve
likovnih motivov, ki se podrejajo ustvarjalčevi volji, na

302 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

primer serije fantazijskih urbanih ambientov, "magičnih kot samostojni kulturni delavec. Samostojno razstavlja od
vrtov" in šopkov. Zasnova likovnih kompozicij sledi leta 1967 dalje. Pripravil je več kot 73 samostojnih razstav
občemu umetnikovemu razumevanju narave in okolja in sodeloval na več kot 200 skupinskih razstavah doma in v
kot sistema in celote, v katero so ubrano prepletajo tujini (Avstrija, Češka, Francija, Italija, Nemčija, Poljska in
različne, marsikdaj celo kontrastne amorfne, bio- ZDA). Izbor samostojnih razstav: Mestna hiša v Kranju
morfne, geometrijske in predmetne oblike (na primer (1967), Mestna galerija v Piranu (1969), Moderna galerija
pri ciklusu z osrednjim motivom gorenjske kmečke hiše v Ljubljani (1970), Festivalna dvorana na Bledu in Galerie
izpred nekaj let). Zato se na njegovih kompozicijah Kolanus, Bayreuth, Nemčija (1981), Galerije an der
praviloma srečujemo z urejenimi združbami pestrih, Stadtmauer, Beljak, Avstrija (1982), Galerije BV, Celovec,
skladno medsebojno povezanih, spontano nastalih Avstrija (1988), Kulturni center M. Kranjec, Murska
oblik in intenzivnih barv. Včasih na njih prevladuje Sobota in Centro friulano arti plastische, Udine, Italija
abstraktna komponenta, še pogosteje pa Vinko Tušek (1989, skupaj z B. Zaplatilom), Galerija v Prešernovi hiši
vanje harmonično vplete nekaj predmetnih ali figural- in Galeria D'Arco, Como, Italija (1993), Galerija v Mestni
nih poudarkov. hiši, Kranj in Mestna galerija, Ljubljana (1997), Slovenski
dom Korotan, Dunaj (2000), Galerija Prešernovih nagra-
Vinko Tušek poskuša ustvariti (urbano) bivanjsko okol- jencev za likovno umetnost (2002), Galerija Radman,
je, ki bi bilo narejeno po meri človeka, a ker so tovrstne Kranjska Gora (2004, skupaj z B. Čehom), Zavarovalnica
rešitve nujno vezane samo na "modele" in predloge ali Triglav, Kranj (2006), Galerija v Mestni hiši, Kranj (2007),
galerijske prostore, želi obstoječe okolje likovno obo- Galerija Mercator, Ljubljana (2009).
gatiti in popestriti. V zadnjih dveh desetletjih se je uve-
ljavil tudi kot slikar fresk. Zasnoval je spominski Prejel je več nagrad in priznanj: 1971 - Zlata ptica (nagra-
obeležji nad Podblico (1980) in na Primskovem (1982). da revije Mladina), 1973 - Prešernova nagrada za
Njegova dela se nahajajo v mnogih javnih in zasebnih Gorenjsko, 1981 - odkupna nagrada na 5. bienalu male
zbirkah. Nekatere slike je izdelal posebej za postavitev plastike v Murski Soboti, 1982 - nagrada Prešernovega skla-
v poslovnih prostorih (barvni objekt iz 1993 v vhodni da, 1988 - častna nagrada na 1. mednarodnem ARGE ex
veži Zavarovalnice Triglav v Kranju). tempore v Beljaku, 1992 - odkupna nagrada na Ex temporu
Kranj '92 in 1993 - 3. nagrada Bienala mesta Kranj. Leta
Življenje in delo 1999 je izšla likovna monografija Vinka Tuška Srečanje s
prostorom (besedilo Branko Sosič). Vinko Tušek se ukvarja
Vinko Tušek se je rodil 5. septembra 1936 v Ljubljani kot prvi s slikarstvom, z grafiko, s kiparstvom in prostorskim obliko-
otrok Venclju in Ceciliji Tušek. Očetov rod izvira iz Gorenje vanjem. Živi in ustvarja na Primskovem pri Kranju.
vasi v Poljanski dolini. Oče Vencelj Tušek (1903-1987) je bil
rajonski elektromonter, mati Cecilija Tušek (1906-1991) je
skrbela za dom. Leto dni za Vinkom se je rodil brat Janez, ki
je deloval kot obrtnik in danes živi v Šenčurju. Mlajša sestra
Cilka (1940-1979) je bila ekonomski tehnik.

Vinko Tušek je mladost preživel na Primskovem pri Kranju. Desno:
Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Fotografija mobilne plastike v kanjonu reke Kokre
Ljubljani pri profesorjih Francetu Miheliču, Gabrijelu (pri starem mestnem jedru), 1969.
Stupici in Riku Debenjaku. Ukvarjal se je s pedagoškim (Foto Marko Pogačnik)
delom, bil je strokovni vodja za likovno dejavnost pri Zvezi
kulturnih organizacij Kranj. Do upokojitve 1999 je deloval

Levo:
Spominsko obeležje nad Podblico, beli beton,
280x300x300 cm, 1980.

303

Dr. Damir Globočnik Funkcionalno z estetskim

O arhitekturnem ustvarjanju Cirila Oblaka

Ciril Oblak je bil rojen leta 1934 v osemčlanski železničarski družini na Slovenija projekt Ljubljana (v Ljubljani in Kranju). Med
Primskovem pri Kranju. Diplomiral je leta 1961 na Fakulteti za arhitekturo v letoma 1990 in 1997 je imel status samostojnega kul-
Ljubljani (prof. Edo Mihevc). Do leta 1969 je bil zaposlen pri Projektivnem turnega delavca. Leta 1999 je ustanovil firmo A B O
podjetju Kranj, nato je ustanovil Arhitekt biro SGP Tržič s sedežem v Kranju, Arhitekt biro Oblak d. o. o. Živi in deluje na Primsko-
kjer je deloval do leta 1975, nato pa do 1990 v okviru Slovenija projekt vem pri Kranju.
Ljubljana. Med letoma 1990 in 1997 je imel status samostojnega kulturnega
delavca. Leta 1999 je ustanovil firmo A B O Arhitekt biro Oblak d. o. o.. Živi in Projektiranje poslovnih in
deluje na Primskovem pri Kranju. stanovanjskih stavb

Med Oblakovimi osrednjimi deli v Tržiču so Paviljon NOB, blagovnica Mercator V ospredju arhitekturnega delovanja Cirila Oblaka je
in pošta. Njegovo najbolj znano arhitekturno delo je preureditev in povečava projektiranje poslovnih in stanovanjskih stavb, občas-
letališča Ljubljana-Brnik. Letališkemu stavbnemu kompleksu se z nekaj prekinit- no se je ukvarjal tudi z urbanizmom.
vami posveča od leta 1971 dalje. Funkcionalne namene pristaniške stavbe je nad-
gradil z estetskimi rešitvami. Odločil se je za modularno gradnjo, ki omogoča Prvo Oblakovo javno delo je bil načrt za Modno hišo v
organsko rast in postopno dograjevanje v skladu s potrebami. Ljubljani, ki ga je zasnoval z E. Mujezinovičem leta 1961.

Za fasadne elemente iz armiranega poliestra na fasadi letališke stavbe na V času zaposlitve pri Projektivnem podjetju Kranj je bilo
Brniku in na fasadi tovarne Gorenjska oblačila v Kranju je leta 1975 prejel delovanje Cirila Oblaka osredotočeno na Tržič: Urba-
častno nagrado BIO6. Istega leta je prejel nagrado Prešernovega sklada za nistični program občine Tržič, Urbanistični načrt mesta
arhitekturo pristaniške stavbe letališča Ljubljana-Brnik in za arhitekturo Tržič, Ureditveni načrt stanovanjske soseske Bistrica pri
tovarne Gorenjska oblačila (pri slednji Ciril Oblak in Fedja Klavora). Tržiču, Zazidalni načrti B1, B2, B4, B8, B9 in B10 za
Bistrico pri Tržiču, Zazidalni načrt za počitniško naselje
Življenje in delo Podljubelj pri Tržiču, Počitniške hiše tipa A za
Podljubelj. V tem času je bil tudi v Libiji, kjer je izdelal ide-
Ciril Oblak je bil rojen leta 31. julija 1934 v osemčlan- ni načrt za hotel v Tobruku in idejni načrt za osemnad-
ski železničarski družini na Primskovem pri Kranju. stropno trgovsko-stanovanjsko ulično stavbo v Benghaziju
Njegova družina se je v delavsko hišo v Štirnovi ulici na (1965). Izdelal je urbanistični načrt Jezersko in ureditveni
Primskovem preselila iz Bohinjske Bistrice. Starša izha- načrt za naselje Jezersko. V Projektivnem podjetju Kranj je
jata iz kmečkih družin. Oče Franc Oblak je bil rojen leta izdelal še načrt za samopostrežno trgovino v Kočevju.
1884 v Dolenji Trebuši (Škrbina) in mati Suzana Čarga,
rojena 1892 v Idriji pri Bači, občina Tolmin. V okviru Arhitekt biroja SGP Tržič so sledili Zazidalni
načrt za Tržič (stanovanjski naselji Snakovo in B7),
Ciril Oblak pred rojstno hišo Osnovno šolo je obiskoval na Primskovem. Leta 1955 počitniški naselji Visoče in Brezje, center stanovanj-
svoje mame v Trebuši. je končal gimnazijo v Kranju. Diplomiral je leta 1961 na skega naselja B3, načrti za Blagovnico Mercator v Tržiču
Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani (prof. Edo Mihevc). (1969), Pošto Tržič (1970), Gostilno Apollo v Tržiču
Po vojaščini v letih 1961/1962 se je zaposlil pri (1970), Osnovno šolo Križe pri Tržiču (1971), Osnovno
Projektivnem podjetju Kranj, v katerem je ostal do leta šolo na Predosljah pri Kranju (1971), Dom za starejše
1969. Tedaj je ustanovil Arhitekt biro SGP Tržič s ljudi v Kranju (1971, zanj je prejel prvo mesto na
sedežem v Kranju, v okviru katerega je deloval do leta internem natečaju), Pristaniško stavbo letališča
1975. Med letoma 1975 in 1990 je deloval v okviru Ljubljana-Brnik (1971-1973), Tovarno Gorenjska

304 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

oblačila v Kranju (1972-1973, C. Oblak skupaj s
sodelavcem Fedjem Klavoro), Osnovno šolo v Bistrici
pri Tržiču (1973), Osnovno šolo v Šmarjem pri Jelšah
(1974) in stanovanjski blok B3 v Bistrici pri Tržiču
(1975, 5 do 10 etaž).

Podobno delovno intenzivno je bilo obdobje med oblačila) v Kranju. Leta 2009 je zasnoval idejni projekt Paviljon NOB in pošta v Tržiču.
letoma 1975 in 1990. Ciril Oblak je pripravil Ureditveni za podzemne garažne hiše in ureditev Slovenskega trga (Foto Ciril Oblak)
načrt za rekreacijski center Učan pri Kranju (1978), v Kranju. Leta 2010 je pripravil idejno zasnovo pritličja
Zazidalni načrt in idejno zasnovo arhitekture za Beksi v in medetaž potniškega terminala T1 na letališču Fasada pošte v Tržiču.
Kranju (banka, pošta, policija, 1978), načrte za prizidek Ljubljana-Brnik. (Foto Ciril Oblak)
k občinski stavbi v Kranju (1975), prizidek pošte Bled -
avtomatična telefonska centrala (1975), povečavo V Tržiču izstopajo naslednje Oblakove stavbe: Paviljon
osnovne šole v Predosljah (1975), poštni tehnični cen- NOB, pošta, blagovnica Mercator, šola Bistrica, šola
ter na Primskovem pri Kranju (1976), prizidek za Križe, stanovanjski bloki v Bistrici in vikend naselje
inšpekcijske službe na Vilharjevi ulici v Ljubljani Podljubelj. Paviljon NOB je bil zasnovan kot galerija z
(1978), dom KS Tenetiše, pošto v Železnikih (1980), razstavno dvorano in pripadajočimi prostori v kleti.
večnamensko dvorano z drsališčem na Gorenjskem "Uporaba konstrukcijsko minimaliziranega vidnega betona
sejmu v Kranju (1981) ter industrijski objekt (1982- in steklene fasadne opne daje paviljonu vtis transparent-
2001) in upravno stavbo za tovarno Exoterm v Kranju nosti in lahkotnosti."1 Spomenik padlim pred paviljonom
(1988). Leta 1977 je v podjetju Slovenija projekt, vodil in relief nad vrati sta delo akademskega kiparja Stojana
idejni ponudbeni projekt (avtor urbanistične zasnove) Batiča. Paviljon je s pošto povezan z mostičkom.
za mesti Al Kaim z 50.000 prebivalci in A Kashat z
10.000 prebivalci v Iraku ( v skupini Rudis). Med zahtevnejše projekte se uvrščajo tudi Dom
upokojencev in večnamenska dvorana z umetnim
Ciril Oblak je v letih 1988 do 1997 nadaljeval s pove- drsališčem v Kranju.
čavami pristaniške stavbe letališča Ljubljana-Brnik.
Nove povečave so sledile v letih 1999 do 2007
(Terminal T1). Leta 1997 je izdelal načrte za novo
stavbo lekarne na Bleiweisovi cesti v Kranju (adaptacija
in nadzidava).

Najpomembnejši arhitekturni projekti v okviru A B O
Arhitekt biro Oblak d. o. o. so naslednji: industrijski
objekti in urbanistične ureditve za tovarno Exoterm v
Kranju (1999-2005), povečava osnovne šole v Pre-
dosljah (2005), povečava osnovne šole na Bistrici pri
Tržiču (2007), adaptacija portala Okrajnega sodišča v
Škofji Loki (2007), adaptacija stavbe za brezdomce na
Sejmišču 4 v Kranju (2008), adaptacija mejnega priho-
da v pristaniški stavbi T1 letališča Ljubljana-Brnik
(2009), spomenik prisilno mobiliziranim v nemško
vojsko na pokopališču v Kranju (2009) in adaptacija
pošte v Železnikih (2010).

V letih 2009 in 2010 je pripravil načrte za adaptacijo 1 Robert Potokar, Gorenjska Arhitekturni vodnik, Ljubljana 2002, str. 216.
arhitekture Centra Gorenjska (tovarna Gorenjska

305

Zgradba Brniškega letališča. Najpomembnejše delo pri preureditvi arhitektura tudi pomembna simbolna struktura," ugotavlja
(Foto Ciril Oblak) letališča Ljubljana-Brnik
dr. Ivan Sedej.2

Oblakovo najbolj znano arhitekturno delo je vezano na S fasadno oblogo v rjavem ojačanem poliestru je Ciril
preureditev in povečavo letališča Ljubljana-Brnik. Ciril Oblak vnesel element "visoke tehnologije". Pri svojem
Oblak se je letališkemu stavbnemu kompleksu inten- pristopu se je približal mišljenju industrijskih obliko-
zivno posvečal v letih 1971-1973, 1978, 1988-1997 in valcev. Dr. Peter Krečič je poudaril: "Pri prvi obsežnejši
od 1999 dalje. predelavi je ostal zvest prvotni oblikovni zasnovi, torej dol-
gim, jasno členjenim horizontalam in - gledano v prerezu -
Leta 1970 je bil na razpisu Aerodroma Ljubljana-Pula urejeni kompoziciji različno visokih in širokih prostornin z
sprejet Oblakov načrt za novo pristaniško zgradbo, ven- značilno zaobljenimi koti. Prvotni, v vrsti pogledov odprti
dar so se zaradi varčevanja odločili za adaptacije obsto- način sestavljanja vzporednih tunelov se je izkazal za
ječe stavbe. Od prvotnega armiranobetonskega kom- dovolj prožnega in omogočil najprej prvo in potem drugo
pleksa, ki je bil zgrajen leta 1963, je ostal nespremenjen preureditev prostorov za nove potrebe, ne da bi v zunanjem
samo kontrolni stolp. Za povečanje je bila uporabljena videzu opazili kakršnokoli bistveno spremembo. Pa vendar
kovinska nosilna konstrukcija. Fasadni elementi so bili je treba ugotoviti, da je stavba napredovala ne le v merljivih
namesto iz aluminija izdelani iz armiranega poliestra količinah (skupaj 4500m2 nove stavbe), temveč predvsem v
(izvajalec Termika, Ljubljana). Ciril Oblak je zasnoval kakovosti."3
tudi notranjo opremo.

