Prostor in arhitektura mediterana

2.5 | Ulice so široke in sončne, njihov tlak pa ni strogo določen Novigrad se v mnogih pogledih razlikuje od
2.6 | Sonce in senca igrata v mestu pomembno vlogo Poreča, že sama oblika polotoka je izoblikovala
2.7 | Turen cerkve je glavni orientir v mestu zelo velik zaliv na eni strani, zato je mesto
močno povezano z morjem, se širi v njegovi
2.8 | Poudarjena je barvitost s prijetnimi mediteranskimi odtenki smeri in se nanj odpira. V starem mestnem
jedru imamo še vedno dostop za avtomobile,
52 kar se mi zdi podobna situacija, kot jo
najdemo v Izoli – pravzaprav lahko potegnem
veliko vzporednic med mestoma. Zazidava v
Novigradu je nižja in v merilu človeka, prostor
je odprt in ekstrovertiran in se odpira na vse
strani proti morju. Ulice so širše in bolj sončne,
njihov tlak pa ni tako strogo določen. Občutim
veliko več domačnosti in svobode v oblikovanju
in prostoru, občutek ko se sprehajam skozi
mesto je zelo prijeten. Prav tako pa je trg
manjši in bolj po meri človeka – duh prostora
se neprekinjeno pretaka na vsakem koraku.
Stavbe so si različne, vendar podobno visoke
in bolj preproste – prav tako pa so preprostejše
barve, ki variirajo od rumene do rdeče – in
vse to naredi mesto bolj enotno in skladno.
Perspektiva ulic ni tako močna, zato lahko
prostor doživljamo kot sekvence. Ni močnega
kontrasta med svetlimi in senčnimi prostori –
vse deluje svetlo in prijetno. Zelenje v parkih je
bilo zasajeno naravno in se nahaja na različnih
delih mesta, še največ ga je na privetrni strani
obale, kjer deluje kot vetrobran. Ni podrejeno
mestu, ampak enakovredno ustvarja njegovo
podobo. Gozd borovcev ob obali na samem
koncu polotoka me prav tako spominja na
Izolo. Mestno jedro ne glede na starost hiš
deluje enotno, edina dominanta v prostoru je
turen cerkve, ki v beli barvi izstopa iz opečno
rdečkastega mesta, in je glavni orientir tako v
mestu kot tudi z morja.
Novigrad delujejo popolnoma drugače, ni
razvidnega močnega definiranega tlakovanja,
ki bi na izraziti način delil ulice ali trge. Ima
podoben koncept stekanja ulic v dvorišča z
zelenimi oazami. Mesto je veliko bolj odprto
proti morju in notranjosti, ulice so širše in
nas usmerjajo proti plaži. Tudi višina stavb je
nižja, kar ustvarja popolnoma drugačni padec
sence v prostor, nima tako izrazitega ščitenja
prostora proti vročini. Novigrad ima veliko
bolj poudarjeno barvitost prostora s prijetnimi
mediteranskimi odtenki, ki se v celoti združi v
enoten karakterističen prostor.



Domianmčdneusoštsaat

Novigrad, ki se nahaja na polotoku, je ohranil svo-
jo srednjeveško strukturo in postavitev z ozkimi,
vijugastimi ulicami in majhnimi trgovinami. Utrdbe
spadajo v srednjeveško dobo: mestno obzidje še
vedno stoji s svojimi križišči in dvema okroglima
stolpoma. Obstajajo primeri posvetne arhitekture iz
časa beneškega cesarstva, na primer mestna loža
in več hiš, zgrajenih v beneško-gotskem slogu.

54



oziroma špici polotoka. Pot te popelje po par-
ku, kjer opazuješ mogočne borovce, ki se gi-
bljejo v vetru. Tam so postavleni prav zaradi
tega razloga; da prepričujejo vdor premočne-
ga vetra v mesto. Dajejo nek občutek prostos-
ti, kjer mesto zadiha v okolici dreves (Slika 2).

