Prostor in arhitektura mediterana

PSERMININCAIRC

PMroEstDorIiTn aErhRiteAkNtuAra

Vsebina 6-39
6-11
Poreč 12-15
Analiza mediteranskih mest 16-19
Ulica v odnosu barv, materialov in odprtin 20-23
Mesto raznolikih sekvenc 24-27
Živahnost mesta in arhitekture 28-31
2000 let nazaj in danes 32-35
Ulica, tgr, prostor za druženje 36-39
Rimska zasnova opazna še danes 40-73
Trg. Fasade. Connections 42-45
Novigrad 46-49
Drvesa - sence in vzdušje 50-53
Ulica v odnosu barv, materialov in odprtin 54-57
Igra sonca in sence 58-61
Domačnost in duša mesta 62-65
Prelivanje barv skozi mesto 66-69
Zgodovinsko ali turistično mesto 70-73
Nekoč otok 74-107
Povezanost. Uporaba 76-79
Gradež 80-83
En element, dva razmerja 84-87
Ulica v odnosu barv, materialov in odprtin 88-91
Kontrasten odnos do morja 92-95
Urejen skupni prostor 96-99
Sprehod in svež morski zrak 100-103
Sprehod ob morju 104-107
Mediteransko mesto po avstrijskih notah 108-137
Ulice. Promenade 110-113
Trst 114-117
Pomol. Močna povezava med ljudi in morjem 118-121
Ulica v odnosu barv, materialov in odprtin 122-125
Monumentalnost prostora 126-129
Mogočnost stavb med praynimi volumni 130-133
Nedeljski popoldnaski izlet 134-137
Dunaj sredi Jadrana
Trg. Canal. Mostovi
2

Sistiana - Portopiccolo 138-171
Grad brez ljudi, mesto brez duše 140-143
Ulica v odnosu barv, materialov in odprtin 144-147
Mesto duhov 148-151
Horizontalni pogled celotnega mesta 152-155
Luksuz, blišc, duhovi 156-159
Pridih starega v novem mestu 160-163
Idealna scenografija, namenjena bogatima 164-167
Hiše. Uporaba. Funkcija 168-171
Piran 172-201
Mistično. Nekaj. kar nas kliče 174-177
Ulica v odnosu barv, materialov in odprtin 178-181
Polnost morskega duha 182-185
Ozke uličice ker se svetloba drugače vede 186-189
Pogled iz strehe svet 190-193
Tam, kjer kraljuje Tartini 194-197
Ulice. Seafrons. Tourists 198-201
Izola 202-235
Spontana dejanja naredio premikanje 204-207
Ulica v odnosu barv, materialov in odprtin 208-211
Mediteranski potencial 212-215
Svoboda mestnega tlorisa 216-219
Ribištvo in ladje 220-223
Pot ob marini 224-227
Nekoč otok 228-231
Hiše. Marina. Stare zgradbe 232-235

mediteranskAihnamleizsat

4



6

Poreč

omoVgisoočkaejostsaenvbcee

Poreč je mesto in občina na zahodni obali istrske-
ga polotoka. Najpomembnejša znamenitost je Ev-
frazijeva bazilika iz 6. stoletja, ki je razglašena za
Unescovo svetovno dediščino.
Mesto je staro skoraj 2000 let in je postavljeno
okoli pristanišča, ki ga pred vplivom morja ščiti ma-
jhen otok Sveti Nikola. Obala Poreča je bila že od
sedemdesetih let 20. stoletja najbolj obiskana turis-
tična destinacija na Hrvaškem.

8



pločnikom ob stavbah je cesta za avtomobile,
ki med obema prostoroma, kjer se premikajo
pešci, nariše mejo. Od kavarn do morja mora-
mo prečkati ulico. Na kateri koli strani smo, ču-
timo, da je na drugi strani bar. Mogoče bi bilo
veliko bolje, če bi avtomobile premikali dru-
gače, naredili omejen prehod samo za goste
hotela in tako dobili širši razgled, bolj udobne
kavarne in ljudje bi se bolj povezali z morjem.