Pristaniška stavba ima podolgovato obliko, ki je v pre- Arhitekturna in likovna zasnova
seku zaobljena. Različna velikost delov stavbne celote z elementi iz armiranega poliestra
in njena horizontalna slojevita sestava ter postavitev
večjih stavbnih elementov v središčnem delu omogoča- Podobno rešitev fasade iz prefabriciranih poliestrskih
jo osvetlitev z dnevno svetlobo. elementov je Ciril Oblak uporabil tudi pri tovarni
Gorenjska oblačila (1972-1973) in prizidku občinske
Ciril Oblak je funkcionalne namene pristaniške stavbe palače v Kranju (1975).
nadgradil z estetskimi rešitvami. Odločil se je za modu-
larno gradnjo, ki omogoča organsko rast in postopno 2 Ivan Sedej, Likovna zbirka in arhitektura ljubljanskega letališča na Brniku,
dograjevanje v skladu s potrebami. Modularne enote so Ljubljana 1995, str. 89.
sestavljene tako, da jih lahko dojemamo kot urejene
sklade mogočnih debel. "Tako je postala, navidez izrazito 3 Peter Krečič, dopolnjeno besedilo zloženke za razstavo v Mali galeriji, Kranj, junij 2002.
modernistična, na izročilu funkcionalizma temelječa

306 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Tovarna Gorenjska oblačila velja za edino kvalitetno modne konfekcije, se pravi 'čisto' industrijo in obenem Stavba nekdanjih Gorenjskih
oblikovano industrijsko arhitekturo iz sedemdesetih let proizvodni proces, ki temelji na ustvarjalnem prispevku oblačil. (Foto Ciril Oblak)
na Gorenjskem. Arhitekta sta posegla po novih materi- domala slehernega delavca v procesu oblikovanja in izdelo-
alih in tovarniško halo kot simbol tovarne spremenila v vanja modnih oblačil. Tako kot je zunanja podoba arhitek-
t. i. industrijsko arhitekturo.4 ture nove tovarne izjemen pojav v urbanem prostoru
Kranja in hkrati izjemen pojav v industrijski arhitekturi pri
Arhitektura tovarne, ki je bila zgrajena na osnovi armi- nas sploh, je svojski tudi notranji organizem tega
ranobetonske in jeklene konstrukcije, je usklajena s tovarniškega kompleksa, ki mora ustrezati večnamenskemu
stanovanjsko okolico. Tovarno sestavljata dve podolgo- funkcionalnemu sestavu: proizvodnji, uskladiščenju, proda-
vati, v prečnem prerezu zaobljeni stavbni enoti, ki ju ji (boutique in modni vzorčni oddelek izražata poseben
povezuje vezni del z vhodom, ki omogoča tudi ver- namen te prodaje), administrativnim in poslovnim
tikalno komunikacijo. nalogam ter drugim, na videz drugotnim funkcijam, kot so
družbena prehrana, servisni obrati, počitek delavcev v
Zgornja etaža daje vtis lebdenja nad obzidanim pritlič- objektu in zunaj njega itd."5
nim delom. Prefabricirane poliestrske elemente, ki obda-
jajo zunanjščino zgornje etaže, prekinja ozek stekleni Ciril Oblak je za fasadne elemente iz armiranega polies-
pas. Tudi vsi dodatni oziroma zunanji energetski in tra na fasadi letališke stavbe na Brniku in na fasadi
hladilni objekti so likovno nadgrajeni in harmonično tovarne Gorenjska oblačila v Kranju (Oblakovo
dopolnjujejo osrednji stavni kompleks. Pri izbiri barve samostojno delo) leta 1975 prejel častno nagrado BIO6.
za poliestrske obloge in stene se je Ciril Oblak delno Ciril Oblak je zamisel za arhitekturno in likovno zasno-
oprl na rešitve, ki jih je spoznal pri sodobnem slikarstvu. vo obeh stavb razložil na naslednji način: "Na univerzi v
Ljubljani sem bil tri leta v seminarju profesorja E.
Običajno razdelitev med upravnimi in proizvodnimi Mihevca in pri njem leta 1961 tudi diplomiral V semi-
oziroma med reprezentativnimi in stranskimi prostori je narju sem bil pozoren predvsem na dva profesorjeva pro-
nadomestila težnja po enakih ambientalnih standardih jekta, na 'Metalko' in stolpnico nasproti 'kozolca' v
za vse zaposlene. Stavba je bila opremljena tudi z likov- Ljubljani. Pri obeh je profesor uporabil montažne alu-
nimi deli sodobnih slovenskih likovnih umetnikov. minijaste fasadne plošče, ki jih je na voglih pri prvi
prirezal in pri drugi zaokrožil! Mihevčeve 'vertikale' sem
Dr. Stane Bernik je v predstavitvi tovarne Gorenjska jaz postavil horizontalno.
oblačila zapisal: "Za arhitekturo novega tovarniškega
objekta Gorenjskih oblačil v Kranju je značilna nekonven- 4 Po: Robert Potokar, Gorenjska, Arhitekturni vodnik, Ljubljana 2002, str. 36 in 105.
cionalna zasnova, ki izdatno upošteva poseben značaj 5 Stane Bernik, "Tovarna Gorenjska oblačila, Kranj", Sinteza, št. 33/34/35, 1975, str. 85-86.
proizvodnje v novem objektu; gre namreč za izdelovanje

307

pri zunanjih gostinskih lokalih, v Ljubljani pri
Tromostovju in na glavnem trgu v Rijeki.

Nagrada Prešernovega sklada

Ciril Oblak je leta 1975 prejel nagrado Prešernovega
sklada za arhitekturo pristaniške stavbe letališča
Ljubljana-Brnik in za arhitekturo tovarne Gorenjska
oblačila (pri slednji Ciril Oblak in Fedja Klavora).

Prizidek k Mestni občini Kranj. Takrat sem za Tržič projektiral tri po zasnovi podobne V utemeljitvi nagrade lahko preberemo: "Nagel prodor v
(Foto Ciril Oblak) stavbe: paviljon NOB (1965-1967), trgovino Mercator kvalitetni vrh slovenske arhitekture, ki ga je arhitekt Ciril
(1967-1969) in stavbo pošte (1968-1970). Stavbo pošte sem Oblak napovedal s postavitvijo oziroma kompleksno
moral na silo postaviti ob paviljon NOB, ki je bil prvotno adaptacijo letališke zgradbe na Brniku, je doživel ob soav-
mišljen kot paviljon v parku. Nastala je povezava med torstvu Fedje Klavora nadaljevanje s stavbo tekstilne
obema stavbama (povezal sem ju tudi z mostom za pešce) tovarne Gorenjska oblačila v Kranju. Zasnovala sta jo kot
in enoten stavbni kompleks. Ta koncept sem potem porabil enoten, na zunaj in znotraj sklenjen objekt, ki ga ne more-
pri zasnovi tovarne Gorenjska oblačila v Kranju (dve mo šteti le za izjemen umetniški dosežek, marveč za rezul-
podobni podolgovati stavbi, ena ob drugi, povezani z vmes- tat, ki brez pridržkov ustreza vsem zahtevnim potrebam. V
nim členom). Rodil se mi je pa tudi nov koncept več podol- tlorisni in prostorski razporeditvi stavbne gmote so nehie-
govatih stavb naloženih vzporedno, kar je osnova za leta- rarhično združene vse številne funkcije in naloge sodobnega
liško stavbo na Brniku. Manjkale so sam še zaobljene podjetja, ki jih povsem enakovredno povezuje tudi obliko-
oblike, ki jih je pa omogočil nov material za montažne vna govorica arhitekture. Arhitektura, ki je na videz opre-
fasadne elemente in sicer armirani poliester. Pa ideja, da deljena zgolj s prefabriciranimi poliestrskimi elementi, v
stavba dobi tudi simbolični pomen po funkciji stavbe resnici polnokrvno zaživi ob skrbno pretehtani barvni skali
(vzorec tkanine na GO) in povezavo z okoljem (rjava in izdelavi detajlov, ki še posebej poudarjata nakazano
smrekova debla okoliških gozdov) na letališki stavbi na členjenost in gradivno raznovrstnost pročelja. Notranji pros-
Brniku. Z uporabo montažnih armiranih poliester fasadnih tor je prav tako kot zunanji, obarvan kot idejno in
elementov, mehko organsko oblikovanih z okroglinami, pa funkcionalno združujoč medij vseh vrst delovnih ter orga-
je res nastala nova arhitektura."6 nizacijskih nalog in postopkov. S tem je povsem razbita
stavbarska miselnost reprezentančnih in stranskih pros-
Takrat jo je v strokovnem tisku imenoval tudi "arhitektu- torov, dosežen je značilen arhitektonski izraz sedanjih
ra prerza" in doživel posnemanje le te v zasnovi vojaške družbenih odnosov." 7
gimnazije v Ljubljani, bolnice v Izoli ter stavbe
Slovenijales na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Poleg omenjenega internega natečaja za Dom starejših
Montažni elementi za okrogle pulte pa so bili uporabljeni ljudi v Kranju v letu 1970 je Ciril Oblak prejel prvo nagra-
do na natečaju za pritlično stanovanjsko hišo v
Projektivnem podjetju Kranj leta 1963, na Javnem
natečaju za novi center Kranja leta 1970 je dosegel drugo
mesto (tretja nagrada), na internem natečaju za južni ter-
minal letališča na Brniku pa je s sodelavci Slovenija pro-
jekta prejel prvo nagrado. Podeljeni sta bili dve prvi
nagradi (druga prva nagrada: SCT, arh. Vladimir Koželj).

6 Ciril Oblak, Tovarna Gorenjska oblačila - zasnova arhitekture, tipkopis, 24. 7. 2008.
7 Sinteza, št. 33/34/35, 1975, str. 9.

308 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Prenovljena lekarna v Kranju.
(Foto Ciril Oblak)

Ciril Oblak je sodeloval na več skupinskih razstavah, tura osmega desetletja" v Beogradu (1978), "Slovenska
mdr. na razstavah Bienale industrijskega oblikovanja likovna umetnost 1945-1978" v Ljubljani (1979), na
BIO6 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (1975), nekaj bienalnih razstavah Društva arhitektov Ljubljana
kjer je samostojno nastopal s tipskimi elementi za in razstavah Zbornice za arhitekturo in prostor
kioske in pulte na brniškem letališču, s fasadnimi ele- Slovenije. Predstavil se je na dveh samostojnih raz-
menti za pristaniško stavbo letališča Brnik in za stavah: "Modularna arhitektura letališča Brnik 1972-
tovarno Gorenjska oblačila (prejel častno nagrado 1992" (Mali salon Jakopičeve galerije v Ljubljani, 1992)
BIO6 za fasadne elemente) ter "Jugoslovanska arhitek- in "Dela po letu 1991" (Mala galerija v Kranju, 2002).

Literatura:

1. Aleksander Bassin, "Likovno delo v novi funkciji", Naši razgledi, 26. 7. 1974.
2. Stane Bernik, "Tovarna Gorenjska oblačila, Kranj", Sinteza, št. 33/34/35, 1975, str. 85-89.
3. Matija Murko, "Estetika u tri smjene. Tvornica tekstila 'Gorenjska oblačila' u Kranju prvi je

i jedinstveni primjer sinteze arhitektonskog rješenja sa samoupravnim sadržajem u njoj",
Start, Zagreb, št. 161, 1975, str. 24-27.
4. C. Oblak, "Poliester na pristanišoj zgradi aerodroma Ljubljana-Brnik i Tvornice Gorenjska odječa
v Kranju, Čovjek i prostor, št. 269, Zagreb 1975, str. 6-9.
5. Revija "DETAIL" št. 4, julij-avgust, serie 1976, str. 512, 513, 514, Munchen.
6. Katalog Slovenska likovna umetnost, 1945-1978, Moderna galerija in Arhitekturni muzej,
Ljubljana 1979.
7. Geslo Ciril Oblak, Likovna enciklopedija Jugoslavije 2 / K-Ren, Zagreb 1987, str. 488.
8. Geslo Ciril Oblak, Enciklopedija Slovenije 8 / Nos-Pli, Ljubljana 1994, str. 58.
9. Ivan Sedej, Likovna zbirka in arhitektura ljubljanskega letališča na Brniku / The architecture
of the terminal building at Brnik and the airport art collection, Ljubljana 1995.
10. Robert Potokar, Gorenjska Arhitekturni vodnik, Ljubljana 2002, str. 36 in 105.

309

Med krajevnimi in športnimi legendami

Simon Papler, Drago Papler Legende živijo večno

Anton Arhar sodi med primskovške legende. Delal je pri zidarjih in cestarjih, družbo in gostilno, plesal pa ni. Včasih je bila dvorana
bil prevoznik piva, najraje pa se ukvarja z žganjekuho. Doletela ga je čast, da Zadružnega doma središče dogajanj in z mlajšim sose-
je novembra 1998 prerezal trak ob odprtju mostu čez Kokro kot najstarejši kra- dom sta se rada udeležila srečanj starejših občanov
jan in aprila 2002 ob odprtju novega gasilskega doma kot najstarejši gasilec. Krajevne skupnosti Primskovo.
Že prej, 3. oktobra 1998, smo ga v medijski akciji v soju žarometov in kamer
intervjuvali in za presenečenje povabili na odprtje razstave dosežkov šport- Presenečenje za Arharjevega ata
nikov in športnih veteranov na Primskovem: alpske smučarke Slave Zupančič,
smučarskega skakalca Petra Štefančiča, smučarskih tekačev Gašperja Kordeža Ob obisku smo mu razodeli namen našega obiska,
in Mateja Kordeža, judoista Viktorja Pavčiča ter plavalk Sande Mladenovič in povezanega z akcijo TV Kranjska: Presenečenja z
Tanje Blatnik. Razstava pokalov in drugih dragocenih spominskih daril ter Dragom Paplerjem. Ob prazniku Krajevne skupnosti
športnih rekvizitov, s katerimi so športniki dosegali svoje uspehe, potrjuje Primskovo mu je vodstvo krajevne skupnosti namenilo
veličino dosežkov športnih legend. posebno, častno mesto. Našemu nenadnemu povabilu
je presenečen Anton Arhar hotel že skoraj oporekati,
Anton Arhar s Primskovega češ kaj bo hodil na prireditve. Ko pa smo mu namignili,
da ga pridemo iskat z avtom, je bil takoj navdušen nad
Na Primskovem pri Kranju smo obiskali Antona idejo. Ob prihodu je bil že praznično oblečen. Najprej
Arharja, najstarejšega krajana. 94-letnik je prišel domov, sva se odpravila na razstavo športnih dosežkov kra-
ko se je ves dan ukvarjal s kuhanjem žganja. Rodil se je janov Primskovega, kjer ga je sprejel tedanji predsednik
leta 1904 v Zgornjih Bitnjah. V mladih letih si je služil Krajevne skupnosti Primskovo Tone Zupan.
kruh na različne načine, da je preživel družino in si
Na desni: zgradil hišo. Spominjal se je, kako je še kot mlad fant
Anton Arhar (24. 1. 1904 - 8. 8. hodil zidat in tesarit v Kranj, s konjem je razvažal po
2003) je bil delavec v tovarni in okolici pivo. V tovarni Ika je delal 21 let. Ko so po vojni
podržavili tovarno, se je zaposlil pri Slovenija cestah, v
član upravnega odbora pokoj pa je odšel leta 1959. Nazadnje je živel pri sinu
Prostovoljnega gasilskega društva Tončku in snahi Vidi v novi hiši, ki je blizu stare, v
Primskovo. Bil je zelo dobrovoljen katero je rad zahajal, ker so ga vanjo vlekli spomini in
kmečka opravila, ki se jih je rad loteval.
možakar, ki je kuhal odlično
domače žganje. Po njem je bil poz- Jeseni je robkal koruzne storže, daleč naokrog pa je bil
znan po žganjekuhi. Z veseljem je pripravljal žganje
nan daleč okrog, tudi sam ga je tudi za druge, to delo se je zavleklo kar do pomladi. Čez
vsako jutro spil en šilček. Za leto je imel pri hiši in na vrtu vseskozi delo. Rad je hodil
v gozd. Doma je prebiral časopise ali knjige, rad spil
zdravje, ki mu je služilo 99 let. kavico in gledal televizijo. Veliko se je gibal in užival ne
preveč obilno in z mesom prebogato hrano. Iz njegovih
fotografij je bilo opaziti, da je Arharjev ata rad hodil v

310 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

94-letnega Arharjevega ata smo 3. oktobra 1998
obiskali na domu, potem pa ga pospremili na
prireditve ob krajevnem prazniku in ob 100-letnici
šolstva na Primskovem, kjer ga je sprejel predsed-
nik krajevne skupnosti Tone Zupan.
(Foto Simon Papler)

Anton Arhar "Oba imava preveč dela, pa nimava časa okoli hoditi, da
simbolično odprl nov most bi se videla," je dejal Anton Arhar. Z zanimanjem si je
ogledal razstavo dosežkov športnikov. Pred uradno
in gasilski dom otvoritvijo je doživel novo presenečenje s televizijskim
intervjujem, udeleženci pa so mu za iskrene odgovore
Kot najstarejši krajan Primskovega je Anton Arhar, rojen leta zaploskali …
1904, simbolično odprl dve novi pomembni krajevni prido-
bitvi: most čez Kokro med Primskovim in Rupo ter novi gasil- "Včasih smo bolj delali, za šport ni bilo časa. So bili
ski dom na Primskovem. drugi časi. Ko sem šel v pokoj, je bilo doma delo, ker je
bilo malo kmetije, pa tudi pri sosedih sem vedno poma-
V petek, 6. novembra 1998, je investitorica Mestna občina gal," je odkrito povedal Anton Arhar.
Kranj uradno predala namenu tako rekoč nov most čez Kokro
med Primskovim in Rupo, ki je bil zgrajen v treh mesecih. Dvorana središče kulturnega
Projekt je nastal v Projektivnem podjetju Kranj, delo pa so in družabnega življenja
opravili delavci podjetja Gradnje, d. o. o., iz Struževega. Na
pobudo inž. Danila Magajne so pri gradnji med prvimi v Tone Zupan je ob takratni priložnosti povedal, da se v
Sloveniji uporabili poseben mikroarmirani beton, ki naj bi bil Krajevni skupnosti Primskovo vsako leto prizadevajo, da
kvalitetnejši od klasičnega betona in asfaltne prevleke na vo- za krajevni praznik, ki ga praznujejo v oktobru, pripravi-
zišču, po drugi strani pa tudi cenejši. Obnovljeni most je bil jo vrsto zanimivih prireditev. Tako so obnovili dvorano v
tako rekoč nov, saj so zgradili novo razponsko konstrukcijo, Domu krajanov na Primskovem, ki je bil zgrajen leta
vozišču pa dodali pločnik za pešce ter robni venec. Most, ki 1954. Dvorana je bila vseskozi središče kulturnega in
povezuje dva bregova Kokre, je dolg 37 m in širok 7,4 m. Na družabnega dogajanja Primskovega in širše okolice
slovesnosti, ki so jo popestrili folkloristi Folklorne skupine Kranja. V sedemdesetih in osemdesetih letih so bili tam
Ozara s Primskovega in Pihalni orkester Mestne občine Kranj, popularni mladinski plesi. Vrsto koncertov in gledaliških
sta trak prestrigla najstarejša krajana, Anton Arhar s predstav so priredili domači in tuji organizatorji.
Primskovega in Franc Sitar z Rupe.
Leta 1998 so v dvorani obnovili dotrajano električno
V torek, 30. aprila 2002, so na Primskovem odprli nov gasil- instalacijo z lučmi in s scenskimi reflektorji, barvanje
ski dom. Trak pred vrati je prerezal najstarejši primskovški vseh zidov in poda ter zamenjali okenske zavese.
prostovoljni gasilec 98-letni Anton Arhar, ki je bil celih 72 let Namestili so tudi novo prezračevanje, kar je bil
prostovoljni gasilec. tehnično zahteven projekt.

311

Primskovo praznuje oktobra Razstava dosežkov športnikov in
športnih veteranov
V počastitev krajevnega praznika Primskovo, ki ga
imajo tradicionalno oktobra od leta 1980 dalje, so v Razstava dosežkov športnikov in športnih veteranov
preteklosti pripravili najrazličnejše dogodke, med njimi Krajevne skupnosti Primskovo je pritegnila veliko
tudi razstave. Imeli so slikarske razstave, razstave pozornost domačinov, obiskovalci pa so prišli tudi od
ročnih del in razstave obrtnikov. drugod.