2.9 | Ulica Ko se park konča, se ti pogled utre v neskončno
morje. Do morja in plaže se je potrebno spustiti
za pribljižno 1 meter. Iz špice polotoka je zgra-
jen dolg pomol, ki omogoča pogled na morje in v
drugi smeri, na mesto. Novigrad je viden iz čis-
to nove smeri, kjer si lahko predstavljamo in vi-
dimo cel prostor mesta. Včasih je bilo introverti-
rano, zaprto samo vase in obdano z obzidjem,
saj so se tako najlažje obranili bred upadi. Ko
pa ni bilo več v nevarnosti, se je počasi začelo
odpirati proti morju. Postalo je ekstrovertirano
z različnimi plažami in pomoli. Kakšne plaže,
ki so narejene iz betona, so mišljene bolj za
privez jadrnic in čolnov, ko pridejo v mesto.
Ob robu betonskih plaž se nahajajo barake.
Pogled nanje ni prav prijeten. Nekatere so
prekrite tudi z azbestom, ki je škodljiv za okolje.

2.10 | Park na koncu mesta Ko stopimo v Novigrad takoj začutimo topli-
no. Ima kontrast barv in predstavlja neko do-
mačnost. Mesto ima dušo in živi. Hiše imajo
predvsem rumeno, oranžno, modro barvo fas-
ade, so tople barve z izjemo rahlih hladnih to-
nov, ki predstavljajo nežen kontrast (Slika 3).
Hiše imajo po večini pritljičje+2 nadstrop-
ji, kar pomeni, da so nizke in pot med njimi
je prijetna. Vse so pribljižno enako velike, na
vsake toliko pa se pojavi visok stolp/zvon-
Na območju sedanjega mesta Novigrad je bilo ik, ki to kontinuiteto višine prekine (Slika 4).
starodavno mesto, ki se je imenovalo Aem-
ona. Od zgodnjega srednjega veka in vse do Borovci v parku na koncu mesta so višji kot
leta 1828 je bil sedež Novigradske škofije. Od hiše. Občutek se spremeni, ko se sprehajaš
leta 1270 je bila pod oblastjo Beneške repub- po poti. Borovci dajejo neko svežino in mog-
2.11 | Barve fasad like, ki ji je dala italijansko ime Cittanova, dok- očnost prostoru, hiše pa privabljajo saj so

ler Benetke niso padle v poznem 18. stoletju. nizke in po meri človeka. Občutek v mestu je
Sedanja cerkev je bila zgrajena v 15. in 16. še bolj prijeten, ko zagledamo likovne umes-
stoletju na temeljih bazilike svetega Pelagija titve. Sence se skozi čas premikajo v postoru
iz 8. stoletja, ki je imela ladjo in dva hodnika. zaradi dežnikov, ki so postavljeni nad ulicami.
Prijetne barve ustvarijo toplino in živahnost.
Višina hiš je enakomerno visoka, ulice med
njimi vodijo proti morju (Slika 1). Skupaj se Tudi v Novemgradu je postavljena prome-
stekajo na trg, kjer stoji zvonik in muzej Lapi- nada, ki potuje ob morju z lepim razgledom
darium. Ulice vodijo v podolgovato obliko trga nanj. Od parka gre proti marini in središču
in pot te vodi direktno počez. Za zvonikom se mesta. V zalivu, kjer so privezane jadrnice in
začne park z visokimi mediteranskimi borovci. ladje, se nahajajo kavarne in restavracije, na-
Park je širši na začetku in se oža proti morju menjene predvsem turistom v poletnem času.

2.12 | Pot do zvonika

56



Prelsikvoaznijembeasrtov

Nekoč ribiško mestece Novigrad se je skozi čas
spremenilo v eno izmed bolj priljubljenih krajev,
kamor se turisti iz celega sveta vsako leto znova
vračajo. Kljub vsem turistom se v Novigradu še
vedno opazijo njegove ribiške korenine in njegovo
intimno, prijazno vzdušje, ki je značilno za manjša
sredozemska mesta.