“Unpredictability and Med 2. stoletjem pred našim štetjem je bil na Na morju imamo tudi kioske, ki so različnih
unplanned, spontaneous majhnem polotoku z dimenzijami približno 400 stilov, nekateri prodajajo oblačila in spominke,
actions are very much m × 200 m, kjer je zdaj mestno središče, zgra- drugi sladoled ali hitro hrano. Toliko incidenta
part of what makes jen rimski kastrum. na morju ga odvrne, spravi v svojo lepoto in
moving and staying in Iz rimskega obdobja je ohranjen tloris mesta ga nadomesti s pomembnostjo odmika ljudi od
city space such a special s karakterističnim razporedom glavnih ulic, te obale. Poleg tega kioski zapirajo pogled na
attraction” cardo in decumanus, vzporedno s katerima so morje z glavne ulice in celo do prvih nadstropij
se nizale stranske ulice in tako tvorile pravilne stavb za njimi. Če bi kioske odstranili med
10 insule. cesto in obalo, bi imeli drevored, ki označuje
Leta 1947, dve leti po drugi svetovni vojni, morje in naravo. Ljudje bi se začeli bolj gibati
jo je zasedla Jugoslavija, ime mesta pa so ob morju. Kot smo že povedali, so vse ceste v
spremenili v Poreč. Italijansko prebivalstvo je mestu zlahka povezane, lahko bi pridobili več
mesto zapustilo, zamenjali pa so ga slovanski ljudi, ki se gibljejo skozi kraj, pa tudi več obisk-
prebivalci iz različnih krajev Jugoslavije. ovalcev kavarn in restavracij na obali.
Središče mesta je trg, ki se razcepi na 6 ulic, Ulice za pešce so večinoma v senci zgradb,
od katerih 4 vodijo do morja. Mesto je organ- ki jih definirajo. Prej bomo prehodili takšno
izirano tako, da lahko pridemo do morja in se ulico kot tisto, kjer smo popolnoma odkriti in
vrnemo nazaj v center z ustvarjanjem krožne osvetljeni. Višinska razlika med stavbami daje
poti in tako dobimo celotno sliko. mestu dinamiko. Vedno jo rešuje ena od dveh
Na glavnem trgu se ljudje zbirajo na robovih, logik: streha ene stavbe se konča na polovici
do zgradb, čez sredino skoraj nikoli ne hodijo. ali robu okna druge stavbe ali pa se nadaljuje
Podobno je na obali. Kavarne so nameščene z ornamentom.
ob stavbah, kar daje občutek varnosti in Ulice so ozke z dovolj visokimi zgradbami,
zaščite. Ljudje ne marajo biti izpostavljeni, ki jim omogočajo, da so vedno v senci. Tako
vedno se bodo počutili bolj udobno na koncih, ljudem zagotavljajo bolj prijetno vzdušje za
s stavbo, ograjo ali vsaj ulično svetilko. hojo in zadrževanje. Poleti ko vladata sonce
Potrebujejo nekaj, da se “naslonijo na” in imajo in vročina, bi z veseljem hodili po osenčenih
občutek ugodja. delih. Poreč nam omogoča, da se zaščitimo
Promenada ob morju ima zaprt, končni pogled, tudi v takšnih trenutkih.
ki je omejen s hotelom pod določenim kotom, Od glavne ulice se loči veliko stranskih cest,
ki jasno kaže to mejo. ki vodijo globlje v mesto ali na drugi strani do
Obstaja še en občutek varnosti in muhavosti, morja. Ulice ki vodijo do plaže, imajo majhne
ki nas vedno veseli. Pogled ne sega do ob- odprte poglede na morje, ki nam največkrat ne
zorja, ampak le do otokov 500 m od obale, povejo, kam gredo. Pogled se zavede z zavo-
kjer se nahaja hotel. Drugače smo zaščiteni z jem in tako postane mističen.
vseh strani. Med sprehajališčem ob morju in Če se znajdemo na križišču, kjer na eni strani
vidimo morje, pogled na drugi strani pa nam
ne govori o svojem dogajanju in cilju, se bomo
v večini primerov odpravili v neznano, da bi
videli kaj je tam, saj ljudi poganjata skrivnost in
želja po raziskovanju.



mUatliecraiavloovdninosoudpbratrivn,

Poreč je mesto na Hrvaškem, ki se nahaja na za-
hodni obali istrskega polotoka. Mesto Poreč je sta-
ro 2000 let. Na njegovem mestu je obstajalo prej
naselje, vendar se je sam razvoj mesta začel s pr-
ihodom rimske vojske, ko je naselje postalo kas-
trum. V 1. stoletju je Poreč postal rimska kolonija,
ki je dobila status mesta in ime Colonia Iulia Paren-
tium. Obzidje mesta je bilo zgrajeno že v 4. stolet-
ju, znamenita Evfrazijeva bazilika pa v 5. stoletju.
Današnji Poreč in nekdanji Parencij imata, tako
kot večina starodavnih rimskih mest, urejeno
pravokotno mrežo ulic, ki se je ohranila v pri-
meru Poreča do danes. Vsa načrtovana rim-
ska mesta so imela pravilne pravokotne ul-
ične prehode, to so vse ulice, ki so sekale pod
pravim kotom in so tvorile bloke pravokotne-
ga tlorisa. Poreč, antični Parentium, je ohranil
svoj starodavni ulični raster. V Poreču
dekumanusi potekajo po daljši strani
polotoka, od vzhoda do zahoda, medtem ko so
tisti od severa do juga cardi. Takšna postavitev
ulic se je razširila na zemljišče okoli mesta,
h kateremu je tvorila mestni ager.
Razporeditev obeh mrež naj bi se sovpada-
la, a ker se Poreč nahaja na polo-
toku, bi to lahko uresničili le delno.

12



1.1 | Lega ulice Ulica povezuje dve vzporedni ulici (slika 1), v kat-
1.2 | Tlak erih se odvija javni program v pritličju. Tako je uli-
ca povezovalni element brez javnega programa,
1.3 | Barve služi pa tudi kot dostop do vhodnih točk objektov.
1.4 | senčenje odprtin Ulica ima urejen tlak (slika 2), narejen iz kam-
na, ki je zelo trpežen, nizko vzdrževan grad-
14 beni material z visoko toplotno maso. V sred-
ini poteka linija, ki pohodno območje deli na
dva dela, namenjena pa je odvajanju vode.
Poreč – mesto pozlačeno z mozaiki pretek-
losti se v odprti “galeriji” zgodovinskega jedra
mesta ponosno hvali z Evfrazijevo baziliko.
Sprehod po tlakovanih kamnitih ulicah, ki še
vedno kot pred 2000 leti nosijo rimske na-
zive, vodi do nekdanjega foruma Marafor, kjer
Poreč danes hrani ostanke rimskih hramov.
Zaznamo umirjene in nevtralne barve (slika 3),
ki so predvsem uporabljeni pri oblikovanju oz-
adja. Njihov pomen je v veliki meri odvisen od
hladnih in toplih tonov barv, ki se dopolnujejo.
Naravne rjave barve zaznamo v kombinaciji na
prilagodljivi bež in umirjeni slonokoščeni barvi.
Skrivnostna, elegantna črna in nežna bela bar-
va, se pojavita v sofisticiranih odtenkih sive.
Močni odtenki modre barve se pojavijo zgolj
na manjših enotnih elementov. Kot vsa Istr-
ska mesteca, v svojih ulicah skriva zgodbe
in čarobne kotičke. Bogata zgodovina govori
svoje spomine skozi zgradbe in utrip mesta.
Barv se ne da zgrešiti, stavbe zažarijo v vseh
odtenkih močnih barv, tekstura v ozadju pa daje
še poseben poudarek na unikatnih fasadah.
Okno je prozorna ali prosojna odprtina v
steni ali vratih, ki omogoča prehod svet-
lobi in kadar ni zaprto tudi zraku in zvo-
ku. Okna so običajno zastekljena ali pokri-
ta s katerim drugim prosojnim materialom.
Odprtine v steni stavbe za sprejem svet-
lobe in zraka, so pogosto urejene tudi za
namene arhitekturne dekoracije. Okna so
zasenčena s polokni (slika 4). Ta so nare-
jena iz lesa, kar daje poseben naravni vi-
dez in se pojavijo v naravni rjavi barvi, ali pa
so barvana v bele ali močne modre odtenke.
Na objekte so pritrjeni s kovinskimi vezmi.