"Z razstavo dosežkov smo želeli Krajevni praznik Primskovega je bil leta 1998 pester z Legenda slovenskega ženskega alpskega smučanja v
poseči nazaj v preteklost v veteranske več kot dvajsetimi prireditvami, največji dogodek je bilo šestdesetih letih, Slava Zupančič, je predstavila svoje
praznovanje 100-letnice šolstva in 20-letnica sedanjega kolajne, pokale in seveda tudi takratno smučarsko
dosežke, pa tudi v sedanji šport," šolskega poslopja. V okviru prireditev je primskovški opremo. S svojo bogato bero športnih dosežkov sta se
je dejal Tone Zupan, predsednik šport razen šaha povsem izpadel, zato so se odločili, da predstavila smučarski skakalec in nosilec številnih
Krajevne skupnosti Primskovo, realizirajo dolgoletno idejo, da pripravijo razstavo državnih in svetovnih odlikovanj Peter Štefančič ter
ob odprtju razstave. najvidnejših športnih dosežkov. smučarski tekač Gašper Kordež. Z velikimi uspehi v
smučarskih tekih se je predstavil Matej Kordež.
Srečanje Antona Arharja "Ideja za to predstavitev dosežkov našega športa je stara
(v sredini) in smučarskega skakalca že nekaj časa, vendar se izvedbe nikdar nismo upali loti- Na vrsto državnih dosežkov v judu je opozoril večkrat-
ti, saj se nam je zdela prezahtevna. Šolski jubileji in ni državni prvak Viktor Pavčič - veteran in nosilec
Petra Štefančiča (desno) je z pomanjkanje športnih vsebin nas je spodbudilo, da mojstrskega črnega pasu.
mikrofonom v roki in kamero v pripravimo strokovno zahtevno razstavo, za katero smo
ozadju spremljal gorenjski televizijec pridobili aranžerja Janeza Košnika. Glede na prostor, ki K predstavitvi dosežkov mlajše generacije primskovških
nam je na voljo, smo povabili le nekaj znanih šport- športnikov so povabili tudi uspešno plavalko Sando
Drago Papler (levo). nikov, športnih veteranov: Slavo Zupančič, Petra Šte- Mladenovič. Izjemno lepe rezultate in visoke uvrstitve v
(Foto Simon Papler) fančiča, Gašperja Kordeža in Viktorja Pavčiča ter nekaj slovenskem in svetovnem plavanju pa je predstavila še
mlajših športnic in športnikov Blatnikovo, mlada in obetavna plavalka Tanja Blatnik.
Mladenovičevo in Mateja Kordeža. Vsi so bili priprav-
ljeni na sodelovanje in tako je priprava in akcija stekla. Sprehodili smo se med razstavljenimi športnimi rekviz-
Z ogromnim delom Janeza Košnika in z našo pomočjo, iti legendarnih športnih veteranov, ogledali smo si
da smo ta prostor primerno opremili, je nastala čudovi- pokale in druga dragocena spominska darila, s katerimi
ta razstava. Vemo, da je na Primskovem še nekaj šport- so športniki dosegali svoje uspehe in jih je za razstavo
nikov in športnic ter veteranov v športu, zato bomo mojstrsko oblikoval in postavil poklicni aranžer Janez
razstavo ob kaki drugi priložnosti ponovili in povabili Košnik.
še druge," je ob odprtju razstave 3. oktobra 1998
povedal predsednik Krajevne skupnosti Primskovo Peter Štefančič
Tone Zupan. V nadaljevanju je dejal, da marsikdo dotlej
ni vedel, da imajo primskovški športniki toliko lepih Še danes smo ponosni na junaka na smučeh Petra Šte-
pokalov, kolajn ter drugih praktičnih in spominskih fančiča, ki je dosegel lepe uspehe v smučarskih skokih
daril za visoke dosežke v državnem in svetovnem me- in poletih. V pogovoru nam je povedal, da je začel
rilu. Udeleženci razstave so vsi po vrsti zatrjevali, da so skakati že z dvanajstimi leti, leta 1959. Vpisal se je v
za razstavo prispevali le del najvidnejših primerkov iz Smučarski klub Triglav Kranj, veliko treniral ter z
zbirke športnih dosežkov, in da videno na razstavi ni marljivostjo in talentom dosegel lepe uspehe. Sprejet je
vse, saj imajo doma še veliko podobnega. Slava bil v jugoslovansko državno reprezentanco. Kot
Zupančič je to nazorno opisala z besedami: "Doma mladinec je leta 1967 zmagal na pomembnem tek-
imam še celo šajtrgo tega." movanju v Garmish Partenkirchnu. Leta 1968 je prvič
nastopil na zimskih olimpijskih igrah v Grenoblu, kjer
je na veliki skakalnici dosegel 38. mesto.

312 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Razstavni prostor dosežkov
smučarskega skakalca in letalca
Petra Štefančiča.

"Meja med smučarskimi skoki in poleti je bila pri 100 Priznal je, da je pri tako velikih in zahtevnih napravah
metrih. Prva smučarska letalnica na svetu se je začela trema vedno prisotna. V vsej karieri pa ni nikoli imel
graditi leta 1967, prvi smučarski poleti na največji kakšnega hujšega padca. Leta 1976 je zadnjič poletel na
napravi na svetu so bili leta 1969. Na njej sem preskočil velikanki v Obersdorfu. Po prenehanju aktivnega tek-
državni rekord Jožeta Šlibarja, 141 metrov, iz movanja se je vključil v organizacijo Planiškega komite-
Oberstdorfa leta 1961, in pristal pri 147 metrih. V tretji ja in ostal zvest Planici pri pripravi tekmovanj v
seriji mi je uspelo skočiti 150 metrov," je dejal Peter smučarskih poletih.
Šefančič, ki je imel državni rekord štiri leta. V
Oberstdorfu leta 1973 ga je najprej izenačil Marjan Viktor Pavčič
Mesec, potem pa izboljšal na 158 metrov.
V judo športu je bil Viktor Pavčič uspešen tekmovalec,
"V letu 1972 je bila moja druga zimska olimpijada, v sodnik in dolgoletni trener. Priznal je, da je bila njegova
Sapporu na Japonskem sem bil na veliki skakalnici 48., športna pot težka. Začel je kot pionir v Judo klubu
na mali skakalnici pa sem dosegel lep uspeh, zasedel Triglav Kranj in v tekmovalni karieri napredovanja in
sem 10. mesto," je dejal Peter Štefančič. stopenj dosegel črni pas. Kot trener juda je vzgojil
okrog 1000 judoistov, med njimi tudi fante, ki so postali
gorenjski, republiški in državni prvaki. Na levi:
Judoist Viktor Pavlič v pogovoru
"Postati državni prvaki v takratni državi Jugoslaviji je bil pred svojimi razstavljenimi
velik uspeh. Izkazali smo se tudi preko državnih meja eksponati.
in z reprezentanco Češke dosegli neodločen rezultat.
Rezultati so se potem nadaljevali doma. Tekmovalna
ekipa Judo kluba Triglav Kranj je sodila v sam državni
vrh," je obujal spomine na zlata leta judo športa v
Kranju Viktor Pavčič. Kasneje je razvoj judo športa v
Kranju zamrl, ker se je stara ekipa razšla, mladi pa so
zaradi financiranja zašli v slepo ulico.

Viktor Pavčič se je rekreacijsko ukvarjal z balinanjem in
s plavanjem.

313

Razstavna prostora Gašperja in Gašper in Matej Kordež "Zelo rada sem plavala in starša sta me vpisala v plaval-
Mateja Kordeža. Po očetovih smuči- no šolo. Potem sem šla k starejšim plavalcem, trenirali
nah je v sneg zarezal Matej Kordež Gašper Kordež je smučarska tekaška legenda. V smuči- smo enkrat na dan po dve uri. Nadaljevala sem pri
in osvojil prve kolajne. Leta 1998, ko no se je pognal že leta 1938 in kot kombinatorec začel članih, kjer smo trenirali dvakrat na dan. Tam so se
se je predstavil na razstavi športnih tekmovati v smučarskih tekih in skokih. Desetkrat je bil začeli tudi resni treningi in kmalu so se pokazali moji
državni prvak Jugoslavije. Tekmoval in zmagoval je tudi uspehi. Največji uspeh je bilo 2. mesto na 100 metrov
dosežkov, je bila pred njim na mednarodnih tekmah. Po bogati tekmovalni karieri delfin na državnem prvenstvu Jugoslavije. Kasneje sem
še vsa kariera … je postal trener tekaško-smučarskega kluba Triglav iz bila tudi državna mladinska prvakinja v Sloveniji," je
Kranja. Kmalu je postal selektor in glavni trener dejala Sanda Mladenovič, ki je z aktivnim plavanjem
jugoslovanske reprezentance. Na zimske olimpijske prenehala. Mogoče ji je bilo zaradi tega kasneje neko-
igre v Innsbruck leta 1976 je popeljal uspešna smučar- liko žal, saj je aktivno plavala kar 12 let. Prednost je dala
ska tekača Mileno Kordež in Maksa Jelenca ter družini in majhnemu otroku.
smučarskega tekača Iva Čarmana na zimske olimpijske
igre v Lake Placid leta 1980 in Sarajevo leta 1984. Tanja Blatnik
Ponosen je bil, da je vsa leta vztrajal v smučini, najprej
kot tekmovalec in potem kot trener. Delo je bilo Plavalka Tanja Blatnik je bila v času razstave dosežkov
naporno, saj je bil do leta 1983, ko se je upokojil, učitelj športnikov na Primskovem stara 22 let in sredi aktivne
prakse in telesne vzgoje v Šolskem centru Iskra. Tudi plavalne kariere. Povedala je, da je začela plavati v
njegov sin Matej Kordež je bil prav tako uspešen prvem razredu osnovne šole, ker je imela probleme s
smučarski tekač in je nadaljeval družinsko tradicijo pri hrbtenico, pa so ji zato priporočili plavanje.
vzgoji mladih bodočih tekmovalcev.
Pokazalo se je, da je dobra, da zdrži, zato je začela treni-
Sanda Mladenovič rati zares. Na vprašanje, v katerem slogu je bila najbolj
uspešna, je odgovorila, da najprej hrbtno, kasneje, ko je
Sanda Mladenovič se je na razstavi predstavila kot veliko trenirala kravl, pa je izboljšala tudi dolge proge v
mlada plavalka, ki je zaključila tekmovalno kariero. tem slogu.
Povedala je, da se je za plavanje navdušila v zimskem
bazenu v Kranju. "Zelo sem ponosna na 1. in 3. mesto na svetovnem
pokalu leta 1997, bila sem tudi na evropskem prven-

314 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

stvu in mediteranskih igrah. Ker ob plavanju nadalju- Na levi:
jem študij, sem se udeležila tudi univerzijade," je dejala Leta 1998 je bila plavalna kariera
Tanja Blatnik. Tanje Blatnik že uspešna, največji
plavalni uspehi pa še pred njo …
Na razstavi je bilo obeleženo, da je prejela 423 medalj,
od tega kar 152 zlatih. Tanja Blatnik je imela pred seboj Zgoraj:
še bleščečo kariero … Športniki s Primskovega so
talentirani, predani, vztrajni in
uspešni. Njihovih dosežkov se
veselijo tudi krajani, ki so si od
3. do 10. oktobra 1998 množično
ogledali razstavo sedmih
uspešnih posameznikov.

Viri:

1. Drago Papler. Arharjev ata s Primskovega, Presenečenje z Dragom Paplerjem, Gorenjski glas,
št. 98, letnik 51, 12. december 1998, str. 29.

2. Krajevna skupnost Primskovo praznuje 1998. Avtor in producent Drago Papler; režija, kamera
in montaža Tone Mlaker, 1998.

3. Stoletnica šole in krajevni praznik na Primskovem. Kranjčan, št. 18, letnik 51, november 1998,
str. 15.

4. Uradno odprli most čez Kokro: Primskovo in Rupa spet povezana, Gorenjski glas, št. 88,
letnik 51, 10. november 1998, str. 5.

5. Gasilski praznik na Primskovem, Gorenjski glas, št. 34, letnik 55, 3. maj 2002, str. 1.

315

✝ Primož Kern Prva jugoslovanska alpska olimpijka in uspešna mizarka iz Primskovega

Slavica Zupančič, 23-kratna državna prvakinja!

"Naša dežela ceni vaše uspehe in je ponosna nanje," so bile besede, ki so jih se je raje več časa mudila v očetovi delavnici. Slavici je
izrekli na Olimpijskem komiteju v Beogradu ob podelitvi nagrade za športnico bilo šest let, ko je oče njej, Miri in Jožu naredil prve
leta 1958 in označujejo vrhunec športne kariere Slavice Zupančič - Slave. S šes- smuči. Njeno navdušenje nad smučanjem je bilo veliko,
timi leti je prvič stopila na smuči in v svoji smučarski karieri dosegla 23 saj se je večkrat odrekla kosilu in niti mraz ali padci ji
naslovov državnih prvenstev, zmago na svetovnem prvenstvu v Etni in se kot niso vzeli poguma. Prve smuči je prerasla v treh letih in
prva jugoslovanska smučarka udeležila olimpijskih iger v Cortini d'Ampezzo. nato je dve leti čakala, da ji je oče kupil nove smuči,
Poleg smučanja pa je bilo njeno veselje in strast mizarstvo oziroma delo v katere so ji kmalu ukradli.
mizarski delavnici, kjer je ob pomoči delavcev in vajencev izdelovala kvalitetno
masivno pohištvo, okna, vrata in druge mizarske izdelke. Med vojno so mizarsko delavnico in obrt zaprli, saj je
moral oče na prisilno delo v Avstrijo (Špital). Punce so
In kje se je vse skupaj začelo? hodile v osnovno šolo, preživljali so se od dokladov, ki
so jih dobili malo več, saj niso imeli obdelovalne zemlje
Leta 1928 sta se Jože Zupančič (iz Posavca) in Anela in pri hiši je bilo kar nekaj otrok. Takoj po vojni se je
Zupančič preselila na Primskovo, kjer sta kupila hišo oče vrnil in ponovno odprl obrt ter nadaljeval z delom
(Primskovo 166, danes Jezerska cesta 73), v kateri naj stavbnega mizarstva - opremljal je hotel na Jezerskem in
bi bila do takrat čevljarska delavnica. Preuredila sta jo druge manjše objekte. Oče je vedno želel imeti sinove,
in Jože je takoj pričel s samostojno mizarsko obrtjo. da bi bili mizarji, vendar je kljub temu imel dekleta zelo
Jože je bil mizarski mojster ter za tisti čas zelo napreden rad in jim ni bilo nikoli treba delati v delavnici. Kljub
in drzen, saj je že leta 1930 vzel kredit in kupil "kom- delavcem in vajencem je bila Slavica edina, ki je sama
binirko", ki se je takrat ni nikjer dalo dobiti, ter s tem zahajala v delavnico in se spotoma priučila poklica.
spravil ženo v jok in negodovanje.
Po končani osnovni šoli so jo starši poslali v gimnazijo,
Kmalu po prihodu na Primskovo se je družina do katere ni imela posebnega veselja, zato je po enem
Zupančičevih začela večati. Miroslava, ki so jo klicali letu izstopila ter raje pomagala očetu v delavnici. Vedno
Slavica, se je rodila tretja po vrsti 5. julija 1931. je kazala veselje do mizarstva in ker ji je šlo delo hitro
Odraščala je v družbi treh sester (Jožica, Mira, Ida) in od rok, so se doma odločili, da jo pošljejo v Obrtniško
brata Joža. Slavica je bila kljub šibki rasti zelo živa, z šolo v Kranj. Bila je edino dekle, ki se je znašla med
veseljem se je pridružila fantovskim vragolijam in igri. Z mizarskimi vajenci, kar je povzročalo začudenje in
njimi se je pretepala, igrala nogomet, plavala v reki veliko nasprotovanj, da bi postane mizarka. S trdno
Kokri (tudi na "Kosorepu"), lovila ribe, pekla krompir in voljo je obiskovala triletno vajeniško šolo ter si kot
plezala po drevesih, kjer je strgala veliko oblačil. Njena spretna in marljiva vajenka kmalu prihranila dovolj
sestra Mira se spominja, da je enkrat "pri Pičmanu" denarja, da je obudila svojo močno željo - smučanje. Pri
skočila v vodo in si prebila glavo. Na pomoč so Debeljaku na Primskovem si je leta 1946 kupila nove
pristopili Nemci, ki so med 2. svetovno vojno stanovali smuči Kestler in se podala svojim ciljem nasproti.
v Pičmanovi hiši, domov je prišla vsa krvava.
Prelomnica v njeni otroški igrivosti je bil nogomet
oziroma močan zadetek žoge v obraz - po tem dogodku

316 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Kako je začela s smučarsko kariero? Naslednjo sezono (1949/50) se je Slava udeležila

Slavica je zelo zgodaj stopila na doma narejene smuči smučarskega tečaja, ki ga je za člane v Kranjski gori
ter prve padce in smučarske radosti doživljala za priredil kranjski klub in kmalu zatem je že nastopila kot
domačo hišo (na Pičmana) in na bližnjih bregovih (na predtekmovalka na državnem prvenstvu za članice.
Jakovcu in na Petriča). Dobro za začetek, vendar kmalu Čeprav je trikrat padla, je v smuku dosegla osmi
premalo za drzno in hitrosti željno dekle. Leta 1948 sta najboljši čas in je bila uspešnejša od takrat najboljše
s starejšo sestro Miro doma izprosili dovoljenje za kranjske tekmovalke Mete Oblak. Smučarska zveza jo je
smuko na Krvavcu, vendar sta se brez vednosti staršev na začetku naslednje sezone (1950/51) povabila na
raje odpravili v Planico, ki je bila takrat že znana v trening v Kranjsko goro, ker pa je bilo premalo snega,
svetu in kjer je bila ravno takrat otvoritev 80-metrske so le najboljši odšli na Vršič, ostali, med katerimi je bila
skakalnice, ki so jo zgradili ob 15. jubileju prve tudi Slava, pa nazaj domov. Brez pravega treninga in s
skakalnice Stanka Bloudka. Drugega kot spuščanje po slabimi smuči brez robnikov še ni mogla dosegati
skakalnici tam ni bilo mogoče, zato je Slavica sledila opaznih rezultatov.

ostalim fantom in se spustila s 25 metrske in nato s 40 Začelo se je leta 1951
metrske skakalnice, kjer je padla. Ko je videla novo 80-

metrsko skakalnico, ji ni dalo miru, zato se je povzpela Marca 1951 se je Slava udeležila državnega prvenstva

in spustila od mostička navzdol. Pritegnila je poglede na Jahorini in v slalomu zasedla 8. mesto, kasneje pa je

teptačev in drugih, ki so v začudenju in strahu sprem- na prireditvi Planiškega tedna v močni konkurenci

ljali, kaj se bo s tem drobnim 17-letnim dekletom zgodi- avstrijskih in domačih tekmovalk osvojila v smuku 6.

lo na izteku. Uspela je brez težav! Tako se je začela mesto, med našimi pa je bila druga. To je vlilo Slavi

smučarska kariera Slavice Zupančič, saj so jo takoj po samozavest in zagon, saj je na Lipanci nad Pokljuko v

drznem spustu spraševali, kdo je in od kod prihaja. veleslalomu premagala vse tekmovalke, med njimi tudi

Tone Dečman, mednarodni sodnik za skoke, je na takratni favoritinji Darinko Lukančevo in Vido

zeležniški postaji prepričeval Ivana Prosena, Katnikovo. Za nagrado je dobila le volnene nogavice,

funkcionarja smučarskega kluba Udarnik, da bi bila četrto uvrščeni pa smučarske čevlje, vendar ji je po