58



2.13 | Ulice Novigrad leži na malem polotoku na zahodni
2.14 | Barvni detajl obali Istre.
2.15 | Rimski ostanki Za svojim čudovitim srednjeveškim obzidjem
2.16 | Trikotna silhueta mestno jedro Novigrada skriva obilo znamenito-
sti in kulturne dediščine, med katerimi so najbolj
60 znane cerkev Sv. Pelagija in Sv. Maksima, Bel-
veder, lapidarij z zbirko kamnitih spomenikov iz
antičnih časov, zgodnjega in poznega srednje-
ga veka itd.
Po nastanku je mesto otoško in je bilo v 18.
stoletju spojeno s kopnim. Nastalo je, tako kot
Poreč, že v rimskem obdobju. Novogradnje so
zanamarile otoško preteklost, saj večinoma po-
tekajo vzdolž glavne osi, ki povezuje otok s ce-
lino.
Novigrad delujo kot mirno in majhno mediteran-
sko mesetece. V večini prebivajo tukaj starejši
ljudje, mladih skorajda da ne opazimo. Mesto
je zanimivo zaradi ulic, ki dajejo prav pose-
ben občutek; razlog za to so raznolike, tople
in svetle barve starih hiš in detajli okoli oken
in vhodnih vrat. Poleg tega so precej ozke in
prilagojene pešcem. Za razliko od Poreča se
tu zaradi drugačne strukture mesta veliko bolj
pozna dinamika pri svetlobi in sencah. Poleg
tega se nam pogled ne zapira vedno, tako kot
v Poreču.
Novigrad ima postavitev in ureditev trgov precej
boljšo kot Poreč. Pokriti so z rastlinjem, vendar
je to za raliko od Poreča postavljeno smiselno.
Poleg tega vsebuje Novigrad več manjših trgov,
med katerimi se lahko ludje sprehajamo, ki de-
lujejo kot nekakšne točke za počitek. V bližini
trga se nahaja tudi muzej Lapidarium, kjer si
lahko ogledamo eno izmed najpomembnejših
zbirk kamnitih spomenikov na Hrvaškem. Zdi
se mi, da je zasnovan zelo zanimivo in mod-
erno, vendar v to okolje na žalost ravno zaradi
tega, ne spada.
Oblika mesta je trikotna-trikotna silhueta.



tZugriosdtoičvninosmkoesatloi

Novigrad je pristaniško mesto in turistično središče,
ki leži na zahodni strani istrskega polotoka. Mesto
je bilo v preteklosti znano po kmetijstvu in ribištvu,
v zadnjem času pa predvsem po turizmu. Novigrad
je bil podobno kot Poreč v preteklosti pod beneško
oblastjo in kasneje del Svobodnega tržaškega
ozemlja.

62



mesta. Novigrad daje občutek, da se je kot
mesto popolnoma prilagodil masovnemu
turizmu, saj z majhnimi koraki nezavedno
spreminja svojo podobo. Sklepam, da bo sledil
padec števila obiskovalcev, če se bo ta trend
generične novogradnje v starem mestnem jedru
nadaljeval. Podobno kot v nekaterih evropskih
mestih, so določene ulice v Novigradu prekrite
z dežniki različnih in intenzivnih barv. V vročih
poletnih dneh nudijo senco, ob rahlem vetriču
pa pride igra senc še bolj do izraza.

2.17 | Trg pred cerkvijo sv. Antona Celotno mesto je prepleteno z manjšimi
2.18 | Dežniki in igra s senco parkovnimi površinami. Parki ki se pojavljajo
2.19 | Tople barve fasad ob vodi, služijo kot podaljšek plaže. V mestih
pa parki ostajajo brez uporabnikov. Tipično te
2.20 | Novogradnja v historičnem delu mesta parke sestavlja nekaj dreves, ki odlično služijo
kot zavetje pred soncem in nekaj klopi za odih
64 od vsakdana. Skoznje poteka tudi manjša pot,
tlakovana z manjšimi betonskimi tlakovci. Delež
zelenih površin je v Novigradu relativno večji,
kot v ostalih obalnih mestih.