Mesto razsnekolvieknihc

V jedru mesta Poreč sva zaznala, kako se bogata
zgodovina mesta prepleta s sodobnostjo. Stavbe
izkazujejo raznolike zgodovinske stile, občutimo
lahko preskok v času. Še danes mesto ohranja
svoj edinstveni duh. Ponuja raznolike ambiente, te
lahko doživljamo v sekvencah tako v prostoru, kot
tudi v tlakovanju ulic.

16



1.5 | Ozke in visoke senčne ulice Poreč deluje bolj introvertirano, ima ozke in
1.6 | Na glavnem trgu Slobode je razvidno enotno tlakovanje visoke senčne ulice, ki jih povezuje velik odprt
1.7 | Kamniti tlak povezuje mesto in mu daje enoten karakter trg. Mesto ni v merilu človeka – vsepovsod
1.8 | Uporaba kamna je pomembna tako v arhitekturi kot tudi v najdemo dominante – že samo mesto dominira
nad okoliškim morjem. Stavbe so si različne tako
18 tlakovanju v barvah, slogih, dimenzijah kot tudi v detajlih, in
jih poenoti šele kamniti tlak, ki povezuje mesto
skupaj in mu da enoten karakter. Vsaka ulica
ima močno perspektivo, ki je vedno malce v
naklonu, in povsod najdemo kontrastne sence.
Zaznam strogi red in kompozicijo v razdelitvi
fasad in pasovih oken, tudi zelenje je urejeno v
drevoredih in negovano. Čutiti je starost mesta,
ki se mu novejše stavbe poskušajo približati.
Mesto je polno dominantnih arhitektur, barv in
celo urbana oprema kavarn tekmuje med seboj.
Trg je prevelik in moderno oblikovan, in tukaj se
nekako izgubi mediteranski duh ozkih ulic.
Po izkustveni analizi sem prišel do ugotovitve,
da sta si Poreč in Novigrad karakteristično
podobni, ampak hkrati tudi zelo kontrastni
mesti. Že pri opazovanju tlaka, padca senc
in odprtostjo prostorov se vidi velika razlika.
Poreč ima zelo specifično nivojsko definirano
tlakovanje, ki se deli po namembnosti. Na
ulicah je razvidna delitev na tri pasove: stranski-
glavni-stranki pas, ki so medsebojno ločeni
z dodatnim, tanjšim pasom, ki hkrati služi kot
odtočni kanal za meteorno vodo. Ob prehodu
iz javnega v zasebni prostor je razvidna
višinska in tlakovna sprememba, saj je vstopna
niša dvignjena z novim tlakovanjem. Ko pa
prestopimo v zasebni/novi prostor je ponovno
razvidna in občutna višinska in tlakovna
razlika, saj se nivo spusti in nadaljuje z novim
tlakovanjem. Tudi na glavnem trgu Slobode je
razvidno popolnoma drugačno tlakovanje, saj
je v celoti položen z istim kamnom. Poreč je
tudi grajen veliko bolj zaprt z ozkimi ulicami,
ki se na določenih točkah odprejo v večja
dvorišča, ki pa ga po navadi zapolnijo parki.
Tudi občutno je razvidna večja višina uličnih
stavb, ki ustvarjajo prijeten občutek v poletnem
času, saj preprečujejo prekomerno segrevanje
prostora s pomočjo senc.



arŽhmiivteaekshttnauorisnet

Poreč je istrsko turistično mesto in pristanišče
na Hrvaškem. Je ena od občin, kjer živi avtoht-
ona slovenska manjšina v Istri. Ima blago sre-
dozemsko podnebje in je zaradi velikega šte-
vila plaž in bližnje okolice, kulturno zgodovinskih
spomenikov, turističnih naselij in kampov eno
izmed največjih istrskih turističnih središč. Na-
haja se ob vzhodni obali Jadranskega morja.

20



lahko imenovali tudi center mesta, se nahaja na
polotoku in se začne s trgom Slobode, ki deluje
kot vstopna točka. Ker je mesto na polotoku, ga
Jadransko morje obdaja iz vseh treh strani.
V mesto vodijo ulice, ki te pripeljejo do glavne-
ga vstopnega trga. Vstop je zelo poudarjen.
Ob robu stoji cerkev gospe Andele. Na levem
in desnem robu trga so postavljene zgradbe, ki
imajo spodnje etaže odprte proti trgu, v njih pa
je prostor za različne restavracije in kavarne.
Oblika trga te sama usmerja proti morju oziro-
ma globje v mesto. Ko potuješ skozi prostor
Med 2. stoletjem p. n. št. je bilo na majhnem trga opaziš, da se teren znižuje. Nivo terena se
1.9 | Vstopni trg

polotoku, zgrajen rimski kastrum oziroma vo- počasi spušča od začetka vstopa v mesto pro-
jaško naselje. Tam se trenutno nahaja mestno ti morju. Ko se trg zakluči se iz njega izpeljejo
središče. V času vladavine cesarja Avgusta v 1. ozke uličice globje v notranjost mesta in proti
stoletju pr. n. št. pa je uradno postalo mesto in morju (Slika 1).
je bilo del rimske kolonije. V 3. stoletju je nasel- Fasade hiš so stare in živahnih barv; rdeče,
je imelo orgizirano krščansko skupnost s kom- rumene, modre. Nekatere izmed njih so tudi
pleksom sakralnih stavb. Najstarejša bazilika je kamnite in opečne.
bila posvečena svetemu Mavru iz Parencija in
se je imenovala Evfrazijeva bazilika. Po letu 539 Skupni prostori v starem delu mesta imajo velik
je bilo mesto del bizantinskega cesarstva. Leta pomen. Tu najdemo veliko parkov za različne
1267 je Poreč postal prvo istrsko mesto, ki se aktivnosti. Igrala za otroke se nahajajo med ve-
je odločilo postati del Benetk, katere vladavina likimi drevesi, da je dovolj svetlobe (Slika 2). V
je trajala več kot pet stoletij. V tem obdobju je Poreču se nahaja tudi skupni prostor, memori-
1.10 | Mogočna drevesa v parku bilo zgrajenih več palač, trgov in verskih zgradb al Juraju Dobrila, ki je bil katoliški škof iz Istre,