Slava Zupančič lahko dobra smučarka. Že konec naknadnem posredovanju smučarska zveza poklonila

sezone sta obe s sestro Miro kljub nasprotovanju skakalne čevlje, od društva pa je dobila okovje kanda-

domačih postali članici kranjskega Udarnika. Isto leto har in pulover.

je Slavica končala tudi vajensko šolo in se kot mizarski Vsakoletni Triglavski smuk na Kredarici je privabil tudi
pomočnik zaposlila pri očetu. Oče je Slavo in ostale Slavo in Zdenko Jamnik, ki sta se na pot odpravili že
otroke spodbujal ter jim pomagal, vendar je bila mati dan prej z namenom, da si pred tekmo odpočijeta.
tista, ki jo je bilo strah in ji bilo po godu, da se dekleta Gazili sta globok sneg, udiralo se jima je do kolen, zato
ukvarjajo s tako nevarnimi in moškimi športi. Po prvih sta bili utrujeni že pri lovski koči, kjer sta se okrepčali s
uspehih se je tudi mama omehčala in sprijaznila s suhimi krhlji in čajem, ki sta ga skuhali iz mahu. Na
Slavino smučarijo. Kredarico sta prišli tako izmučeni, da sta preostanek

dneva in noč prespali. Naslednji dan se za Slavo ni začel

317

dobro, saj je na treningu padla in si zlomila smučko. premoru ni mogla poseči po vidnih rezultatih na
Kot mizarka se je znašla in smučko zakrpala s staro državnem prvenstvu na Zelenici.
konzervno škatlo, čezenj je nanesla veliko "maže" in že
je oddrvela po progi. Takratno favoritinjo Baro Adamič Leto 1954 je prišlo do preobrata - začel se je vzpon
je prehitela za 27 sekund in si na koncu prismučala njene športne kariere. Na državnem prvenstvu na
prvo mesto. Njeno veselje je bilo izjemno, saj je prejeti Jahorini je osvojila prvi mesti v slalomu in veleslalomu,
pokal nosila skozi celo Krmo. vendar so bili ti uspehi očitno premalo, da bi Slavo
vključili v državno reprezentanco, ki je potovala na
S to zmago je opozorila na svoj potencial in se prebila mednarodno tekmovanje v Sestriere (Italija). Pot v tuji-
med najboljše smučarke, zato so jo v družbi Lukančeve no se je Slavi odprla naslednjo sezono, ko je bila abso-
in Katnikove poslali na mednarodni veleslalom na lutna zmagovalka na državnih prvenstvih v slalomu,
Grossglockner' (Avstrija). Imela je nove Elanove smuči veleslalomu in kombinaciji (smuk za ženske je bil takrat
in smučarske čevlje, vendar zaradi neizkušenosti ni v SZJ1 ukinjen). Za Slavo kot državno reprezentantko je
zdržala in si je pri padcu poškodovala gleženj. bilo prvo mednarodno tekmovanje v Garmisch
Odpeljali so jo v bolnišnico v Lienz, kjer je z mavcem na Partenkirchen (Nemčija), kjer po padcu ni dosegla
nogi končala sezono. uvrstitve. Sledila so druga mednarodna tekmovanja -
Grindelwald, Kitzbühel, Grossgloekner..., kjer se je meri-
Končati ali nadaljevati? la s takrat močno smučarsko elito2 in se vedno uvrščala
v prvo polovico. Vsi ti uspehi le potrjujejo njeno strast in
Po poškodbi v prejšnji sezoni je v novo sezono kvaliteto smučanja ter da je bila odločitev o povratku
(1951/52) vstopila brez pravih priprav. Nekajkrat je z pravilna, česar ni nikoli obžalovala.
nekaterimi člani smučarskega kluba Udarnik na svoje
stroške smučala na Črnem vrhu nad Jesenicami, kjer je Prva jugoslovanska alpska smučarka
bila naša prva smučarska vlečnica, vendar je bilo to pre- na olimpijskih igrah
malo, da bi dosegla kakšen opazen uspeh. Kljub slabim
pripravam je na državnem prvenstvu v Kranjski Gori je Po poletju leta 1955, ko je večino časa preživela v
dosegla pomemben mejnik v svoji karieri - z zmago v mizarski delavnici in na svojem motorju, ki ji je pred-
slalomu je osvojila svoj prvi naziv državne prvakinje. V stavljal skoraj tako strast kot smučarija, so se bližale VII.
smuku je bila Slava glavna favoritka, vendar je padla in Zimske olimpijske igre v Cortini d'Ampezzo3 (Italija).
ostala brez uvrstitve. Udeležba na olimpijskih igrah je ena največjih želja
vsakega vrhunskega športnika. Temu posledično sledi-
Spomladi leta 1952 je bil Jože Zupančič, Slavin oče, jo priprave in spopadi z rojaki za izpolnitev norme in
žrtev prometne nezgode na Visokem, kjer ga je na kole- zagotovitev udeležbe. Slava je zadnja leta suvereno
su zbil vinjen voznik. To je pretreslo tako domače kot vladala na vseh domačih tekmovanjih in kot najboljši
delavce, ki so vsi zapustili delavnico. Eno leto je delavni- jugoslovanski smučarki je bila pot na zimske igre zago-
co vodila mama. Slava, ki je bila takrat že izučena mizar- tovljena. V okviru priprav na olimpijske igre je decem-
ka, je morala krepko prijeti za delo, če je hotela obdržati bra 1955 takratna smučarska reprezentanca4 pod vod-
obrt. Leta 1953 se je popolnoma posvetila svojemu stvom Franca Čopa iz Maribora odpotovala na šest-
poklicu in časa za smučarijo ni bilo več. Poiskati je dnevno vadbo' v St. Anton na Arlbergu (Avstrija). Poleg
morala nove pomočnike, zaključiti mojstrski izpit, nato vsakodnevno popravljanih prog so bili reprezentanti
je prevzela domačo mizarsko obrt z delavnico. veseli vlečnice, ki jim je prihranila napore po vsakem

Lahko bi rekel, da bi se njena smučarska kariera 1 SZJ - Smučarska Zveza Jugoslavije.
končala, če je ne bi smučarski funkcionarji (glavni je bil 2 Hilda Hofherr (A), Thea Hochleitner (A), Carla Marchelli (I).
Franc Medja) prosili in nagovarjali, naj se vrne. Novi 3 Cortina d'Ampezzo (Italija) - 26. 1. 1956 - 05. 02. 1956 - sodelovalo 32 držav, 821 vseh
pomočniki v mizarski delavnici so ji omogočali, da je
imela malo več časa za smučarijo, vendar po celoletnem tekmovalcev od tega 134 tekmovalk, strošek 5 miljonov dolarjev.
4 Franci Cvenkelj, Tine Mulej, Jože Ilija, Peter Križaj, Sonja Antić, Uli Kariševa

in Slava Zupančič.

318 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Jugoslovanska olimpijska reprezentanca
leta 1956 v Cortini d'Ampezzo. Od leve proti
desni: Jože Ilija, Franc Cvenkelj, Slava
Zupančič, Ludvik Drnik in trener Franci Čop.

spustu in omogočila dober trening. Uli Kariševa si je Zgoraj:
takrat zlomila nogo in Sonja Antićeva je kasneje na Znak VII. zimskih olimpijskih
tekmi v Kitzbülu treščila v smreko tako, da je Slava osta- iger - Cortina d'Ampezzo.
la edina v alpski smučarski reprezentanci.
Levo:
Teden pred pričetkom olimpijskih iger je Slava kot Otvoritvena slovesnot
najmlajša (24 let) v olimpijski reprezentanci odpotovala VII. zimskih olimpijskih iger
v Italijo in imela kljub lepi opremi težave s pomanjkan- v Cortini d'Ampezzo, leta 1956.
jem in kvaliteto. Dobila je neustrezne smuči, ki so jih
kasneje zamenjevali, ona pa je s svojim denarjem
dokupovala potrebno. Za pot v Cortino d'Ampezzo je
Slava dobila 20000 lir, za nove smuči je morala odšteti
32000 lir.

Poleg lepega hotela v olimpijski vasi je otvoritvena VII. zimske olimpijske igre so bile pomemben mejnik5 Slava na domačem terenu v
slovesnost na Slavo naredila nepozaben vtis. Po ulicah in za Slavo kot prvo alpsko olimpijko pomemben Kokrškem logu (pri ‘Pičmanovi
Cortine d'Ampezzo so v uniformah korakali na ledeni dogodek v njeni športni karieri. Doživela je veliko vili’), okoli leta 1957.
štadion, igrala je godba na pihala, neprestano streljanje nepozabnih izkušenj in trenutkov, ki so jih že pri
s topovi je na koncu preglasil veličasten ognjemet. povratku domov zmotile težave s cariniki (za vse nove
smuči je morala iz lastnega žepa plačati visoko carino)
Tako kot ostali je tudi Slava trenirala na olimpijskih pro- in vodstvom Smučarske zveze Jugoslavije, ki je hotelo,
gah, ki so bile, razen ledene slalomske, odlično urejene. da jim tekmovalci vrnejo olimpijske obleke.
Kmalu so prišli dnevi tekem, kjer pa je bila Slava pre-
puščena sama sebi. Ni imela nobenega, ki bi ji na štartu Mizarstvo je bilo Slavina druga strast
svetoval ali jo bodril. Trener je spremljal številčnejšo
moško ekipo, tudi funkcionarji so se kar porazgubili. Za zakljček olimpijskega leta je Slava v Tržiču osvojila
Kljub previdnosti, da ne zlomi smuči, je bila borbena do še vsa državna prvenstva in Smučarska zveza je uvidela,
konca in je zasedla 32. mesto v veleslalomu in slalomu, da ukinitev smuka za ženske ni bila pametna odločitev,
28. mesto v smuku in odlično 18. mesto v kombinaciji. zato so ga ponovno uvedli. Po koncu zime so tek-
Sama z doseženimi rezultati ni bila zadovoljna, vendar movalci ostali brez treningov, kar je vplivalo na izgubo
je v intervjuju rekla: "Naj sem na progi imela še tako
smolo, odstopila nisem nikoli, zmeraj sem se borila do 5 Prvič v zgodovini olimpijskih iger je ženska (Guiliana Chenal-Minuzzo ) izrekla olimpijsko
konca!" Opisala je, kako so na zaključni prireditvi zaprisego. Sovjetska zveza (ZSSR) se je prvič po 1908 udeležila Olimpijskih iger - prve
olimpijskih iger v ledeni palači goreli raznobarvni zimske OI za Ruse. Prve Olimpijske igre, ki so jih v živo prenašali po televiziji (RAI).
olimpijski krogi, nebo okoli palače in Dolomitov pa so Vzhodna (GDR) in zahodna (FRG) Nemčija sta nastopili kot ene država. Sovjetska
prepredli soji raket in poki topov. hokejska ekipa je zaključila olimpijsko hokejsko prevlado Kanade od leta 1924.
Tekmovanje v umetnostnem drsanju je bilo zadnjič v nepokriti dvorani. (Olimpic.org)

319

je bila skrben lastnik, dober mojster in odličen mentor,
saj je vedno prenašala znanje med zaposlene, delavcem
je pomagala pri delu.

V delavnici so se znali tudi pošaliti, saj so radi poslali
kakšnega vajenca z "žaklom" po elektriko, ali s prekratko
odžagano desko h kovaču, da jo malo raztegne.

Slava Zupančič v svoji mizarski kondicije in tehnike. Vsak si je moral pomagati sam in Slava je bila zaradi smučarije v zimskem času malo v
delavnici na Primskovem. Slava je poleg tekmovanja v skokih v vodo na kranj- delavnici in je zato prosila na Občini, če ji zmanjšajo
skem letnem kopališču izkoristila tudi svoj poklic. plačilo davka, vendar stem ni bilo nič, saj so ji rekli, naj
smuča ali pa dela. Kljub svoji odsotnosti je vedno poskr-
Kranjsko Planinsko društvo je takrat gradilo planinski bela, da dela ni manjkalo, saj je imela poleg vajencev
dom na Kališču6 in vsa mizarska dela so zaupali Slavi in tudi več mizarjev, ki so bili samostojni, in izdelali tudi
njeni ekipi. To je bil odličen razlog, da se je morala poleg drsalke in kakšno zibko, če je bilo treba. Med njimi sta
trdega dela v delavnici večkrat peš podati na Kališče in bila Bruno Grašič, ki se je kasneje kot mizar zaposlil v
tudi tam prijeti za delo. V tem času je bil pri Slavi vajenec Prešernovem gledališču v Kranju, in domačin Tone
tudi domačin iz Primskovega Alojz Ovsenik, ki je Slavo Vidic (po domače Bidelj), ki se je vedno rad pohvalill, da
spoznal že leta nazaj, ko je bil še v osnovni šoli in mu je je bil prvi vajenec pri Zupančevih, Lojze pa med zadnji-
Slava nažagala letvice, iz katerih je naredil ptičjo hišico, mi (1957-60). In prav Lojze je bil tisti, za katerega bi
za katero je dobil odlično oceno. Oddolžil se ji je z lahko rekel, da je edini prevzel in nadaljeval Slavin moto.
velikim številom klobas in kasneje, ko bi po osnovni šoli Po koncu vajeništva je doma začel z majhno delavnico,
moral postati mesar, je raje izkoristil poznanstvo in iz katere je s trdim in vestnim delom zgradil eno
prosil Slavo, če se lahko pri njej uči za mizarja. največjih mizarskih delavnic v Kranju in okolici -
Mizarstvo Ovsenik. Slava je Lojzetov napredek sprem-
Slava je imela za tiste čase zelo napredne in sodobne ljala in se zanimala za njegovo delo. Vedno je prišla na
stroje. Bila je hitra, natančna in delovna, predvsem pa je Gorenjski sejem, kjer je razstavljal izdelke, se veselila nje-
ni bilo sram delati - tudi zlagati plohe. Zahtevala je red govih nagrad, to znala pokazati in z velikim ponosom
in kvaliteto, kar se je poznalo tako v delavnici kot pri govorila: "Lojze je bil moj vajenec". Tudi Lojze je še danes
izdelkih. Lojze se spominja, da je Slava vedno govorila: ponosen, da se je učil pri Slavi: "Dobil sem prave osnutke,
"Treba je delati, delati in delati. Brez dela ni nič." In ki sem jih s pridom peljal naprej." Upravljanje
delali so 6 dni v tednu po 8 ur in več, če je bilo delo - družinskega podjetja je predal sinu, sam pa se posveča
brez prisile. konjem in umetnosti. Zbira umetniške slike, skulpture in
rustikalno pohištvo, z organizacijo prireditev v domači
galeriji7 pa spodbuja kulturno dogajanje v Gorenjah.

Ko so gradili novo hišo, je delala več kot ostali in je bila 6 Kališče (1534m) - Kamniško Savinjske Alpe - nad Preddvorom, razgledni jugozahodni
gonilna sila za vse. Nabita je bila z energijo in voljo po
ustvarjanju. podaljšek slemena Bašeljskega vrha nad nekdanjo planino Kališče. Zgradilo ga je PD Kranj

Do delavcev in vajencev je imela prijateljski, pošten v počastitev svoje 60-letnice obstoja, odprt je bil 2. avgusta 1959.
odnos, tudi z njenim plačilom so bili zadovoljni. Slava 7 Slikarske razstave, koncerti Muzica Viva, stalna razstava slikarja Tisnikar, nastopi

Folklorne skupine Ozara - Koledniki, Neže.

320 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

V tujini povprečna,
doma nepremagljiva

Letno kopališče in mizarska delavnica sta bila poletni vrnili v zeleno domovino, kjer do svetovnega prvenstva Tabela 1: Letnice osvojenih
kondicijski trening, v začetku zime pa ni bilo nikogar, ki ni bilo več nobenega treninga ali tekme. naslovov alpskih državnih prvenstev
bi s Slavo hodil ob nedeljah na Češko kočo, kjer bi Slave Zupančič.
lahko vadila smučarsko tehniko. Nekateri člani
smučarskega kluba Triglav iz Kranja so predlagali, bi jo
poslali v Avstrijo, kjer bi lahko trenirala z najboljšimi
avstrijskimi smučarkami, vendar je Smučarska zveza to
odklanjala, češ da ni denarja. Za tekmovanja v tujini ni
imela dovolj priprav in treningov, zato Slava kljub
posameznim dobrim vožnjam ni dosegala vidnih rezul-
tatov. Njeno borbenost in perspektivnost pa je že takrat
opazil predstavnik znanih avstrijskih športnih izdelkov
- Kästle, ki je Slavi podaril par smuči, s katerimi so
takrat tekmovali vsi smučarski asi v tujini.

Če je bila v tujini nekje v zgornjem povprečju, pa je bila Januarja so odpotovali na svetovno prvenstvo v Svetovno prvenstvo v badgasteinu
Slava na domačih tekmovanjih nepremagljiva. Kljub Badgastein, kjer je bila poleg trenerja in treh članov (Avstrija) leta 1958. Slava deli
večkratnim poškodbam in pomanjkanju treninga je Slava edina od članic. Kot vedno jih je tudi tokrat avtograme.
posegala po najboljših mestih, kar ji je omogočilo, da je spremljalo premalo denarja in nesreče oziroma polom-
po razglasitvi, med praktičnimi darili največkrat izbrala ljene smuči. Moški del ekipe je takrat sprejel ponudbo
žensko torbico. Domača tekmovanja oz. državna prven- in drugi tek so odvozili s takrat novo znamko smuči
stva so bila nekaj, v čemer je Slava nepremagljiva še do Atomic, ki so jih dobili v trajno last. Slava je ostala zves-
danes. V celotni zgodovini slovenskega alpskega ta Kästle smučem, katere so ji po vožnji v smuku, ko se
smučanja je skupaj osvojila 23 naslovov državnih je zaletela v smreko, zamenjali za nove. Ta zvestoba se ji
prvenstev, kar je največ tako med dekleti kot fanti. je obrestovala še na več kasnejših tekmah.