V Novigradu se je ohranila srednjeveška Tako kot v Poreču program promenade ni
urbana struktura z značilno ozkimi ulicami in točno definiran, saj ob vodi poteka cesta, ozka
manjšimi trgi. Delno je ohranjeno tudi nekdanje sprehajalna pot in gostinske storitve. Ob obali
obzidje s sistemom srednjeveških utrdb. Mestu teče sprehajalna pot Rivarella, ki se zaključi
kljub bogati zgodovini manjka osrednji trg. Trg pri delno ohranjenem obzidju in mestni plaži.
pred cerkvijo sv. Antona ima potecial postati Pot lahko nadaljujemo od parka Novigrad
prav to, vendar potrebuje tako estetsko, kot tudi proti marini. Kopališče je tlakovano z grobo
programsko revitalizacijo. obdelanim kamnom, ki plaži daje prijeten
Močno iztopajo novejše stavbe, saj ne rustikalen videz. Pot se zooža, saj njen velik
sledijo proporcem in avstro-ogrskem oziroma del zavzamejo lokali. Tu se tudi pešpot čez
beneškem slogu stavb. Takšne stavbe nekaj sto metrov konča. Na robu ceste kjer
definitivno ne spadajo v historičen del mesta. bi lahko potekala promenada do marine so
Žal se take stavbe pojavljajo povsod po Istri in parkirani avtomobili. Ta del Novigrada je poln
mesta izgubljajo svoj čar. Fasade stavb v mestu različnih prostorov brez določene funkcije, ki so
so bolj živahnih barv - prevladujejo kontrastne uporabljeni za parkinanje osebnih avtomobilov,
barve (oranžna, modra) pojavljata se tudi rdeča čeprav to vidno niso. Ob marini teče asfaltirana
in rjava. Barve hkrati poživijo mesto in dajejo cesta, na robu pa je ozka peš cona, tlakovana
prijeten občutek obiskovalcem. s kamnom. Pravzaprav je Novigrad očarljivo
Ulice so ožje, kar je značilno za srednjeveško mesto, vendar bi morali razdrobljene pešpoti
strukturo mesta. Ulice so večinoma asfaltirane, povezati v eno samo promenado ob vodi, ki
s tem pa se izgublja zgodovinska podoba vodi od Rivarelle do marine. Tako bi se tudi
vzpostavil odnos do morja. Ob marini je sicer
kvaliteten prostor, ki na žalost ni izkoriščen
do svojega potenciala. Podobno kot v drugih
obalnih mestih, ki so postale priljubljene
turistične destinacije, Novigrad trpi zaradi
pomanjkanja površin za parkiranje, saj se je v
zadnjih nekaj desetletjih povečal trend uporabe
avtomobilov. Mesto na to problematiko še nima
jasnega odgovora.



Nekoč otok

Novigrad je po nastanku otoško mesto, ki je bilo v
18. stoletju spojeno s kopnim. Nastalo je v rimskem
obdobju, nekateri viri pa celo namigujejo, da naj bi
Novigrad ustanovili bivši prebivalci Emone. Otok
je bil s kopnim spojen v 18. stoletju. Mesto stika
je vidno še danes. Ulična mreža na obeh bregovih
nam daje pravokotno cezuro, ki poteka južno od
pristanišča. Ta je deloma pokrita z drevesi, delo-
ma pa je urbanizirana. Novogradnje zanemarjajo
otoško preteklost, saj večinoma potekajo vzdolž
glavne osi, ki povezuje nekdanji otok s celino.