v beneškem slogu. Leta 1354 so mesto uničili ki se je zavzemal za večje nacionalne pravice
Genovci. Prebivalstvo je konec 16. in v začetku Hrvatov in tudi Slovencev v Istri pod avstrijsko
17. stoletja dobilo kugo. Po padcu Beneške re- oblastjo. Park je ugledno urejen na majhnem
publike je Poreč prišel pod Habsburško monar- trgu, kjer je lep pogled na zvonik cerkve. Tam
hijo. Med letoma 1805 in 1814 je bil Poreč del stoji tudi kip posvečen škofu (Slika 3).
Napoleonove kraljevine Italije in nato Ilirskih Ko se premikamo skozi mesto, se nam vsake
provinc. Po tem obdobju so ga Habsburžani toliko časa pogledi utrejo po ozkih uličicah direk-
spet prisvojili, monarhija pa se je reorgan- tno na horizont morja. Ob morju poteka prom-
izirala v Avstrijsko cesarstvo. Leta 1844 je bila enada, kjer imamo na eni strani neskončen
vzpostavljena morska povezava med Porečem pogled na morje, na drugi pa stavbe mesta, ki
in Trstom. Leta 1861 je pod avstrijskim primor- so predvsem hoteli za turiste. Promenada je
jem Poreč postal sedež deželnega parlamenta, dovolj široka za sprehajanje množice ljudi med
s šolami, upravnimi in sodnimi uradi ter drugi- poletjem, ko je njihovo število največje. (Slika
1.11 | Park Juraj Dobrile mi službami. V tem času je počasi postalo lad- 4). V spodnjih etažah se nahajajo kavarne in

jedelniško središče. Postal je tudi priljubljeno restavracije s pogledom na morje.
turistično mesto za avstro-ogrsko plemstvo.
Po letu 1918 je mesto postal del Kraljevine Ital- Iz mesta iztopamo po istih poteh kot v mesto
ije. Leta 1944 so mesto zavezniki 34-krat bom- pridemo. Če smo imeli prej občutek, da nas
bardirali, pri čemer so poškodovali 75% mesta. mesto pozdravlja, ko se široko odpira pro-
Poreč je leta 1947 zasedla Jugoslavija. Itali- ti nam, imamo zdaj občutek, da se mesto za
jansko prebivalstvo je mesto zapustilo, zamen- nami počasi zapira in nas odslavlja.
jali pa so ga slovanski prebivalci iz različnih Pri tem prehodu/izstopu iz starega mesta oziro-
jugoslovanskih regij. Leta 1991 je Hrvaška ma jedra Poreča se spremeni tudi tip stavb.
postala neodvisna država. Opazimo razliko med starimi stavbami, ki so
polne zgodovine in barv, ter novimi ki so bile
Območje mesta, ki je najbolj obiskano in bi ga zgrajene nedavno nazaj.

1.12 | Pogled na promenado ob morju

22



2000 lientdnaanzeasj

Poreč je mesto in občina na zahodni obali istrs-
kega polotoka. Zaradi svoje bogate zgodovine in
kulturne dediščine, ki sega skoraj 2000 let nazaj,
svoje slikovitosti mesta in številnih plaž je Poreč
eden izmed najbolj priljubljenih krajev.

24



ulični strukturi, ki je ortogonalna; vse ulice so
vzporedne glavnima.

1.13 | Ulice Poleg tega so v mestu vidni tudi ostanki iz
rimskih časov; ruševine zgradb, stari vodn-
jaki, porušeni stebri itd. Ker ležijo precej na
robu mesta, dobi človek občutek, kot da nima-
jo popolnoma nobene zgodovinske vrednosti;
menim, da bi bilo bolje, če bi se na to območje
dalo večji poudarek in bi lahko postalo boljša
turistična zanimivost.
Ulice v poreču so po svojem zanimive, saj se
pogled vedno zaključi; nekje z morjem, nekje
pa s cerkvijo.

1.14 | Stavbe Zdi se mi, da je rastlinstvo v določenih mes-
tih precej pomembno in primerno, kar za Poreč
vsekakor je. Kljub temu pa je kar precej mest,
kjer je rastlinstvo slabo umeščeno ali pa tja
nikakor ne paše. Lep primer tega je “Trg Slo-
bode”, kjer so drevesa postavljena precej neu-
mesno, neprimerno in napačno; zaradi tega
se spremeni celotna podoba trga, ki naenkrat
izgubi svoj šarm. Na drugi strani pa imamo lepe
odprte površine, kjer je dreves in rastlinja pre-
malo, polega pa so postavljene še katastrofalne
arhitekture, ki so nesmiselne in bi bilo bolje za
celotno mesto, da bi se odstranile.