Začetek sezone 1958 je bil zelo zelen in bilo je premalo Vrhunec športne kariere
snega za priprave na svetovno prvenstvo v Bad
Gasteinu v Avstriji. Smučarska zveza Slovenije je takrat Po svetovnem prvenstvu je doma brez problemov osvo-
spoznala, da bo za uspehe smučarjev potreben jila še vse naslove državnih prvenstev in kmalu za tem
kvaliteten trening, zato so zbrali nekaj šilingov ter odpotovala v tujino, takrat po svoj življenski uspeh.
poslali Slavo in Meri Kerštajn v spremstvu trenerja Smučarska zveza je članice kranjskega Triglava8 poslala
Janka Štefeta na tridnevni trening v Bad Gastein, ki je na veliko mednarodno tekmovanje v veleslalomu na
bil že poln turistov. Zaradi malo snega je bil trening bolj pobočje vulkana Etna na Siciliji. Potovanje z vlakom je
turistično smučanje in Slava se je še nesrečno, z rob- bilo zelo utrudljivo, saj so od Benetk naprej stali na
nikom smuči, urezala v prst, kar ji je kasneje povzroča- hodniku hitrega vlaka, ki je bil poln sezonskih delavcev.
lo veliko težav. Ker Smučarska zveza Slovenije za tre- Po počitku so se odpravile na ogled proge, kjer so se z
nerja ni zagotovila denarja, sta morali dekleti sami iz Bad avtobusom odpeljale do 32 kilometrov oddaljenega
Gasteina odpotovati na tekmo v Grindelwald v Švici, od podnožja vulkana. Na start so morale zaradi pokvar-
trenerja pa sta dobili zadnjih 200 šilingov - za skrajno jene žičnice peš in lahko so dvakrat presmučale progo.
silo. Vidnih rezultatov takrat ni bilo, Ker je bil Slavin prst
zastrupljen, sta denar porabili za zdravniški poseg. Po 8 Majda Ankele, Barbka Jamnik, Maja Rutar in Slava Zupančič.
tem je bila še ena tekma v Kitzbüchlu, od koder sta se

321

Slava Zupančič prejema medaljo Istega leta je bila v smučarskem središču Zakopane
in diploma za prvo mesto v (Poljska) FIS tekma v vseh treh disciplinah (slalom,
veleslalomu na vulkanu veleslalom, in smuk), kamor se je za sedem dni odpravi-
Etna na Siciliji, leta 1958. la tudi takratna državna repretentanca. Prisotni so bili
vsi najboljši smučarji sveta, z izjemo Avstrijcev, ki so se
zaradi tragične smrti Tonija Marka vrnili domov. Slava
je ponovno dosegla enega izmed svojih največjih uspe-
hov, saj se je s prvim mestom v slalomu in drugim
mestom v smuku zopet povzpela na stopničke na med-
narodnih tekmah.

Zaton športne kariere

Priznanje JOK Slavici Zupančič za Pri večernem žrebanju številk so Slavo najprej uvrstili v Po nekaj domačih in tujih tekmah se je zadnja sezona
športne rezultate v letu 1958. drugi jakostni razred, kasneje pa so jo po posredovanju pred olimpijskimi igrami v Squaw Valleyu (Kalifornia,
prestavili v prvega, kjer je dobila odlično drugo startno ZDA) zaključila in Slava je poletni del vzela resneje kot
številko. Slava je po zgledu Japonca Chiharuja Igaya, ki še nikoli do takrat. Njena želja, da gre v Ameriko na
je takrat spremljal švicarske smučarke, mazala smuči olimpijado, je bila zelo velika. Suhe treninge je izvajala
vsem našim tekmovalkam. Tega truda ji ni bilo nikoli vsako nedeljo, ko je z vzponi na Krvavec, Kališče ali
žal, saj so ji takrat smuči dobro tekle in je na veliki Storžič pridobivala kondicijo, jeseni pa je dvakrat na
tekmi, v kateri so sodelovale vse najboljše smučarke9, teden obiskovala treninge Smučarskega kluba Triglav v
zasedla prvo mesto na mednarodnem tekmovanju. telovadnici kranjske Gimnazije. Trdo delo čez poletje se
ji je zelo obrestovalo, saj je na zveznem testitranju v
Istega leta je Jugoslovanskegi olimpijski komite Slavici Ljubljani pokazala dobre rezultate, vendar pa začetek
Zupančič podelil priznanje za najboljšo jugoslovansko sezone ni bil tak, kot si ga je Slava želela. Decembrski
športnico leta 1958, kar je vsekakor največji vrhunec in enotedenski trening državne reprezentance v
mejnik v Slavini karieri. Kitzbüchelu je spremljal hud mraz, na treningu v
Kranjski Gori pa si je poškodovala koleno, kar ji je za en
Naslednja sezona se ni začela preveč obetavno, saj je mesec onemogočilo trening in zato ni mogla nastopiti
imela Slava poškodovano nogo in zato na popularni na novoletni turneji Grindelwald-Kitzbüchel. Po
turneji Grindelwald-Kitzbüchel ni dosegla vidnih rezul- enomesečni odsotnosti se je udeležila državnega prven-
tatov. Vseeno pa je bila še vedno precej boljša od ostalih stva v Kranjski Gori, kjer je pri smuku zaradi zelo
Jugoslovank - Majde Ankele in Kriste Fanedl. Po osvoje- močnega sneženja zgrešila progo in pristala v visokem
nem državnem prvenstvu na Popovi Šapki v Makedoniji snežnem zametu, česar niso zdržale niti kovinske
je skupaj z Majdo Ankele in Rutarjevo odšla na FIS smuči, ki jih je testirala za tovarno Elan. V slalomu je v
tekmo v Garmisch-Partenkirchen in nato v Badwiese, zadnjem delu proge zgrešila vrata in pot nazaj ji je
kjer je odpeljala svojo prvo in edino nočno tekmo - vsa odvzela prvo mesto - tako je po šestih zaporednih letih
premražena je štartala malo pred polnočjo in dosegla 19. izgubila naslov državne prvakinje v slalomu. Za
mesto. V Cortini d'Ampezzo se je dan pred tekmo neuspeh v smuku in slalomu se je nesporno oddolžila
udeležila uradnega treninga ter na progi za smuk pri veli- s prvim mestom v veleslalomu, kjer je za 30 sekund
ki hitrosti padla in dobila pretres možganov. Osem ur se prehitela drugo uvrščeno Kristo Fanedl. Slava je bila
ni zavedla, potem pa svojo odločnost pokazala že nasled- leta 1960 v vrhunski formi in izpolnila je vse olimpijske
nji dan, ko je nastopila v slalomu. norme, vendar se je Smučarska zveza Jugoslavije (SZJ)
odločila, da se takratnih zimskih olimpijskih iger ne bo

9 Frieda Dänzer - Švica, Renée Colliard - Švica, Vera Schenone - Italija.

322 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

nihče udeležil. Razlog je bilo pomanjkanje denarja, zato Slava Zupančič po končani vožnji
so takoj začeli z zbiranjem prostovoljnih prispevkov, ki ‘v pričakovanju rezultatov’.
poleg pritiska slovenske javnosti ni omajal odločitev
zveze v Beogradu. Slavino razočaranje je bilo tako 323
veliko, da se odločila, da po sezoni 1960 preneha z
aktivnim nastopanjem. Poleti in jeseni ni izvajala
nobenih treningov ali
Priprav, zato jo je presenetila odločitev SZJ, da se v
skupini še treh Jugoslovank (Majda Ankele, Maja Rutar
in Krista Fanedl) udeleži mednarodnega tekmovanja v
Bad Gesteinu. Ostale tri kolegice so imele za seboj
mesec in pol treninga, vendar je bila Slava boljša od
vseh treh, za prvo v smuku je zaostala le 15 sekund.
Takrat je bil zaostanek 15 sekund razmeroma majhen,
saj so bile razlike tudi med najboljšimi včasih po več
sekund in ne stotink kot danes. Leta 1961 je bilo za
Slavo zadnje državno prvenstvo na Jahorini, kjer je bila
druga v slalomu in veleslalomu, v kombinaciji pa je
osvojila prvo mesto. Zadnja tekma v tujini je bila istega
leta na siciljanski Etni, kjer je pred tremi leti premagala
svetovno elito. Naslednje leto po klubskem veleslalomu
na Krvavcu pa je Slava Zupančič smuči odložila v kot
svoje spominske sobe in s tem zaključila svojo nadvse
uspešno športno kariero.

Slava med vožnjo v Sestrieru.
(Foto Mazzucco)

Andrej Žalar Poznani po kisu

Andrej Strniša, kisar

Andrej Strniša je po smrti staršev nadaljeval z 80-letno kisarsko tradicijo, ki se Začetek Kisarne Strniša
je razvila v Šuštaršičevi hiši na Primskovem. Kisarna Strniša je poznana po
vinskem kisu od 2. svetovne vojne dalje. Njihov kis je znan po blagem okusu in Med tovrstnim vandranjem, ko je delal sode, se ni samo
prijetnem vonju. Andrej Strniša nas seznani z nastajanjem Strniševega kisa v preživljal, ampak se je tudi učil in veliko naučil. Kmalu
macesnovih sodih in govori o prepoznavnosti njihove kisarne. Upa, da bo sin je zaslovel kot izreden mojster svojega znanja in pokli-
Uroš nadaljeval s tradicijo kisarne tudi v prihodnje. ca. In v Franciji je v neki vinski kleti opazil, da se poleg
vina dela tudi nekaj drugega. Spoznal se je s skrivnost-
Janez Strniša - oče Kisarne Strniša mi proizvodnje kisa. Takrat se je tudi odločil, da se vrne
domov (umrl mu je oče in čakala ga je kmetija), kmalu
V Šuštaršičevi hiši na Primskovem, na sedanji pa se je odločil, da doma, v Kranju na Primskovem,
Tekstilni ulici 16, kjer živi družina Strniša, se je 1932. začne izdelovati kis. Z ženo Marijo iz Žlebov oziroma
leta začela Kisarna Strniša in izoblikovala osemde- njenim bratom je pri Šušteršičevih začel delati kis.
setletno gospodarsko tradicijo izdelovanja kisa v
precejšnjem delu Gorenjske, s prepoznavnostjo po Na Gorenjskem je bila zelo uveljavljena kisarna v Škofji
Sloveniji in Jugoslaviji. loki, ki jo je vodil Guzelj; ugleden možak ob
Kapucinskem mostu v Škofji Loki, kjer so še danes doku-
1894. leta se je na kmetiji Luka Strniše (po rodu iz mentarna pričanja in poznana pričevanja. Druge kisarne
Tenetiš) v Zgornjih Pirničah v današnji občini Medvode na Gorenjskem ni bilo; šele kasneje v Radomljah in na
rodil sin Janez. Deset let kasneje pa se je v Žlebeh, prav Primskovem, na današnji Tekstilni ulici.
tako v današnji občini Medvode, v 18-članski družini
rodila deklica Marija. Prvobitna kisarna je delovala na osnovi prelivanja
mešanice špirita in sladkorne melase za vzgojo in razvoj
Ko je bil Janez star 12 let, se je z domačije v Zgornjih glivic. To se je prelivalo na vsaki dve uri, od 6. zjutraj do
Pirničah, doma se je reklo Pr' Čobr, podal služit na neko 8. zvečer. Že pred prvim prelivanjem se je odvzel čez
kmetijo v Dravlje. Bil je iznajdljiv, deloven, ukaželjan noč narejeni kis, kar je bilo pri šestih kadeh takrat 60
fantič. Na kmetiji je izvedel, da so v Tacnu glavni obrt- do 70 litrov na dan.
niki sodarji. Odšel je k njim in se tako v Tacnu izučil za
sodarja. Svet in žilica po novostih pa sta ga zvabila Zgodbo o kisarni, njenem nastanku in razvoju, je kmalu
najprej v Trst, kjer je izvedel, da iščejo sodarja tudi začel spoznavati Janezov sin Andrej, ki je po očetovi
nekje v Švici. Tam si je znanje še razširil in obogatil ter smrti z mamo nadaljeval delo in tradicijo in danes živi z
odšel naprej v Avstrijo, kjer so iskali strokovnjaka z nje- ženo Heleno na Tekstilni na Primskovem, kjer je bila in
govega področja za udinjanje z delom v tako imenovani se morda še nakazuje tudi nadaljevanje kisarske tradicije.
tabrhu. Iz Avstrije pa ga je pot kmalu vodila po še neka-
terih krajih Evrope in nazadnje v Francijo. Na prostoru, kjer je oče začel, je zrasla nova hiša s
prostori za kisarno. Tako se je začela tradicija, ki je
širila prepoznavnost kisa po blagem okusu in prijet-
nem vonju, predvsem pa prijaznost, resnost ter
kakovost hiše Strniša.

324 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Helena in Andrej Strniša.

Andrej Strniša je sekretar mladine za Gorenjsko, ko je bil predsednik Pred 50 leti je Andrej kupil
Marjan Rožič, za njim pa Zdravko Krvina. Kasneje je bil polnilnico.
Andrej je bil rojen v Zgornjih Pirničah 1933. leta, imel predsednik pripravljalnega odbora Obrtne zbornice v
je dva brata in dve sestri, sedaj pa z ženo Heleno živi v Kranj. Predsednik je bil potem Franc Grašič - Blažun,
hiši včerajšnje kisarne. Z neko posebno naklonjenostjo Andrej pa tajnik zbornice Kranj za Gorenjsko, v kateri
zelo rad govori o kisu. so bili tudi nekateri obrtniki s Primskovega (Grajzar,
Česnik …). Po Grašičevi smrti, ko je nastopil v zadrugi
"Kis je živa snov. Njegovo kvaliteto oblikujejo, jaz pra- Vitomir Gros, pa je Andrej prenehal delo v njej.
vim, originalni, naravni materiali. Čisti alkohol. Ne sme
biti izdelek sladkorne pese in drugih snovi, sicer bi imel Andrej Strniša je bil tudi podpredsednik Socialno
priokus po različnih eteričnih oljih. Osnovna surovina zdravstvenega zbora republiške skupščine Slovenije in
mora biti čisti, žitni alkohol iz rži, lahko pa je tudi iz tudi predsednik krajevne organizacije Rdečega križa
pšenice. Drugo ime zanj je špirit. Da pa kis dobi barvo, Primskovo, pred Jožetom Iljonom. Po poklicu pa je bil
recimo vinski kis, je treba prečiščeno vino preliti v kad Andrej Strniša svetovalni delavec.
in tako dobimo vinski kis."

Andrejeva žena Helena se je pisala Benedik (oče je bil Kisarna Strniša je bila poznana

Strašan). Benedikovi so živeli v Kranju nad trgovino po vinskem kisu

Jugoplastika. S kasnejšim možem Andrejem se je S proizvodnjo vinskega kisa so v Kisarni začeli šele po
Helena spoznala v gimnaziji v Kranju. Danes imata dve drugi vojni po uvedbi tako imenovanega (nemškega)
hčeri in sina. "frings sistema", ki je omogočal večje pridelave kisa. S

Po mamini smrti je Andrej nadaljeval s kisarsko tem sistemom so v hiši prešli na večjo proizvodnjo; na

dejavnostjo. Še pred tem pa je nadgradil proizvodnjo že omenjenih 60 litrov kisa na dan oziroma 600, 700 do

tudi na prodajnem področju. 2000 litrov na teden (odvisno predvsem od toplote,

"Proizvodnjo sem imel kar dobro organizirano, nisem ohlajanja in materialov). Kadi so bile izključno iz
pa imel prodaje. Zato sem se odločil za polnilnico. Z macesna z Jezerskega - z njim so jih oskrbovali
ženo sva šla v Frankfurt in nabavila polnilnico, kar je Povšnarjevi, ki so bili najboljši proizvajalci oziroma
bila takrat velika investicija. Žena, ki je bila učiteljica na dobavitelji macesnovega lesa.

Žagarjevi šoli in je znala nemško, mi je pri tem projektu Andrejev oče je imel več znancev, ki so bili sodarji - pin-

veliko pomagala." tarji (pogovorno oziroma delovno ime za sodarja je bilo

Med proizvodnjo kisa, ko je bila živa še mama, in tudi pintar). V Ljubljani je bil njegov prijatelj, ki je bil
kasneje, je bil Andrej Strniša tudi ustanovitelj in pripravljen narediti takšne sode oziroma kadi. Za to pa
predsednik Obrtne zadruge ZORA Domžale (sedaj v je bilo potrebnih kar precej priprav. Treba je bilo nare-
Mengšu). Prek zadruge je lahko kupoval špirit. Sicer pa diti pravilne in velikosti kadi oziroma soda primerne
si je organizacijske sposobnosti pridobil pri mladini. Bil lesene krivine - doge; posebno pri ovalnih kadeh je bila

325

Na desni: potrebna velika natančnost s pravilno brušenimi rezili.
Trideset kubičnih metrov Andrej Strniša se spominja: "Te kadi smo postavili v
prostor. Najprej smo kad ali sod poskusno sestavili na
velika kad "frings". prostem, potem pa vsako kad ali vsak sod posebej
ponovno v prostoru. Tako velikih kadi in sodov namreč
ne bi mogli enostavno prenesti v prostor zaradi premaj-
hnih vhodov, saj so bile kadi praviloma nekajkrat večji
od vhodnih ali prostorskih vrat."

"Že po drugi vojni, v povojni Jugoslaviji, v drugi polovi-
ci petdesetih let minulega stoletja, smo imeli od večjih,
od 1000 litrov naprej, pa tja do 30.000 (trideset tisoč)
litrov velike. Bilo pa jih je več velikosti; imeli smo tudi
15.000-litrsko, nekaj 5000-litrskih, druge kadi pa so
bile manjše. Imeli smo tudi nekaj 5000-litrskih sodov."

Sodovi za hranjenje kisa. Nastajanje Strniševega kisa bilo ročno. Tekočino je bilo iz spodnjega predela
potrebno prenesti na vrh okrog 4,30 metra visoke kadi.
"Potrdilo" na steni, koliko vrst O nastajanju Strniševega kisa Andrej pove: "Začetek To delo je opravljal oče, včasih, in sčasoma vse bolj
kisov je imela Kisarna Strniša. kisarne je temeljil na prelivanju kisa vsaki dve uri. Kadi pogosto, mu je pomagala mama. Vzpenjanje po odru in
so imele okrog 1200 litrov, predeljene so bile na tri pro- lestvah ob kadi pa je bilo dokaj naporno in običajno je
store. V spodnji prostor se je iztekal kis iz velike kadi, v bil oče kar precej polit s kisom.
kateri se je pretakal čez dan in je bil zjutraj običajno, če
je vse lepo potekalo (temperatura, ki je bila najbolj
pomembna za delovanje glivic), kot pravimo, "zrel".
Nad tem predelom je bila plošča, pod njo so bile zvr-
tane luknje, ki so omogočale zračenje in kisik za glivice.
Med zgornjim in spodnjim predelom pa so bili prvotno
koruzni storži, kasneje pa posebej prirejeni oblanci iz
bukovega lesa (bukov les nima tanina). V zgornjem pre-
delu je bila še ena plošča z luknjami, na katero se je zli-
val vsaki dve uri čez dan še ne zrel kis, ki se je skozi
srednji filtrski del natekel v spodnji predel.

Kad je imela tri dele. V zgornji del se je čez dan nalivala Ko pa smo otroci malo odrasli, smo skoraj vedno zjutraj
tekočina oziroma še nezrel kis. V srednjem delu se je pomagali očetu pri prelivanju. Ko smo potem prišli v
tekočina s prelivanjem kisala in odtekala v spodnji pre- šolo, smo seveda ves razred odišavil s kisom. Sošolci so
del. Na vsaki dve uri prelit kis je bilo treba iz spodnjega se jezili, da vse "smrdi" oziroma "diši" po "jeshu". Se pa
dela zliti na zgornjo ploščo, da je tekočina curljala proti sosedje okrog naše kisarne niso prav nič pritoževali.
dnu kadi do naslednjega jutra, ko je bil praviloma v Pogosto je bilo celo slišati pripombe, kako lepo in zdra-
spodnjem predelu natečen kis "zrel" oziroma priprav- vo po kisu diši.
ljen za uporabo.
Znano je, da je okrog pol kilometra, kjer so kisarne,
Trideset kubičnih metrov velika kad "frings" je bila pre- ozračje zelo zdravo. Tudi čebele in ose se navadijo na
deljena na tri dele. Vse delo (prenašanje iz spodnjega kis, pogosto pa smo se pri proizvodnji morali braniti
predela na vrh kadi in zlivanje v zgornji predel kadi) je tudi pred muhami."

326 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Prepoznavnost Strniševe kisarne spet začenja prekladati posode. Morda je to sicer dru-

Kisarna Strniša je poznana po vinskem kisu, čeprav gačen začetek nadaljevanja zgodbe. Če je, mu bo oče
Gorenjska ni bila in še vedno ni vinorodna dežela. O tem Andrej rad pomagal. Je pa danes proizvodnja mo-
Andrej Strniša razmišlja takole: "Naključje je botrovalo dernizirana, vendar je osnova zanjo še vedno fringsov
povezavi z Negotinsko krajino, kjer je poznano temno sistem. Le les je zamenjala pločevina, tekočine pa se
negotinsko vino. Z vlakom je prišlo 20 in več tisoč litrov brizgajo. Že včasih, danes pa sploh, so vinu dodajali
vina na železniško postajo v Kranj in smo ga potem pre- alkohol. Vsak proizvajalec pa ima svoj način in
peljali v sodih v kisarno. Poznani prevoznik Munda je največkrat tudi svojo recepturo. Vendar pa še vedno
imel takrat manjši tovornjak in nam je vino prevažal s velja pravilo, kot zastaviš, moraš potem tako delati in
postaje do kisarne. Negotinsko vino je bilo organsko zelo nadaljevati. Proizvodnje ne moreš prekiniti in čez noč
bogato, imelo je prijetno aromo in temno, nespreminja- začeti drugače. So pa bogate izkušnje z znanjem v
jočo se barvo. Ljudje, ki so pri nas kupovali kis, so nam- Strniševi kisarni, saj ima tudi Uroš primerke s
reč zelo hitro opazili, da je morda kis svetlejši od prej- pehtranom, koprom, poprom, z lovorjevim listom in
šnjega, ali da ima morda malce drugačen okus. oreščkom v kisu.

Vino je moralo biti tudi primerno odležano oziroma Utegnilo bi se morda zgoditi, da se bo zgodba o kisarni
staro, sicer bi se frings (tridelna kad) lahko prehitro pri Strniševih v Kranju na Tekstilni ulici nadaljevala, ali
zapacal. Glivice so namreč tiste, ki tudi čistijo kad, ven- pa se vsaj v predstavitvi in ogledu ohranila zanamcem.

dar pa se po 40 letih takšna proizvodnja v fringsu iz

macesnovega lesa običajno konča zaradi tako imeno-

vanih starostnih sprememb."

Prodajanje kisa Čez sto let star sod je še danes na
vhodu na Tekstilni 16 prepoznavnik
"Pred drugo svetovno vojno, ko je bila velika konkuren- 80-letne tradicije kisarne.
ca, je mama s konjem in vozom kis prodajala od hiše do
hiše od Kranja proti Ljubljani in do Škofje Loke po litrih,
frakeljnih. Med drugo vojno smo pošiljali kis tudi v par-
tizanske bolnišnice pod Storžičem, v tri partizanske bol-
nišnice v Poljanski dolini, v bolnico Franja …

Po vojni pa je bilo veliko povpraševanje po kisu. Vsak
dan so na primer vozovi stali pred hišo, ker so prišli po
kis. Po vsej Tekstilni cesti do križišča so stali vozovi.
Kisarn še ni bilo toliko z modernim frings sistemom in
to so bila leta, ko je bil kis zelo dragocen in iskan na
trgu. Takrat se je dnevno v Kisarni vse prodalo in
pogosto se je dogajalo, da je potekala blagovna menja-
va za meso, mast ipd."

Nadaljevanje tradicije tudi v prihodnje

Na vhodu v nekdanjo prodajalno kisa Strniša in
Kisarne Strniša na Tekstilni ulici je danes velik, čez
sto let star sod. Še vedno daje prepoznavnost imenu
in hiši. Andrej pove, da sin Uroš nekako po malem

327

328 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Na pomoč

329

Janko Zupan Požarna ‘bramba’

Gasilstvo na Primskovem

Začetki gasilstva na Primskovem segajo že v leto 1879, ko mestni veljaki zberejo zadostne 8. 11. 1879 je bil v Kranju 1. občni zbor Požarne brambe
finance za ustanovitev prostovoljne enote Požarne brambe Kranj, ki skrbi tudi za območ- Kranj. S tem so tudi v Kranju ustanovili gasilsko društvo
je Primskovega. Vse večje potrebe po hitrem posredovanju leta 1922 privedejo do dodatne iz potreb, saj so kmetje in meščani čutili potrebo po dobri,
ustanovitve Gasilskega društva Primskovo, kasneje, leta 1964, pa se društvo zaradi leta hitri in organizirani požarni obrambi. Kot piše Janko Štefe
1959 ustanovljene poklicne brigade in s tem zmanjšanjem obsega dela, združi z Gasilskim v članku 100 let organiziranega gasilstva v Kranju, je bilo
društvom Kranj in se preimenuje v sedanje Prostovoljno gasilsko društvo Kranj-Primskovo. ob ustanovitvi 36 aktivnih in 90 podpornih članov, ki so
nenehno skrbeli za razvoj, organiziranost in opremljenost
Društvo vseskozi skrbi za primerno opremljenost, izobraževanje, posodabljanje voznega gasilcev. Prostovoljnost je postala osnova za medsebojno
parka in obnavljanje gasilskega doma. Leta 2001 pa se zaradi dotrajanosti doma upravni pomoč in skrb za požarno varnost.
odbor odloči za podiranje starega in gradnjo novega, sodobnega doma, ki je predan v
uporabo leta 2002. Društvo poleg ukrepanja ob požarih skrbi tudi za druženje krajanov Skrb za požarno varnost pa ni bila edina skrb, saj so skr-
na prireditvah, kot so kresovanja, tombole, trgatve, dramske igre, novoletne prireditve in beli tudi za slovenstvo, kar potrjujejo zapisniki, ki so od
gasilske veselice. Leta 2009 društvo praznuje že 130-letnico, ki je obeležena na dveh 10. obletnice dalje vsi napisani v slovenščini. Zaradi
gasilskih veselicah in s svečanim prevzemom novega kombija za prevoz moštva. pomanjkanja finančnih sredstev so bili v Kranju zelo
izvirni in so že leta 1891 priredili prvo tombolo ter na ta
Ustanovitev prostovoljne način zbrali kar nekaj sredstev za nakup opreme.
Požarne brambe Kranj Kranjčani so bili poznani po dobri organizaciji in visokih
dobitkih v širši Sloveniji in so tombole prirejali tudi v
Ogenj je že dolga leta vznemirjal prebivalce, saj so bile kasnejših obdobjih.
hiše in strehe lesene, kurišča pa odprta. Za osvetljevanje
prostorov so takratni prebivalci uporabljali oljenke, Prostovoljno gasilsko društvo Kranj
leščerbe, sveče in enostavne luči, ki so bile velikokrat
vzrok za požar. Če je zagorelo, je to največkrat pomenilo Dobra oprema je olajšala delo, discipliniranost celotnega
tudi konec za tisto hišo, saj les, slama in podobno ne moštva pa je ljudi povezala. Že v prvih pravilih društva je
potrebujejo veliko, da pogorijo. Sploh pa, če ni bilo zapisano, da bo, kdor 3-krat neopravičeno izostane od
gasilske organiziranosti in dežurne službe. vaj ali 1-krat od požara, izključen iz društva. Kranjski
gasilci so bili zelo delovni, hitri in požrtvovalni, kar potr-
Kranj je večkrat pogorel, največkrat kar do tal. Znani so juje pisna pohvala Okrajnega glavarstva, ko so 23. 10.
večji požari iz leta 1811, 1878. Ko je leta 1878 pogorelo 1890 uspešno pogasili požar na Primskovem.
22 gospodarskih poslopij in hiš posestnikom na Hujah
in Klancu, je bil to zadnji povod za ustanovitev prosto- Požari v Kranju in okolici v letih 1900 in 1902 so imeli za
voljne Požarne brambe Kranj. posledico ustanavljanje gasilskih društev tudi v okolici

330 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Petindvajseta letnica Kranja. Tako je bilo leta 1902 ustanovljeno gasilsko
prostovoljnega gasilskega društvo v Stražišču, 1905 v Predosljah, 1906 v Žabnici,
1921 na Kokrici in 5. 5. 1922 tudi na Primskovem. V letu
društva v Kranju 1902 se Požarna bramba spremeni v Prostovoljno gasil-
sko društvo Kranj.
Dolgo časa že ni bilo tako lepe slavnosti v Kranju Društva so bila takrat povezana v okrajne gasilske zveze,
kakor o priliki petindvajsete letnice ondotnega gasilne- te pa v Deželno zvezo gasilskih društev na Kranjskem. Ta
ga društva. Skoraj vse hiše so bile z narodnimi in zveza je bila leta 1910 preimenovana v Slovensko
cesarskimi zastavami okrašene, s čimur je meščanstvo deželno zvezo prostovoljnih gasilskih društev na
pokazalo naklonjenost do tega društva. V nedeljo Kranjskem. Leta 1919 je bila ustanovljena Jugoslovanska
zjutraj je krasno vreme privabilo na stotine gasilcev in gasilska zveza Ljubljana. Ta je organizirala nove "župe",
drugih gostov, ki so dohajali z vlakom in na vseh med njimi tudi Župo Kranj. Na ustanovnem zboru te
vozeh od blizu in daleč. Nekaj časa pozneje pridejo še zveze so sprejeli geslo, po katerem so gasilci prepoz-
gostje z vozovi, nakar se vsa društva zbirajo ob pol 11 navni: "Na pomoč".
uri v "Zvezdi". Po službi božji odkorakajo družno pred
mestno hišo, kjer so se sledeče izvrstila: Kranj, veteranci, Jubilejna medalja, izdana ob
Ljubljana, Šiška, Stara in Škofja Loka, Železniki, 30 letnici GD Kranj, 1909.
Šenčur, Predvor, Ježica, Ljubno, Mošnje, Tržič, Lastnik odlikovanja Janko Zupan
Radovljica, Selce, Kamnik, Kamna Gorica, Stražišče, je medaljo podedoval po svojemu
Vič, Voglje in Cerklje. Popoldne ob 4 uri se je pričel daljnem sorodniku Logar Francu
koncert na vrtu g. Petra Majerja. Meščanska godba je (1865 - 1944) iz Šenčurja.
hvalevredno svirala, a tudi čitalniški pevci so prepevali
najlepše pesmi, ki so se morale nekatere na vsestransko 331
željo ponavljati.

Na levi:
Objava v publikaciji Gasilec,
1. september 1904.

332 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Levo: Načrt gasilskega doma, Gasilska četa Primskovo leta 1922.
odobreno 3. marca 1930, županstvo Predasel - Predoslje. Ustanovni člani so bili: Franc
Kopija se hrani v društvenem muzeju, original pa v Sajovic - Benka (načelnik),
Zgodovinskem arhivu Ljubljana, enota za Gorenjsko, Kranj. Janez Novak (tajnik), Miha
Celar (blagajnik), Jože Pokoren
Gasilska četa Primskovo (trobentač), Franc Likozar
(odbornik) ter Miha Krč, Ivan
5. maja 1922 je bil prvi občni zbor Gasilske čete Rogelj, Janez Brezar, Jože
Primskovo. Za prvega predsednika je bil izvoljen Franc Tomažič, Franc Starc, Franc
Graiser, ki pa ga je kmalu zamenjal Franc Sajovic - Benka, Jerman, Franc Pelko, Franc
ki je društvo vodil vse do leta 1957. Graiser, Franc Osterman, Matevž
Krt, Janez Krč, Andrej Šorli,
Najstarejši posnetek gasilskega doma iz leta 1930. Janez Stare, Anton Pelko, Anton
Tomažič, Franc Šifrer, Janez
Lokar, Janez Gorjanc, Andrej
Kozelj, Jože Grašič, Franc Bizjak,
Anton Potočnik, Franc Šenk,
Peter Šenk, Janez Ješe, Jože Stare,
Janez Rehbergar, Tine Hočevar in
Anton Sajovic. Slikano pri
Ahčevih.

Ustanovitelji so najprej začeli z
zbiranjem denarja. V arhivih je
zabeleženo, da so Primskovljani
darovali 22.448 kron, Gorenjčani
5.740 kron, Klančani 4.220 kron
ter prebivalci Huj 1.310 kron. V
letih 1921/22 so zbrali kar
33.638 kron, z zbiranjem lesa in
živil pa še nadaljnjih 6.068 kron.
Vaški fantje so od odkupnin za
neveste in "šrange" ves denar
darovali za izgradnjo gasilskega
doma. Posestnik Janez Brezar -
Benč je daroval gasilski četi večjo
parcelo, ki so jo leta 1929
zamenjali s Petrom Košnikom; to
je bila osnova za pričetek gradnje
doma na sedanji lokaciji. Dom je
bil majhen, z lesenim stolpom,
graditi so ga začeli leta 1930,
dokončan je bil 1932. V njem je
imela prostore tudi Kmetijsko-
poljedelska zadruga, ki pa je kas-
neje zgradila svoj dom, njen
vložek v znesku 15.000 din pa so
jim gasilci izplačali. Za
dokončno ureditev doma je bilo
najeto tudi posojilo v znesku
40.000 din pri Posojilnici v
Šenčurju. Posojilo je bilo
poplačano 1936. leta.

333

Gasilski dom z lesenim stolpom,
slikan okrog leta 1932.

Gasilsko-gospodarski dom

Pravila za društva, ki so bila združena v Jugoslovansko Kasneje si je Zadruga zgradila svoj dom, v gasilskem
gasilsko zvezo Ljubljana iz leta 1922 so določala, da domu pa je obdržala le služnostno pravico za sestanke.
morajo biti člani društva iz območja, ki ga pokrivajo, ter Prostor so v društvu izkoristili in ustanovili Dramatski
da so stari do 50 let. odsek, ki je igre prirejal vse do leta 1952.

23. maja 1928 je umrl Fran Barle - starosta GZJ, ki je Leta 1934 je postal poveljnik Franc Šifrer - Ahčev, ki je
imel velike zasluge pri uveljavljanju slovenskega gasil- to funkcijo opravljal do 9. septembra 1945.
stva v času Avstro-Ogrske. Njegovega pogreba so se
udeležili številni gasilci, med njimi tudi člani PGD Moški pevski zbor, motorna črpalka,
Kokrica, saj je bil njihov častni član. Leta1930 so na manifestacija gasilstva v Kranju
Primskovem ustanovili Kmetijsko-strojno zadrugo. Ker
pa za kupljene stroje in orodja niso imeli skladiščnih Pri Gasilski četi Primskovo je začel leta 1936 delovati
prostorov, so se z gasilci dogovorili, da postavijo sku- moški pevski zbor pod vodstvom Nika Bernarda.
pen dom z imenom "Gasilsko-gospodarski dom".
Svojemu namenu je bil predan 15. avgusta 1932. Kum 17. avgusta 1937 je bil na Primskovem slavnostni pre-
oz. boter je bil starosta slovenskih gasilcev, Josip Turk, vzem nove motorne črpalke "ILO", katere kuma sta bila
kumica pa Frančiška Gruden. Slavnostni govornik na Slava Božič in Adolf Prah, strojnik pa Avgust Buh.
prireditvi je bil prof. Ivan Košnik, poznejši direktor
Gimnazije v Kranju. 23. julija 1939 je bil v Kranju nastop gasilcev s prostimi
vajami, ki je veljal kot nastop na gasilskem kongresu v

334 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Ljubljani. Na tej manifestaciji gasilstva je sodelovalo 9820 Povojni ukrepi oblasti

slovenskih gasilcev, med njimi tudi več kot 30 članic S posebno okrožnico z dne 25. junija 1945 je bilo vsem
Prostovoljne gasilske čete Primskovo. Na stadionu so prostovoljnim gasilskim četam naročeno, da odgovorijo
gasilske samaritanke sodelovale v vaji z belimi zastavicami na 17 točk o orodju, napravah, materialih, domovih,
z rdečimi križi, vodila pa jih je Tinka Korošec, ki je leta članstvu, osebni opremi in vojni škodi. Po vrnjenih
1939 prejela od Gasilske zajednice Dravske banovine "inventurnih izkazih" je bilo stanje za posamezno pros-
srebrni križec za odlikovanje in požrtvovalnost na tovoljno gasilsko četo naslednje:
gasilskem polju. Gasilska četa Primskovo je ustanovila
tudi knjižnico, ki jo je vodil Ciril Rebolj. 1. Primskovo: četo vodi Franc Sajovic - posestnik in
čevljar, imajo 40 aktivnih članov in 27 rezervnih ter 16

naraščajnikov.

Gasilci med vojno 2. Kranj: imajo 5 motornih brizgaln in še eno poso-
jeno zdravilišču Golnik, cevi za pot od Kranja do

6. aprila 1941 se je z napadom na Beograd začela 2. sve- Šenčurja, 5 gasilskih avtomobilov ter veliko opreme.

tovna vojna tudi v Jugoslaviji. Gasilska zajednica Dravske Rabili bi prostore za izobraževanje in še vsaj 10

banovine s sedežem v Ljubljani je izdala obvestilo, naj aktivnih članov in 20 naraščajnikov.

kljub zasedbi naših krajev gasilci nadaljujejo s svojim Vse gasilske čete so bile junija 1945 pozvane, naj pre-
delom. Že po enem mesecu (24. maja 1941) pa je prišlo gledajo hidrantno omrežje in naj redno pošiljajo
iz Celovca povelje, da se z gasilskih domov odstranijo požarna poročila. Prišlo je tudi opozorilo, napisano z
slovenski napisi in nadomestijo z "FEUERWACHE" in velikimi črkami: "NAPRAVITE RED V GASILSKIH
nazivom kraja v nemščini. DOMOVIH!"