Mesto je bilo ustanovljeno pred 25. stoletji. V Poreču je več trgov; največji in verjetno na-
Takoj za Rimljani so v Poreču vladali Goti, nato jbolj poznan je že prej omenjeni “Trg slobode”.
Bizantinci in Franki. V srednjem veku je Poreč Obdan je z različnimi kavarnami, zaradi svoje
izoblikoval lastno komunalno samoupravo, oblike in nekakšne nefunkcionalnosti se tako
kasneje pa je kot prvi med istrskimi mesti moral tam zadržuje največ ljudi. Moteč je seveda po-
priznati oblast Beneške republike, ki je trajala gled na raznolike barve in “arhitekture” kavarn;
vse do njene ukinitve leta 1797. če bi vse vsaj približno poenotile, bi celoten trg
izpadel precej boljše.
Po propadu Benetk je Poreč za zelo kratek čas Vsi trgi v Poreču so obdani s stavbami in ne
spadal pod Habsburško sveto rimsko cesarst- dajejo občutka nekakšne neskončnosti prosto-
vo, zatem pod Napoleonovo Francijo in je bil ra, kot jo ima npr. Piazza Unita v Trstu.
1.15 | Rimski ostanki tako sprva del Napoleonovega Italijanskega

kraljestva, od leta 1809 pa del Ilirskih provinc. Poreč ima svojo promenado, ki nam jo na kon-
cu omejuje hotel. Ta se mi ne zdi preveč za-
Po Napoleonovem porazu je Istra ostala pod nimiva, saj mi ni pustila nekega večjega vtisa.
avstrijsko oblastjo. Na eni strani jo seveda omejuje morje, na drugi
Poreč je od takrat dalje spadal pod Avstrijsko pa cesta kjer so parkirani avtomobili. Te bi bilo
primorje-deželo Istro, z razpadom Avstro-ogr- boljše prestaviti drugam in s tem dobiti lepšo
ske monarhije ob koncu prve svetovne vojne je okolico in s tem promenado. Poleg avtomobilov
spadal pod kraljevino Italijo, kasneje Jugoslavi- me motijo tudi različni kioski, kjer vsak proda-
jo, po njenem razpadu pa pod Hrvaško. ja različne, nepotrebne stvari. Z odstranitvijo
teh bi pridobili ne samo lepši pogled na morje,
Še danes je v Poreču vidna njegova antič- ampak tudi verjetno več ljudi, ki bi se tam raje
na zasnova, ki jo lahko opazimo predvsem v sprehajali.

1.16 | Trg Slobode

26



zaUdlirpcuraož, esttnrogjer,

Poreč, italijansko tudi Parenzo je obalno mesto,
locirano na manjšem polotoku v Hrvaški Istri. V
2. stol. pr. n. št. je bil tam zgrajen rimski castrum.
Geometrično pravilen razpored ulic s forumom pa
se je ohranil vse do danes. Kasneje je bil Poreč
pod oblastjo Beneške republike, Napoleonove Iliri-
je in Avstro-Ogrske. V času med vojnama je mestu
vladala Italija, po 2. svetovni vojni pa postane del
Jugoslavije oziroma Hrvaške.

28



1.17 | Trg Slobode vzorec. Zanimivo je, da jaški na cesti niso
na robu, ampak so pomaknjeni proti sredini.
Slednji so od hiš oddaljeni različno. Tlakovanje
pravzaprav odraža kako se mesto obnaša,
izgleda in kako ga ljudje zaznavamo. Hiše so
strnjeno pozidane, grajene iz kamna in navadno
ometane. Okna so podobnih proporcev (viden je
vpliv baroka in gotike), vendar so pozicionirani
na različnih višinah (tudi za polovico etaže višje
ali nižje od sosednje stavbe). Skoraj vse starejše
stavbe imajo polkna, medtem ko novejšim ta
element manjka. Polkna so idealno senčilo, ki
služi hlajenju stavb v poletnih mesecih. Nekatere
stavbe pa problem vročine rešujejo s plastmi v
fasadnem pasu (kamnito pročelje, leseno okno,
zavese). V mestnem jedru se mešajo romanski,
gotski in baročni slog stavb. Hkrati pa je vidno
katere stavbe so novejše gradnje, saj izstopajo
zaradi pomanjkanja nekaterih elementov
oziroma ne sledijo proporcem. Barve fasad so
v odtenkih bele, rdeče, rumene in rjave.

Promenada ob vodi ni točno definirana, saj
so v isti prostor stisnjene pešpot, cesta in
kavarne. Na pločnikih in včasih delno na
cesti so parkirani avtomobili, ki bi lahko bili
1.18 | Opis sliko pomaknjeni na obrobje mestnega središča.

Optimalna rešitev za del mesta ob obali bi bil
prostor, ki hkrati vsebuje pešpot in gostinske
storitve. Ob promenadi oziroma ob marini pa
se hkrati pojavljajo “barake” v katerih prodajajo
hitro prehrano, promovirajo izlete, itd. To je
Ko pridemo v staro mestno jedro, se nam odpre predvsem posledica masovnega turizma v
pogled proti trgu Slobode, ki je glavni trg in mestu. Te storitve bi se morale umakniti na del
hkrati točka po kateri se orientiramo v mestu. Tu promenade, ki preide v trg oziroma tržnico. To
se ljudje zadržujejo predvsem v bližnjih lokalih, bi tvorilo novo točko, kjer se ljudje lahko zbirajo
drugače pa je prostor zelo pretočen. Na trgu in družijo. Promenada nato preide v drevored,
Slobode je ob cerkvi tudi nekaj dreves, ki zaradi ki je nekoliko nepremišljeno postavljen, saj
svoje velikosti ne opravljajo svoje funkcije - ne zastira stavbam pogled na morje.
nudijo dovolj sence. Zato je njihova postavitev
1.19 | Tlakovanje na trgu Slobode v prostoru rahlo vprašljiva. Trg je tlakovan z Zelene površine v mestu predstavljajo manjši

večjimi kamni in je novejše izdelave, medtem parki in drevoredi ob obali. To je značilno tudi
ko ulice strogega centra ostajajo tlakovane s za Novigrad in druga manjša obalna mesta.
kamni, ki jih je že načel zob časa in so zaradi Parkovne površine se pojavljajo na mestih,
uporabe postali gladki. Kljub temu pa imajo ulice kjer so vidne arheološke ostaline iz časa, ko so
prijeten, rustikalen videz. Uporaba kamna na mesto naseljevali Rimljani. Nekatere parkovne
ulicah in trgih sega v čas Rimskega cesarstva. površine žal nimajo točno definiranega
Na to nas tudi opozarjata ulici v nekdanjem programa; gre za park, kjer se ljudje družijo
kastrumu: Decumanus in Cardo Maximus, ki ali za trg, kjer potekajo koncerti, govori in zato
sta imensko ostali do danes nespremenjeni. ostajajo brez uporabnikov. Ljudje se večinoma
zadržujejo v bližini lokalov, na trgu ob cerkvi in
Kot omenjeno, je strogi center mesta tlakovan v parkih, kjer so igrala za otroke.
s kamnom, ki tvori svojevrsten ampak preprost

1.20 | Ljudje se zadržujejo v lokalih

30



Ropimazsnkaašzeadsnaonveas

Poreč je nastal na staroantični naselbini. Mesto leži
na polotoku, na antični zasnovi, kar je še danes vid-
no v njegovi ulični strukturi. Ima ortogonalno ulično
strukturo, torej vse ulice so vzporedne glavnima,
nekoč cestama, cardo in dekumanus, ki potekata v
oseh sever-jug in vzhod-zahod.