Načelnik gasilskega društva v Kranju je bil Rici Mayr, ki V letih 1950/51 so okrajne gasilske zveze prepovedale
je izdal Objavo št. 1, v kateri je v slovenskem jeziku poz- kulturno-prosvetno delo po gasilskih četah. Člani
val vse člane, naj še naprej izvajajo gasilsko nočno godb, pevskih zborov in dramskih skupin naj bi se po
službo. Izstop iz gasilske službe ni bil mogoč, redne vaje njihovem mnenju oblikovali v kulturno-umetniška
pa so bile vsako sredo in soboto ob 19. uri. Vsako zakas- društva. To pa se je le redko kje zgodilo, saj so tudi pri
nitev od vaje preko 5 minut so šteli kot odsotnost od vaj. GZ LRS spoznali, da tudi taka dejavnost spada v
V gasilskem okraju je bilo kajenje prepovedano, gasilske domove, saj jih združuje in je tudi ena od poti
oproščeni pa so bili vseh obveznih dolžnosti v Tehnische pri širjenju članstva.
Nothilfe-(tehnična nujna pomoč), Deutsches rotes

Kreutz (nemški Rdeči križ), Luftschutz (civilna zaščita).

Mayr je bil poveljnik med celotno okupacije, bil je borec Gasilci na udarniških akcijah,
koroškega generala Rudolfa Maistra iz leta 1919, zato mu pri dežuranju in na tekmovanjih
tudi pripisujejo veliko zahvalo, da je gasilska enota osta-

la slovenska, s slovenskim vodstvom. Njegova je tudi Leta 1952 je bil za poveljnika Gasilskega društva Kranj

zasluga, da kranjski gasilci niso prisegli Hitlerju, saj se je izvoljen Jožko Šiling, za predsednika pa Viktor Štefe, ki

izgovarjal s tem, da nimajo svečanih uniform. Nemško je vodil društvo do leta 1961 in je bil obenem tudi

županstvo je želelo v gasilske sredine pritegniti čim več voznik gasilskega avtomobila z 18 m dolgo lestvijo.

moških, letnikov 1927, 1928, 1929. To je v tistem času Gasilsko društvo (GD) Primskovo je na zboru 3. febru-
postal ing. Franc Černe, ki je še sedaj član PGD Kranj - arja 1952 izvolilo dolgoletnega predsednika društva
Primskovo in dolgoletni član upravnega odbora. Franca Sajovica za častnega predsednika društva.

V drugi polovici februarja 1952 so gasilci opravili veliko
število udarniških ur kidanja snega, saj ga je zapadlo
izredno veliko. Odmetavali so gasilske domove,

335

hidrante, še posebej pa so bili potrebni pri kidanju predali Dom gorenjskih gasilcev na Oldhamski cesti v
snega z industrijskih, gospodarskih in javnih objektov Kranju. V domu je poleg prostorov poklicnih gasilcev
ter s privatnih hiš. dobila svoje prostore tudi Občinska gasilska zveza
(OGZ) Kranj.
Na podlagi udarniških značk in knjižic so imeli potem
določeno prednost pri nakupu raznovrstnega blaga po Gasilsko društvo Kranj - Primskovo
trgovinah.
19. avgusta 1962 je GD Primskovo pripravilo proslavo
Julija 1952 je Okrajna gasilska zveza Kranj organizirala ob praznovanju 40-letnice društva. Nov prapor, ki so
prvi ženski nastop v Škofji Loki. V mimohodu ja sode- ga ob tem razvili, je bil razvit pod pokroviteljstvom
lovalo prek 800 gasilk in gasilcev, na tekmovanju pa sta tovarne IBI Kranj.
ekipi tovarne Sava Kranj in članice GD Primskovo
dosegli drugo in tretje mesto. Zaradi odhoda velikega števila gasilcev iz GD Kranj med
poklicne gasilce, je prišlo 23. februarja 1964 do združitve
GD Kranj je pričelo z aktivnim dežuranjem med pred- GD Kranj in GD Primskovo v Gasilsko društvo Kranj -
stavami v kranjskem Prešernovem gledališču že kmalu Primskovo. Za predsednika je bil izvoljen Janko Štefe, ki
po vojni, saj so v Zgodovinskem arhivu najdeni doku- je vodil društvo vse do leta 1975. Poveljnik je ostal Jože
menti, ki dokazujejo, da so bila izplačila dežurstev Viharnik, ki je to delo vestno opravljal kar 22 let. Kasneje
nakazana dežurnim gasilcem. To sodelovanje poteka še je Jože postal še sektorski poveljnik.
danes. Kar nekajkrat smo upravičili izkazano zaupanje.

Poklicni gasilci Ob koncu leta, 28. decembra 1965, je GD Kranj -
Primskovo dobilo državno odlikovanje Red zaslug za
1. januarja 1959 je bil ustanovljen Poklicni gasilski vod, narod s srebrnimi žarki. Zasluge za to priznanje je
ki ga je vodil poveljnik Janez Gros. Vod se februarja prvenstveno imelo GD Kranj.
1961 preoblikuje v četo, ki je bila organizirana kot
tehnična enota Občinskega ljudskega odbora Kranj. Ob 50-letnici gasilstva novo gasilsko
Imela je 49 poklicnih gasilcev. Leta 1963 se je četa orodno vozilo in razstava
organizirala v "Zavod za požarno, reševalno in tehnično
službo Kranj". Za direktorja je bil imenovan Maks Štro- Aprila 1971 je dobilo GD Kranj - Primskovo tri nove
majer, sicer član PGD Kranj - Primskovo, za vodjo oper- podčastnike, saj so Marjan Černivec, Jože Viharnik in
ative pa prav tako naš član Jože Kastelic, ki je leta 1976 Peter Brglez opravili vse potrebne naloge. Junija 1971 je
prevzel naloge direktorja. V osemdesetih letih je prišel bila organizirana proslava ob 50-letnici obstoja gasilstva
za novega direktorja Miha Molan, tudi član PGD Kranj na Primskovem. Ob tej priliki so prevzeli novo gasilsko
- Primskovo. Zavod se je leta 1991 preimenoval v javni orodno vozilo TAM 2001, pripravili so tudi gasilsko
zavod z imenom Gasilsko reševalna služba Kranj, razstavo. Jeseni 1971 so se gasilci Primskovega odpravili
katerega direktor je postal Janez Osojnik, strokovni na izlet in tovariško srečanje z gasilci v Metliko, kjer so
vodja Milan Pogačnik in vodja preventive Janko si med drugim ogledali tudi gasilski muzej.
Klemenčič, takrat član PGD Kranj - Primskovo.
Na tekmovanju, ki ga je organizirala Občinska GZ v
Dom gorenjskih gasilcev Šenčurju, je članska enota Kranj - Primskovo zasedla 1.
mesto, pionirska enota pa 2.
25. maja 1962 je prenehala z delom Okrajna gasilska
zveza za Gorenjsko. Gasilstvo Kranja je postalo bogatejše Kot prvo društvo v OGZ je razvilo svoj pionirski prapor,
za nov pomemben objekt, saj so svojemu namenu ki ga je pionirjem društva Kranj - Primskovo izročil
direktor Tekstilnega centra Kranj, ing. Franc Hočevar.

336 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Sodelovanje z Gorenjskim sejmom Sektorske vaje ob 100-letnici
in tekmovanja gasilstva v Kranju

Na vsakoletnem Gorenjskem sejmu ter Sejmu civilne Oktobra 1979 je bila glavnina dogodkov posvečena

zaščite v Kranju sta sodelovali obe četi gasilcev, tako praznovanju 100-letnice gasilstva v Kranju. Bilo je nekaj

poklicnih kot prostovoljcev. Aktivnosti so bile različne: sektorskih vaj, mokra vaja na Slovenskem trgu (takrat-

od razstav, prikazov, različnih vaj in do dežurstev na nem Trgu revolucije), baklada 100 bakel. Na priredit-

sejmu. Člani GD Kranj - Primskovo so na vseh priredit- venem prostoru na Gorenjskem sejmu so se odvijali

vah, ki jih organiziral PPC Gorenjski sejem, opravljali mimohodi gasilcev, podelitve priznanj, med drugim je

tudi gasilsko stražo. predsednik GZS prof. Branko Božič podelil PGD Kranj

Leto 1974 je prineslo nove delovne aktivnosti, pa tudi - Primskovo odlikovanje za posebne zasluge. Slavnostni
nove uspehe. Na tekmovanju OGZ je mladinska enota govornik je bil sekretar za ljudsko obrambo, Martin
GD Kranj - Primskovo zasedla drugo mesto, članska Košir. Po zborovanju je bila zabava s plesom z ansam-
desetina pa prvega. Ta desetina se je udeležila tudi blom Otavija Brajka.

republiškega tekmovanja, ki so ga organizirali v Velenju. Na občnem zboru PGD Kranj - Primskovo leta 1980 so

Na rednem letnem občnem zboru, ki je bil marca 1975, podelili Marjanu Černivcu državno odlikovanje Red dela
je prejel poveljnik GD Kranj - Primskovo, Jože Viharnik, s srebrnim vencem. Kar nekaj različnih priznanj hrani
gasilsko odlikovanje Gasilska plamenica II. stopnje. društvo v muzejski vitrini v kleti doma, saj je dolgoletni
Zaradi preselitve v Tržič se je poslovil od administra- zaprisežen gasilec Marjan vsa ta priznanja, uniforme,
tivnih poslov na Občinski GZ Janko Štefe, ki se je nekaj literature in zapiskov podaril domačemu društvu.

aktivno vključil v GD Tržič. Za novega predsednika GD Leto 1981 je bilo za gasilce iz društva Kranj - Primskovo

Kranj - Primskovo je bil izvoljen Marjana Černivec, nekaj posebnega, saj so prevzeli odgovorno nalogo

poveljnik pa je še naprej ostal Jože Viharnik. Tajniške čiščenja predora Ljubelj in ga tudi vzorno izpeljali.

posle je še naprej opravljal Janko Košnik, ki to delo

opravlja še od leta 1941 do 1952 in od 1964 do 1976,

ko preda posle Ivici Pelko. Blagajnik tega obdobja je bil Kronika ob 60-letnici društva

Mirko Gorjanc - Bokavc, ki je po letu 1980 predal posle Jubilejno 60-letnico je GD Primskovo praznovalo okto-
Ivici Pelko. Leta 1977 je bil Janko Košnik imenovan za bra, v mesecu požarnega varstva. Pokrovitelj proslave
častnega člana GD Kranj - Primskovo. je bilo Združenje obrtnikov občine Kranj, ob tej priliki

Na konferenci OGZ Kranj, decembra 1976, sta prejela iz so izdali tudi kroniko, katere avtor je bil Janko Štefe. V

rok prof. Branka Božiča gasilski odlikovanji Viktor Štefe tem letu je bilo 73 požarov, od tega kar 47 na gradbenih

in Marjan Černivec, ing. Demeter Kimovec pa je prejel objektih. V naslednjem letu, t. j. leta 1983, je v februarja

diplomo gasilskega veterana. Za predsednika OGZ je orkanski veter odkrival strehe in podiral drevje, tako da

bil ponovno izvoljen Franc Košnjek, za podpoveljnika so imeli gasilci spet kar precej dela. Nekaj gasilskih

pa iz GD Kranj - Primskovo ing. Janez Sušnik. domov je takrat ostalo brez strehe.

Na občinskem gasilskem tekmovanju, 19. septembra V tem letu poveljnik Slavko Tičar preda svoje posle Gradnja stolpa. Leta 1988
1976, so dosegle prvo mesto ekipe GD Kranj - novemu poveljniku, Franciju Šenku ml. Leta 1988 je bil porušimo stari gasilski stolp ob
Primskovo: pionirji, mladinci in člani, pionirji "A" pa so na XI. Kongresu GZS Vili Tomat ponovno izvoljen za gasilskem domu in ga nadomesti-
bili drugi. podpredsednika GZS, predstavljena pa je bila tudi knji- mo z betonskim, ki ga je izdelalo
ga prof. dr. Branka Božiča Gasilstvo na Slovenskem do podjetje Zidarstvo Ovsenik Jože.
1941. To je bilo tudi leto, ko so v Kranju povezali med Dela je uspešno vodil takratni
seboj 32 gasilskih siren prostovoljnih in industrijskih predsednik društva,
društev v enoten sistem obveščanja. Pavel Sajovic.

337

Jože Viharnik - ob srečanju z ki je bil objavljen v Ur. listu št. 72 določil, da se vsa last-
Abrahamom ga obiščejo gasilski nina na premičnem in nepremičnem premoženju, ki je
tovariši. V prvi vrsti sedijo: slav- bilo namenjeno gasilstvu, prenese na društvo.
ljenec Jože Viharnik, predsednik
Občni zbor, ki je bil februarja leta 1995 v prostorih
Pavel Sajovic, Matija - Jožetov Tekstilne šole, se je kot običajno začel z enominutnim
brat. Žal se kmalu za tem od molkom, ki je bil tokrat posvečen v preteklem letu umr-
njega tudi poslovimo, saj ga je lim članom društva, od katerih sta bila še posebej
omenjena Viktor Štefe in ing. Demeter Kimovec, dolgo-
prezgodnja smrt vzela letna nosilca vidnih funkcij v društvu in v organih GZ
iz naše sredine. Slovenije. Za naše društvo je bila velika pridobitev, ko
nam je tovarna IBI Kranj dala v upravljanje gasilsko
Dežurstva z nadzorom vozilo TAM 170 T 140.
najpomembnejših objektov
ob osamosvojitvi Slovenije Tako kot vsa društva, se je tudi naše preimenovalo iz
GD Kranj - Primskovo v Prostovoljno gasilsko društvo
Agresija na Slovenijo tudi gasilcem ni pustila mirovati, Kranj - Primskovo, njen predsednik pa je postal Igor
saj so v vseh društvih organizirali dežurstva z nad- Bizjak. Na občnem zboru februarja 1996 sta prejela
zorom najpomembnejših objektov, kot so vodna zajetja naziv častnega člana društva dolgoletna zaslužna
in odvzemališča vode. Skupaj so opravili okrog 11.000 člana, Marjan Černivec in Ivan Lokar (včasih Janko, op.
ur nadzora. a.). Na plenumu GZ Slovenije je dobil nagrado Matevž
Hace, za leto 1996 pa Franc Košnjek, častni član GZ
V torek, 2. julija 1991, na dan zračnega napada na opre- Kranj in član našega društva.
mo televizijskega in radijskega oddajnika na Krvavcu, je
prišel v Kranj komandant prostovoljnih gasilcev za Novo gasilsko vozilo
Celovec z okolico, Hans Koch, in v razgovoru z Jožetom Mercedes Sprinter
Kastelicem in Vilijem Tomatom ponudil pomoč koroških
gasilcev, ki sta se zahvalila za pomoč in pripravljenost. Na prostoru pred Zadružnim domom na Primskovem
je bila julija 1996 slovesnost, na kateri so svečano
Na občnem zboru društva februarja 1993 so za predali svojemu namenu novo gasilsko vozilo Mercedes
predsednika ponovno izvolili Pavla Sajovica, za Sprinter. Botra vozila sta bila dolgoletna podpornika
poveljnika pa Francija Šenka. Tajniške posle je vodila društva, Ivica Arvaj in Alojz Ovsenik, oba odeta v naro-
Barbara Grilanc, računovodstvo pa Helena Kalan. dno nošo. Ob tem sta Janez Pelko in Anton Sušnik
Konec tega leta je predsednik predčasno zaprosil za dobila plaketo sv. Florjana, kot znak zahvale za
razrešitev in jo tudi dobil. Novi predsednik GD prizadevno delo ob nabavi vozila.
Primskovo je postal Branko Čipe, poveljnik pa Borut
Krč, ki sta društvo vodila od 19. februarja 1994 dalje. Zlati znak civilne zaščite
Bivšemu predsedniku Pavlu Sajovicu so se zahvalili za
dolgoletno delo, bivši poveljnik, Franci Šenk ml., pa je Primskovška glavna cesta, Jezerska cesta, je zaradi
napredoval v sektorskega poveljnika GZ. povečanega prometa postajala prenevarna, saj je bilo ob
njej strnjeno vaško naselje, tudi gasilski dom je stal trdno
Lastninsko preoblikovanje ob tej cesti. Vsak izvoz iz gasilskega doma je zaprl cesto,
zato je bilo včasih kar nevarno. Že mnogo let se je priprav-
V letu 1994 je bilo veliko dela vloženega v lastninsko ljala širitev ceste, zato se je tudi za dom iskalo rešitve, ki so
preoblikovanje GD, saj je 48. člen Zakona o gasilstvu, v glavnem kazale na gradnjo novega doma, na novi lokaciji.

338 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Konec leta 1996 je bil za kranjsko gasilstvo velik dan, Od leta 1998 nadaljujeta z delom dve gasilski zvezi:
saj so predali namenu prostore novega, modernega, ● Gasilska zveza Mestne občne Kranj, ki povezuje pros-
evropsko primerljivega gasilskega doma na Bleiweisovi
cesti. V njem so dobili svoje mesto kranjski poklicni in tovoljna gasilska društva (PGD) in prostovoljna
tudi prostovoljni gasilci, potapljači, jamarji, gorski reše- industrijska gasilska društva (PIGD) iz območja
valci in celo medicinski reševalci. Direktor zavoda, občine in
Janez Osojnik, je imel nemalo zaslug za tak razvoj, ki je ● Gasilska zveza Kranj (kasneje Kokra), ki vključuje
v ponos mesta Kranj. PGD iz občin Cerklje, Naklo, Preddvor in Šenčur.

Poveljnik Civilne zaščite Slovenije, Miran Bogataj, je 1. Ob 120-letnici društva nova gasilska
marca 1996 izročil našemu društvu zlati znak civilne črpalka, prapor in parada
zaščite, kar je še eno priznanje, ki je plod dolgoletnega
dobrega prostovoljnega dela. V letu 1999 so potekale aktivnosti ob 120-letnici PGD
Kranj - Primskovo in 40-letnici JZ GRS Kranj. V dveh
6. oktobra 1997 je bil predsednik Igor Bizjak pri avgustovskih dneh je bilo prebivalcem Kranja prikazano
županu MO Kranj, g. Vitomirju Grosu, na razgovoru o helikoptersko reševanje iz stolpnice, demonstracija
lokaciji in gradnji novega gasilskega doma. Rešitve so prometne nesreče v živo z reševanjem ponesrečencev, v
kazale na možnost novogradnje na lokaciji poleg bivše Domu krajanov je bila slavnostna seja društva. Naslednji
"radio postaje", na sedanjem območju novega dan je bila od sodišča v Kranju, mimo Gimnazije in
trgovskega centra na Šucevi cesti. Globusa, pa vse do Doma krajanov na Primskovem
svečana parada z mnogimi udeleženci (osem ešalonov GZ
Redni letni občni zbor leta 1998 prinese novo vodstvo, Gorenjske), ki je dosegla vrh s prevzemom nove gasilske
saj je za predsednika izvoljen Bojan Košnik, poveljnik je črpalke Rossenbauer (botra sta bila ga. Nežka Krč in g.
postal Borut Krč, predsednik NO Igor Bizjak, tajniške Alojz Ovsenik), novega praporja domačega društva (botra
posle je prevzela Mojca Triplat, računovodstvo je od ga. Milena Hrvatin in g. Jernej Gortnar) in praporja
Tončke Bizjak prevzela Nada Košnik, matično knjigo Gasilske zveze Mestne občine Kranj. Blagoslov je opravil g.
pa še naprej vodi Janko Zupan. Za vse dosedanje župnik Franc Godec.
zasluge prejmeta člana Pavel Sajovic, bivši predsednik
društva, in ing. Janez Sušnik naziv častnega člana. Slavnostni oder ob 120-letnici.
Na prireditvi so bili: minister
5. decembra 1997 so predstavniki MO Kranj in PGD za obrambo RS, g. Franci Demšar
podpisali listino o ustanovitvi GZ MO Kranj. S tem se (slavnostni govornik), poslanec
je zaključilo skupno delovanje društev iz občin Cerklje, državnega zbora RS, g. Jelko Kacin,
Naklo, Preddvor, Šenčur in MO Kranj. predsednik Gasilske zveze RS,
g. Ernest Eöry, župan Mestne
Od GZ Slovenije sta prejela nagrado Matevža Haceta še dva občine Kranj, g. Mohor Bogataj
naša člana, Jože Kastelic in Vili Tomat, kar uvršča naše in mnogi drugi državni in gasilski
društvo v vrh dobitnikov najvišjih priznanj na Slovenskem. funkcionarji.

Ustanovitev gasilskih zvez

Na ustanovnem zboru Gasilske zveze Mestne občine
Kranj so bili v organe zveze izvoljeni sledeči: za predsed-
nika Cveto Lebar, za poveljnika Marjan Katrašnik, član
UO je postal Vili Tomat, častni član pa Franc Košnjek, oba
naša člana. V poveljstvo zveze je bil iz našega društva izvol-
jen Robert Jerman.

339

Velika plaketa Mestne občine Kranj

V izdaji Kranjčanke preberemo, da se je v tem in še v
naslednjih letih z raznimi delovnimi akcijami zbiral
denar za gradnjo novega doma, čeprav gradnja sprva še
ni bila zanesljiva. Ob občinskem prazniku prejme
društvo PGD Kranj - Primskovo Veliko plaketo MO
Kranj, društvo pa je med drugimi podelilo priznanje
najstarejšemu članu, g. Antonu Arharju, ki je dopolnil
96 let in bil član od leta 1930, torej polnih 70 let.

Krvodajalska akcija, spominska vitrina

Kri potrebujemo vedno. Tega se še kako zavedamo tudi
primskovski gasilci, ki smo že leta 2000 organizirali 1.
krvodajalsko akcijo v lastni režiji. Kri je darovalo 9
naših članov, veseli pa smo, da je akcija postala tradi-
cionalna.

Aprila 2000 smo predali namenu spominsko vitrino,
darilo mizarja Alojza Ovsenika, ki smo jo posvetili dol-
goletnemu poveljniku društva, Jožetu Viharniku.
Markovčev Jože, kot se je reklo po domače, je bil leta
1990 odlikovan z medaljo zaslug za narod. Spominski
trak vitrine je prerezal pokojnikov brat Matija, sliko pa
je v spremstvu pokojnikove žene Darinke položil
poveljnik Borut Krč.

"Primskovljanke ugnale vse moške
in ženske ekipe gasilcev" - tak je
bil naslov članka v Gorenjskem
glasu junija 2000, ko je naša
ženska desetina dosegla 1. mesto
in nasploh najboljši čas
na občinskem tekmovanju
Gasilske zveze Mestne občine
Kranj. Mentorja desetine sta bila
Franci Šenk in Borut Krč.

Zgoraj:
Rušenje gasilskega doma aprila 2001.
Temelj stolpa je bil močno ogrožen.
Ena od trinajstih ruševin, ki nam je dala možnost pridobitve finančnih sred-
stev za novogradnjo.

340 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Začetek gradnje nikov. Dvoriščni del nam asfaltira Cestno podjetje Levo: Otvoritev gasilskega doma leta
novega gasilskega doma Kranj, položijo nam zelene tepihe travne ruše, mentorji 2002.
mladine skupaj z otroki počistijo okolico ...in vse je
Na občnem zboru v Domu krajanov na Primskovem pripravljeno za slavnostno dekoracijo, zasaditev Spodaj: Predsednik Bojan Košnik,
smo od arhitekta, g. Franca Nadižarja, dobili načrt grmovnic, pisanje protokola otvoritve. Kar nekaj najzaslužnejši za izgradnjo novega
novega gasilskega doma. Dom PGD Kranj - Primskovo, aktivnosti je bilo v teh mesecih, saj se nov dom ne odpira doma, kar nista spregledala niti
zgrajen davnega leta 1930, je končal svoje humano vsak dan. Temu primerna je bila tudi slavnostna otvoritev. GZS in župan MOK, ki sta mu oba
poslanstvo. Pred prvomajskimi prazniki leta 2001 ga Gasilski dom je potreboval mnogo botrov, sponzorjev, podelila visoko odlikovanje.
podremo, vse lesene dele zvozimo na deponijo v prispevkov krajanov in okoličanov, da nam je uspelo.
Kokrški log, kjer se to leto lahko pohvalimo z največjim
kresom na Gorenjskem. Po kar nekaj težavah se je 31.
julija končno začela gradnja novega doma, ki je streho
dobil v devetdesetih dneh. Zato so bili zaslužni marljivi
delavci Gradbinca - Gip d. o. o. iz Nakla, in gradbeni
odbor, ki mu je predsedoval Bojan Košnik. Denar,
nabran iz raznih delovnih akcij (rušenje objektov),
dežurstev (Prešernovo gledališče, sejmišče), nabirka
med krajani, donatorji ipd., se je hitro izčrpal.

Na pročelju doma - gradbeni odbor za izgradnjo novega doma. Zgoraj: Čistilna akcija mladih članov društva, mentor
Mitja Zupan.
Odprtje novega gasilskega doma Levo: Domačin g. Vinko Tušek, akademski slikar, ob ustvarjanju
freske sv. Florjana, zavetnika gasilcev.
Hladna zima nam ni naklonjena, zato pa nas s čaji in z
napitki bodrijo krajani, da lažje vrtamo, "štemamo", 341
kopljemo in pripravljamo delo za mojstre, ki nam bodo
v novi dom položili inštalacije. Dela napredujejo, kmalu
sledi tudi fasada, akademski slikar, domačin g. Vinko
Tušek nanjo naslika fresko sv. Florjana z repliko starega
gasilskega doma, za spomin na čase naših predhod-

Za vse obiskovalce so v Mesariji Gasilci ob jubilantu, Alojzu Ovseniku. Naš član društva, Ignac Sušnik, st.,
Arvaj pripravili golaž. nam je izdelal nove bele gasilske uniforme, ki smo jih prvič uporabili za
Paplerjevo TV akcijo Kamero presenečenja ob praznovanju življenjskega
jubileja našega zvestega botra Alojza Ovsenika. S stoletno "pumpo" iz
Predoselj in vozom smo se odpeljali do botra in ga presenetili na hišnem
pragu. Kar malo je ugovarjal, preden je ugotovil, kam smo priklopili cevi,
da mu "imovina ne bi pogorela".

Veseli novega doma smo organizirali silvestrovanje v
dvorani nad garažami in pričakali novo leto 2003.
Udeležili smo se dveh pustovanj in na obeh, v Kranju in
v gostilni Marinšek, osvojili prvo mesto.

Na kresovanju smo pridobili novo darilo, saj nam je
podjetje Gitas d. o. o. podarilo visokotlačni aparat za
pranje vozil in opreme, kar nam pride zelo prav, saj še
vedno odplačujemo dolgove za naš novi dom.

Marjan Černivec in Zvečer je bilo na vrsti kresovanje v Kokrškem logu, ki je Po več sestankih in razgovorih nam uspe, da od
Darinka Viharnik med to noč utrujeno, a zmagoslavno … Udeležilo se ga je Gasilsko - reševalne službe Kranj prevzamemo rabljeno,
ogromno ljudi in največji kres na Gorenjskem je gorel a še vedno uporabno gasilsko vozilo - cisterno Steyr
spuščanjem golobov. še dolgo v noč, mnogi so ob njem dočakali jutro, jutro GVC-3000. Naši stari gasilski tovornjaki so postali že
zmage ... utrujeni, za novega pa res nismo imeli ne volje ne časa,
da bi šli spet z nabirko med krajane. Zato smo bili nove-
Računi so še kar prihajali, denarja nismo imeli, neka- ga vozila zelo veseli. Predsedniku Košniku z županom
terim smo odložili plačilo in ga poplačali z zamudo, a Mohorjem Bogatajem uspe spektakularno odpiranje
plačali smo vse račune. šampanjca z mečem. Naša ženska ekipa je zmagala na
regijskem tekmovanju v Žabnici.

Pol leta pred svojim stotim rojstnim dnevom je umrl
naš najstarejši član, Anton Arhar.

342 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Prevzem avtomobila Steyr Prevzem novega kombija

in kombija ukinjenega PIGD IBI Ob prevzemu novega kombija GVM-1, Renault Master,

15. oktobra 2003 smo praznovali Dan gasilstva na leta 2006, smo organizirali prevzem, na katerem so

Primskovem z vajo pri domači osnovni šoli in s sveča- nas pozdravili minister za obrambo RS, g. Karel Erjavec,

nim prevzemom avtomobila Steyr. Organizirali smo predsednik Državnega sveta RS, g. Janez Sušnik - naš

izlet gasilcev in družinskih članov na Vransko v Muzej član, ansambel Gašperji in še mnogi drugi. Na zabavi

motorjev in gasilske opreme ter v Rudnik Velenje. Za smo izvedli tudi licitacijo osmih umetniških slik, ki so

popestritev smo imeli s seboj ansambel Rudija Jevška. jih darovali boter Lojze Ovsenik - sliko Ivankovića in

Aprila 2004 smo prevzeli ključe kombija IMV 2200D, pod- slikarji Tušek, Puhar, Jalovec in Šumnik. Prodali smo
jetja IBI, kajti njihovo PIGD so ukinili in avto dodelili nam. vseh osem slik in denar namenili za nakup opreme.
Organizirali smo tudi žalno sejo za pokojnim častnim

Spomladi 2004 smo odprodali oba tovornjaka, saj sta članom in dolgoletnim predsednikom našega društva,

postala stara in potrebna popravila. Očitno sta bila še v Pavlom Sajovicem.

dobri kondiciji, saj sta bila prepeljana v Srednjo Pri svojem delu smo vse več začeli uporabljati tudi raču-
Dalmacijo na Hrvaškem. nalnik, v programu Vulkan imamo shranjene vse

V Kokrškem logu smo ponovno organizirali kresovanje. podatke o društvu, opremi in članih. Tudi napredovan-

14 gasilcev se je 4. maja, na dan, ko praznuje naš ja, izobraževanja ipd. potekajo prek Vulkana.

godovnik, udeležilo Florjanove maše v domači cerkvi. Upravni odbor se je zahvalil Primožu Štrausu, da je kot
Umrl je naš dolgoletni aktivni član in častni član GZ naš predstavnik sodeloval v vseslovenski akciji gašenja
MO Kranj, Marijan Čeferin. Več prizadevnih članov smo požara na Krasu. Mitja Zupan prevzame uniformo,
presenetili na njihovih osebnih praznovanjih, tega leta odlikovanja in slikovni material g. Milana Vrhovca
sta bila na vrsti Janez Pelko in Vili Tomat, saj sta prazno- (dolgoletni poveljnik GZS), ki nam jih je v last prinesla
vala življenjski jubilej. Društvenega izleta na Goričko se hčerka, ga. Marinka Krisper, sokrajanka iz Klanca.
je udeležilo 37 gasilcev, šli smo se kopat v Terme in

ogledali Noči čarovnic v Gradu. Janko Zupan, novi član sveta Krajevne skupnosti

Primskovo, je na seji Upravnega odbora društva prebral

članek, ki ga je pripravil kot predlog za sodelovanje

Spominski pohod na Triglav med krajevno skupnostjo in gasilci. Člani so ga podprli.

11 otrok v spremstvu odraslih smo leta 2005 peljali na

smučarski vikend na Vogel in kopanje v Bohinsko Organizatorji izobraževanja
Bistrico, kjer smo mladi in starejši člani uživali v lepem Izprašan gasilec
sončnem vremenu, zvečer pa še na kopanju v bazenu.

Sledila je krvodajalska akcija v bolnici na Jesenicah, Zaradi zaostrenih pogojev organizacije smo se aprila

nato pa ogled poletov v naši Planici. Že nekaj let hodi- 2007 odpovedali organizaciji kresovanja.

mo na spominski pohod na Triglav, kjer počastimo Bili smo organizatorji izobraževanja za naziv Izprašani
spomin na pokojnega Janija Krča, ki mu je daljnega leta gasilec. Prijavilo se je 15 naših mladih članov, zaključilo
1972 ognjena strela pod vrhom Triglava prekrižala živ- jih je 11. Sledil je izlet na Primorsko - ogledali smo si
ljenjsko pot. Predjamski grad, Sečovlje in oljarno. 18. september

Organizirali smo izobraževanje za gledališčnike o 2007 je prebivalcem Poljanske doline ostal v slabem

ravnanju z gasilskimi aparati, ter o nevarnostih, ki nam spominu, a zavedujoč se, da v nesreči niso ostali sami,

tam pretijo, saj že dolga leta dežuramo v Prešernovem jim je dajal upanje. Tudi 7 članov našega društva je bilo

gledališču in vemo, da skupaj z osebjem gledališča na intervenciji v Železnikih, pomagali smo pri nabiran-

lahko preprečimo najhujše. ju opreme. Čistilnica Šengar nam je brezplačno očistila

343

opremo, uporabljeno v poplavah. Obiskal nas je tudi Florjanovo mašo v domači cerkvi, kjer smo se po sv.

republiški inšpektor in nas opozoril na nekaj pomanj- maši v župnijski dvorani družili z župnikom g. Francem

kljivosti. Godcem in gasilci okoliških društev.

Zidarstvo Ovsenik je prizadel velik požar, ki nam ga je
s celonočnimi napori uspelo pogasiti, škodo pa omejiti.

Dežurno društvo ob polletnem
predsedovanju Slovenije EU
na Brdu pri Kranju

Od 1. januarja do 30. junija 2008 smo bili na predlog
Uprave za zaščito in reševanje določeni, da smo za čas
predsedovanja RS izbrani kot dežurno društvo za
morebitno potrebno posredovanje.

Na desni: Srečanje z domačim Na občnem zboru sta bila izvoljena novi UO in NO.
župnikom, Francem Godcem, Predsednik je še naprej ostal Bojan Košnik, stari
poveljnik Robert Jerman pa je predal svoje posle
po Florjanovi maši. Robertu Pelku. Večina ostalih članov je še naprej ostala
aktivnih, izvoljenih je bilo nekaj novih članov.
Gasilske sobote in nov avtomobil
Ob 110-letnici stare in 30-letnici nove osnovne šole na ob 130-letnici društva
Primskovem smo izvedli vajo - reševanje otrok iz
"goreče" šole. Otroci so se, skupaj z učiteljicami, zbrali V okviru 130-letnice in 50-letnice GRS Kranj, smo ob
na šolskem igrišču in opazovali, kako gasilci opravljajo sobotah organizirali gasilske sobote na Glavnem trgu
svoje delo. pri vodnjaku v Kranju, prikaze pred trgovskim cen-
trom Mercator, razstavo v Zavodu za turizem,
Evakuacijska vaja iz podzemne garaže pri Gimnaziji v družabna tekmovanja med poklicnimi in prostovoljni-
Kranju, na kateri smo poleg drugih gasilcev sodelovali mi gasilci ter reševalci. V PGD Kranj - Primskovo smo
tudi mi, pokaže, da bo reševanje v jaških, podzemnih predali in blagoslovili novo vozilo, organizirali dvo-
prostorih in dvigalih zahtevno ter da bomo morali biti dnevno veselico z ansambloma Čuki in Fantje z vasi,
zelo dobro usposobljeni. srečelovom in še s čim.

Ob koncu leta smo aktivirali tudi društveno stan na 19. in 20. junij 2009 sta bila datuma, kjer smo se s
internetu, na katero je bil avtor Miha Sušnik pripravljen skupino Čuki veselili vse do jutranjih ur, saj veselju
dodajati nove podatke. Na naslovu www.gasilciprim- tisočglave množice kar ni bilo konca. Parado, ki naj bi
skovo.com je bilo vsak dan več obiskov. potekala od gasilskega do Doma krajanov smo skrbno
pripravljali, žal pa nam je slabo vreme pokvarilo še
Bližala se je 130-letnica društva. V ta namen smo slovesnejše praznovanje 130-letnice. Slavnostna govor-
pripravili ali bili soudeleženi na več akcijah. Upravni nica, ga. Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve,
odbor je podprl idejo o nakupu novega kombija za pre- nam je v nagovoru namenila nekaj vzpodbudnih besed,
voz moštva. Z velikimi napori nam je uspelo zagotoviti svoje pa so dodali še gostitelj, predsednik Bojan Košnik,
sredstva in naročiti avto. Za celotno Gasilsko zvezo smo predsednik Gasilske zveze Mestne občine Kranj, spre-
organizirali tekmovanje v veleslalomu na Krvavcu, kjer jem dveh članov med častne člane društva: Janeza Pelka
smo ponovno osvojili prehodni pokal za najboljše in Alojza Ovsenika, ter folkloristi Akademske folklorne
društvo. Na nivoju Gasilske zveze smo organizirali skupine Ozara. V odsotnosti poveljnika Civilne zaščite

344 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje

Slovenije, g. Mirana Bogataja, nam je priznanje, plaketo društveno priznanje. Aplavz v dvorani je bil potrditev Praznično odet gasilski dom.
Civilne zaščite, izročil g. Janez Prašiček, predsednik naše odločitve in priznanje, ki jim ga je podelila ga. Vozila, mlaj z zastavami,
Gasilske zveze Mestne občine Kranj in član Upravnega ministrica Kresalova, jim bo verjetno še dolgo ostalo v znak 130 let, transparenti,
odbora Gasilske zveze Slovenije Jože Derlink pa nam je spominu. Sledil je še slovesen prevzem in blagoslov plakati. Vse za praznovanje
izročil plaketo Gasilske zveze Slovenije. Tudi predsed- novega avtomobila VW Transporter 4 MOTION ter lepega jubileja.
nik Krajevne skupnosti Primskovo, mag. Drago Štefe, je pogostitev in druženje s skupino Fantje z vasi.
podelil priznanje v zahvalo za dolgoletno uspešno delo
na področju zaščite in reševanja v krajevni skupnosti.
Največji aplavz v dvorani so poželi naši mladi člani
društva, ki so požtvovalno priskočili na pomoč pri
gašenju požara pri Pucljevih, da smo jih predlagali za

345

Govor ge. ministrice Katarine
Kresal v Domu krajanov
Primskovo.

Veselica z ansamblom Čuki.
Za uvod so prišli na vrsto otroci

in njihovi starši.

346 Vasi v objemu žitnih polj ● Primskovo, Klanec in Gorenje