32



zaključi; pa naj bo to z morjem, trgom, cerkvijo,
pomembnejšo stavbo, itd., nikoli ne gre v ne-
skončnost.

Ulice so zaradi svoje ozkosti in višine stavb več-
ji del dneva v senci, kar sicer ne daje dinamike
prostoru, ampak vseeno omogoča ohladitev
v poletnih mesecih. Barve močno vpivajo na
zaznavo prostora. Prevladujejo svetle barve, ki
razširjajo prostor, ga zvišujejo in težijo k verti-
kalni smeri.

1.21 | Konceptualna skica Na zaznavo prostora vpliva tudi zelenje. Lah-
ko zastira ali odkriva arhitekturo, jo poudarja,
strukturira ali mehča. Drevored ob obali nam
daje fleksibilnost, poudari smer vodenja, bogati
scenografijo poti in nam nudi senco. Prav tako
pa nam daje občutek zaprtosti prostora.

1.22 |Rimski ostanki Ponekod v mestu pa drevesa oz. drevoredi
niso najbolje umeščeni. Npr. v nekaterih ulicah
ali trgih, saj tam ne gradijo prostora in niti ne
nudijo dodatne sence, saj so tisti deli zara-
di velikosti stavb že v senci. To vpliva tudi na
njihovo rast, saj ne dobijo dovolj svetlobe. Na
mestih kjer je svetlobe dovolj pa primanjkuje
dreves. Parki so preredko nasajeni z drevesi in
ne dajejo občutka sproščenosti, varnosti, oaze
sredi mesta in ne povezujejo prostorov. To še
dodatno podkrepi nepremišljena arhitektura na
parkovnih površinah, ki sploh ne spada na tako
mesto. Namesto občutka pljuč mesta nam daje
občutek neumeščenosti v mestu.

Trgi v Poreču so v večini primerov z vseh strani
obdani s stavbami. To se odraža z izrazito igro
svetlobe in sence, s kontrasti, barvami, itd. To
daje stalno spremenljivost in dinamiko prosto-
ru. Zato se še raje zadržujemo ob kavarnah,
spomenikih in drugih zanimivostih trga. Fasade
1.23 | Pogled iz ulice O rimski zgodovini priča tudi veliko ostankov, so večinoma skromne in delujejo, kot da skriva-

npr. vodnjak, ruševine templja, stebri, itd. Vsi ti jo svoje notranje bogastvo. Nekatere pa s svo-
ostanki ležijo na prostem in so prepuščeni zobu jimi oblikami, bogatimi ornamenti, odpiranjem
časa. Zdi se kot da so tam že od propada Rim- in zapiranjem, izrazito igro svetlobe in sence
skega imperija. Veliko bolje bi bilo, če bi mesto kažejo svoj pravi obraz.
uredilo muzej ali pa lapidarij, kjer bi le-ti zaživeli
in obiskovalce opozarjali na bogato zgodovino Trgi bi delovali veliko bolj povezano, če ne bi
mesta. S tem ne bi le ohranili spomenikov, pač posamezni lokali oz. posamezniki opremljali
pa bi bila to tudi dodatna turistična zanimivost. prostora z najrazličnejšimi barvnimi kombinaci-
jami stolov, miz, dežnikov, itd., kakor se jim za-
Rimska zasnova ulic, predvsem tistih, ki pote- hoče. S temi nepremišljenimi dejanji negirajo
kajo v smeri vzhod-zahod, nudi zunanjim ak- skupen prostor, saj je ravno to smisel trga oz.
tivnostim ustrezno orientacijo. Pogled se vedno javnih površin.

1.24 | Park in neumeščenostst arhitekture

34



ConnFeacstTaiordnges,,

Poreč ima 37 km dolgo obalo, ki teče od reke
Mirne pri Novigradu do Funtane in Vrsarja na jugu.
Njegov glavni spomenik je Evfrazijeva bazilika iz
6. stoletja, ki je od leta 1997 priznana kot svetovna
dediščina.

36



dobile svojo javno funkcijo - predvsem mestna
knjižnica, katere notranjost vsebuje del prvotne-
ga starodavnega pločnika, ki se vidi tudi znotraj
otroške knjižnice. Prostori v pritličju večih stavb
so postale bari in restavracije. Deli prvotnega
pločnika Marafor in temelji njegovih zgradb pa
so vidni tudi na severozahodni strani trga.
Trg Fran Supilo je majhno območje, na prvi
pogled dolgočasno, razen te majhne slikovite
gotske hiše. Njegov najbolj zanimiv del se skri-
va pod kamnitim pločnikom. Prebivalci Poreča
se še vedno spominjajo in ga imenujejo Predol.
Trg so temeljito raziskali v poznem 20. stoletju
1.25 | Trg Marafor

med obnovo mestne infrastrukture in tlakovan-
jem. Med omenjeno prenovo so našli stenske
temelje srednjeveškega samostana, zgrajene
ga ostankih starejše starodavne hiše z mo-
zaično okrašenimi tlemi.
Trg Matija Gubec se je imenoval “Piazza dei si-
gnori”, in sodeč po gotskih in baročnih palačah,
ki so bile po drugi svetovni vojni ohranjene ali v
celoti obnovljene, je bil ta trg središče graščin-
skih hiš. Na žalost je bila zahodna fasada nep-
ovratno uničena predvsem kot posledica bomb-
nega napada v drugi svetovni vojni, ki je dala
prostor za trg. V 20. stoletju, ko so obnovili tudi
1.26 | Gotska palača kamnito površino, je bila kvadratna pločniška

površina natančno pregledana. Južna mestna
Poreč je mesto in občina na zahodni obali istr- vrata so nekoč vodila od trga do pristanišča.
skega polotoka, v istrski županiji na Hrvaškem.
Postavljen je okoli pristanišča, in zaščiten pred Gotska palača (slika 2) iz leta 1473 ima kamni-
morjem z majhnega otoka Sveti Nikola. to fasado, vgrajeno v cvetlično gotiko. Fasado
te dvonadstropne palače krasijo eno in trojno
Poreč je dobro povezan z ostalim delom Istre lancetna okna. Na obeh straneh ulice se naha-
in z velikimi mesti, kot so Trst, Rijeka, Ljubljana ja vrsta relativno dobro ohranjenih gotskih hiš.
in Zagreb. Najbližje komercialno letališče je v Baročna palača (slika 3) iz leta 1719 je ne-
Puli. Pomorski promet je danes manj pomem- koč pripadal družini Sinčić. Danes jo uporablja
ben kot v prejšnjih stoletjih; v današnjem času Muzej dediščine poreške regije.
se uporablja predvsem za turistične izlete. Naj- Vergottini palača je baročna zgradba iz 18.
bližja železniška postaja je v Pazinu, ki je sedež stoletja, danes razdeljena na številne pritlične
1.27 | Baročna palača lokalne samouprave istrske županije. Med let- enote. Njena tla so bila v zadnjih petdesetih le-

oma 1902 in 1937 je železniška proga ozke- tih razdeljena za različne namene. Palača je v
ga tira Parenzana povezovala mesto s Trstom. zasebni lasti in ni odprta za oglede.
Celotna severna obala Poreča je povezana z Canonica iz leta 1251 je najstarejša romanska
vlakom, od hotela Luna do zaliva Peškera. hiša v Poreču, ki je ohranila prvotno zunanjost.
Vse do danes je ostala dom in urad poreških
Trg Marafor (slika1) je bil v starih časih central- župnikov. Na njej še vedno stoji originalni kam-
ni trg, forum s pomembnimi javnimi in upravni- niti portal z datumom gradnje. Njeno kompakt-
mi zgradbami in templji. Danes izgleda precej no kamnito fasado karakterizirajo številna dvoj-
obrit in čaka na svojo prenovo. Le nekaj deset na lancetna okna v prvem nadstropju.
centimetrov pod sedanjo ploščadjo je dobro Romaneskna hiša (slika 4) iz sredine 13. stolet-
ohranjen prvotni starodavni pločnik. Nekatere ja je poleg Canonici najstarejša ohranjena hiša
stavbe, ki se nahajajo na trgu, so ponovno pri- v Poreču.

1.28 | Hiša

38



Novigrad

40



senca in Dvzrdvuesšaje-

Novigrad, ki se nahaja na polotoku, je ohranil svo-
jo srednjeveško strukturo in postavitev z ozkimi,
vijugastimi ulicami in majhnimi trgovinami. Utrdbe
spadajo v srednjeveško dobo: mestno obzidje še
vedno stoji s svojimi križišči in dvema okroglima
stolpoma. Obstajajo primeri posvetne arhitekture
iz časa beneškega cesarstva, na primer mest-
na loža in več hiš, zgrajenih v beneško-gotskem
slogu. Na širokem območju sedanjega Novigra-
da je bilo starodavno mesto, ki se je imenovalo
Aemona. Novigrad se je v 5. do 6. stoletju imen-
oval Neapolis. Od leta 1270 je bil pod oblastjo
Beneške republike, ki ji je dala italijansko ime
Cittanova.

42



večino dneva sončne, brez dreves ali strehe v
senci.

V Novigradu imamo en primer univerzalne
arhitekture. Lepa, a brez duha. Muzej Lapi-
darium, ki se nahaja v starem mestnem jedru,
spominja na New York ali Pariz, morda celo
na München. Brez kakršnih koli zgodovinskih
vrednot, v nasprotju z duhom mesta, ta sodob-
na zgradba nima pomembne vrednosti. Mesto
potrebuje duha, razlitega od drugih.
Z vgradnjo moderne arhitekture ne bomo pri-
dobili duha mesta, zato bomo le izgubili njego-
vo identiteto. Najti moramo nekaj edinstvene-
ga, nekaj, kar bo značilno za to majhno ribiško
vasico, in tako poskusiti oživiti mesto.

Povezava (ali ne) morja oziroma obale in mes-
ta je park z drevesi.
Drevesa ustvarjajo zanimivo senco in vzdušje,
ljudje pa se povezujejo z naravo. Poleti nas
bo veter, ustvarjen med drevesi, zagotovo
osvežil, a tudi tam ustavil. Parku, ki daje vtis s
svojo velikostjo in razporeditvijo dreves, sledita
morje in plaža.
Morje je s parkom ločeno od mesta. Pot do
morja med drevesi vedno ustvari prijeten
občutek, a tako kot drugje je tudi med drevesi
meja, ki mesto in plažo povezuje s tistimi, ki
si ga delijo. Paziti moramo, da jih postavimo
tako, da ne bomo imeli plaže, kjer ne bo ljudi.

Novigrad je majhno ribiško mestece, bolj Plaža je kamnita in velika, kar je vedno mogo-
naravnano na svoje potrebe in zgodovino kot če dobro uporabiti. Pogled se dvigne na ob-
na turizem. Sčasoma se je jedro kraja spre- zorje brez ovir. Imamo tudi pomol, ki kot plano-
menilo. Stari zvonik, ki se nahaja v neposredni ta gre na vodo in nas popelje malo naprej od
bližini morja kot edina dvignjena stavba, ni več mesta. Stojimo na samem koncu, obkroženi z
središče, temveč ga je nadomestila lokalna vodo na vseh treh straneh. Imamo neskončen
barska marina, ki se nahaja v bližini glavne pogled in priložnost, da uživamo v vetriču,
ceste in velikega parkirišča. zvoku valov, misli in občutkov. Redko smo
Ko se premikamo skozi mesto od marine do lahko sami na obali, brez mimoidočih in drugih
zvonika in obale, srečamo vse manj ljudi. Ka- glasov. Dobra stran pustega mesta je mir za
varne se nahajajo okoli marine in tam zadržu- ljudi, ki tam živijo.
jejo okoliške obiskovalce. Če primerjamo z obalo v Poreču, kjer imamo
Mesto je človeškega obsega, hiše in zgradbe na eni strani stavbe in druge svetilke, ki daje-
so visoke do dve nadstropji, vse pa sledijo jo občutek prizemljenosti, potem tukaj zlahka
istemu ritmu. Strehe so enakih višin, zložene opazimo še eno stvar, in sicer da obala ni
druga ob drugi, kar povezuje celotno mesto, dovolj obiskana. Če vzpostavimo osvetlitev
fasade pa različnih barv kar umirjenosti doda in razporedimo še nekaj klopi ob obali, bi jo
malo dinamike. Za razliko od Poreča, kjer morda lahko oživeli, saj se poleg pogleda na
zgradbe senčijo ulice, so v Novigradu ulice obzorje na drugi strani odpre pogled tudi na
mesto in os pristanišča, panoramski razgled
pa je vedno lep.

44



mUatliecraiavloovdninosoudpbratrivn,

Novigrad je mesto na zahodni obali Istre. Ne-
koč mirno ribiško mesto je z leti postalo privlač-
na turistična destinacija, vendar je vse do danes
obdržalo šarm tipičnega, mirnega, mediterans-
kega kraja. Pohvali se lahko z bogato kulturno
dediščino in raznoraznimi zgodovinskimi zna-
menitosti, poleg tega pa ohranja naravno lep-
oto. Novigrad je tudi ena izmed top gastron-
omskih destinacij Istre. Tukaj lahko okusimo
veliko specialitet mediteranske kuhinje. Obzidje, s
katerim je obdano mesto, ga že stoletja objema in
ščiti njegovo bogato zgodovino, kulturo in tradicijo.
Novigrad kot mesto je v precejšni meri ohra-
nil starodavni videz z značilnimi ozkimi ulicami,
majhnimi trgi, ter številnimi starimi zgradbami
v gotskem, renesančnem in baročnem slogu.
Do mestasocestedobrourejene,vsamemmestnem
jedru pa se je bolje odpraviti peš ali pa s kolesom.
Okoli mesta Novigrad so speljane šte-
vilne kolesarske poti, po katerih lahko mes-
to in njegovo oklico res dodobro raziščemo.

46



2.1 | Lega ulice Ulica se nahaja v bližini obale in poteka pra-
2.2 | Tlak vokotno nanjo, a direktnega prehoda ne omog-
2.3 | Barve oča (slika 5). Povezuje dve vzporedni ulici.
Je obomočje brez javnega programa in služi
2.4 | senčenje odprtin zgolj kot dostop do vhodnih točk objektov.
Ulica ima neurejen tlak (slika 6). Tvori ga as-
48 falt, ki je lepljiva, črna in zelo viskozna tekoča
ali poltrdna oblika nafte. Lahko ga najdemo
v naravnih nahajališčih ali je rafiniran proiz-
vod in je razvrščen kot smola. Instalacije niso
zakrite, ampak izstopajo iz pohodne površine.
Na objektih zaznamo žive in tople
barve (slika 7). Barve ki nas spomni-
jo na tople stvari, kot sta sonce in ogenj.
Rdeča ki jo povezujemo s strastjo, ljubeznijo, ogn-
jem. Oranžna energična in živahna barva, ki pred-
stavlja spremembo, premikanje in kreativnost.
Rumena barva je najsvetlejša in najbolj en-
ergetična, zato jo povezujemo s soncem in
srečo, upanjem in optimizmom. Pojavijo se
različne varijacije vseh barv, ki dajejo prijeten
mediteranski duh. Od rumenih pa do rdečih
odtenkov, ki spodbujajo energijo, veselje,
entuziazem, strast in pozitivno počutje. V man-
jših količinah in v detaljnih elementih se po-
javijo tudi nežni odtenki hladne zelene barve.
Pomirjujoča zemeljska barva, ki predstavl-
ja rast, nov začetek, naravo in obilje. Top-
lo rjave odtenke in svežino beline zazna-
mo s pomočjo prilagodljive bež barve.
Škatlasto okno je tisto, ki ima na istem
okviru pritrjeni krili znotraj in zunaj, torej tudi
dve zasteklitvi, kar je v smislu izolacije pred-
stavljalo tehnološki napredek. Krili se odpirata
ena navzven ena navznoter ali obe navznot-
er. Razdalja med kriloma je lahko enaka de-
belini zidu ali manjša, niša med njima je up-
orabna. Zunanje krilo je lahko tudi žaluzija.
Okno je prozorna ali prosojna odprtina v steni,
vratih ali vozilu, ki omogoča prehod svetlobi
in kadar ni zaprto tudi zraku in zvoku. Okna
so običajno zastekljena ali pokrita z drugim
prosojnim materialom. Na svojem mestu jih
držijo okvirji. Številna okna se lahko odpre-
jo, kar omogoča prezračitev, ali so zaprta, kar
preprečuje vpliv zunanjih vremenskih razmer.
Okna so zasenčena s polokni (slika 8). Ta so
narejena iz lesa, pojavljajo pa se v naravni
barvi. Nad okni zasledimo majhne strešice, ki
prav tako služijo senčenju okenskih površin.



Igra sonsceancine

Zgodovina Novigrada je močno povezana z njego-
vim odnosom do morja. Mestno jedro je polno
mediteranskega duha in je bilo od nekdaj vezano
na pristaniščni del v zalivu. Prostor je odprt in ek-
strovertiran, ulice pa so široke in polne sonca - na
vsakem koraku nas spremlja igra sonca in sence.

50