66



2.21 | Konceptuala skica Zaradi otoške preteklosti je danes duša mesta
2.22 | Pristanišče pristanišče, ki je zaprto z nekdanjim otokom na
2.23 | Fasade eni strani ter s kopnim na drugi strani.
To povezanost mesta z morjem rušijo okoliški
2.24 | Trikotna silhueta lokali in posamezniki, ki podobno kot v Poreču
z nepremišljenim posredovanjem v prostor ne-
68 girajo duh kraja - genius loci. Uničujejo har-
moničnost in spreminjajo indentiteto prostora,
ki mu ga dajejo morje, drevesa, svetle oz. har-
monične barve stavb, itd.
Sprehod skozi ulice Novigrada ti daje občutek,
da si del impresionistične slike. Tople, svetle
barve ravno prav uravnovešene z njimi kon-
trastnimi, indentificirajo prostor in v posamezni-
ku vzbujajo prijetne občutke. Igra svetlobe in
sence je veliko bolj dinamična kot pa tista iz ulic
Poreča. Tam nam to preprečuje ortogonalna ul-
ična struktura. Pogled se vedno zaključi. Pa naj
bo to z morjem, trgom, cerkvijo, pomembnejšo
stavbo, itd., nikoli ne gre v neskončnost.
Mesto ima veliko zelenih površin. Skoraj vsi trgi
so prekriti z zelenjem in nam dajejo občutek
sproščenosti, varnosti, z drugimi besadami;
občutek oaze sredi mesta.
Drevesa pa nimajo samo psihološkega vpli-
va, ampak tudi fizičnega. Poleg tega, da nudi-
jo senco nam nudijo tudi zaščito pred vetrom.
Zato je tudi nekaj dreves ob obali upognjenih.
Drevesa tudi pomagajo tvoriti tako imenovano
trikotno silhueto, ki je značilna za otoška mesta.
Sicer le ta zaradi nizkosti otoka ni tako izrazita,
vendar je vseeno opazna.



PovUezpaonroasbta,

Novigrad, ki je danes malo ribiško mestece, je bil
zgrajen na otoku v bližini obale. Dobro ohranjeno
staro mestno obzidje iz 13. stoletja predstavlja
enega najzanimivejših simbolov tega turistične-
ga središča. Novigrad je pravi arhitekturni dragulj,
poln osupljivih zgodovinskih znamenitosti, bogate
kulturne dediščine in ohranjenih naravnih lepot.

70



mestnem obzidju (slika 2), raziskujte obrambne
stolpe, tajne prehode in mestna vrata. Zanim-
ive cerkve, vključujejo cerkev sv. Aghate iz 9.
stoletja, cerkev Gospe, zgrajene v 15. stoletju,
ter župnijsko cerkev sv. Pelagija in Maksima iz
6. stoletja.

2.25 | Loggia Utrdbe ki spadajo v srednjeveško dobo so
mestno obzidje, ki še vedno stoji s svojimi
križišči in dvema okroglima stolpoma. Obstaja-
jo primeri posvetne arhitekture iz časa beneš-
kega cesarstva, na primer mestna loggia in več
hiš, zgrajenih v beneško gotskem slogu. To je
edina preostala beneška loggia ob obali.
Sedanja cerkev je bila zgrajena v 15. in 16. sto-
letju na temeljih bazilike svetega Pelagija iz 8.
stoletja (slika 3), ki je imela centralni del in dva
hodnika. Pod sedanjim prezbiterijem je pozno-
antična kripta in v zakristiji ima antifonari iz 15.
stoletja z lepimi preprostimi začetnicami.

Novigrad je ohranil svoj čar ribiškega mesta s
svojimi ribiškimi čolni v mestnem pristanišču
Mandrac. Mesto ima veliko javnih plaž in tudi
nekaj izoliranih plaž. Za tiste, ki v Novigrad pr-
ihajajo z majhnimi otroki so primerne peščene
2.26 | Stari zid plaže v bližini hotela in pa tudi vodni tematski

park.
Tako kot preostala Istra je tudi Novigrad odličen
kraj za raziskovanje s kolesom. Kolesarske poti
so dobro označene. Iz Novigrada ob morju vas
Novigrad se nahaja na zahodni obali istrske- vodi priljubljena kolesarska pot do Dajla. Lahko
ga polotoka, le 25 km od meje s Slovenijo in se peljete po isti cesti nazaj, ali če bi radi spre-
približno na polovici poti med Porečem in Um- menili kulise, se odpravite v notranjost skozi
agom. Novigrad, v Istri znan kot Cittanova, je Bužinijo. Ta pot je dolga 16 km. Druga priljublje-
znan po edinstvenih naravnih lepotah, bogati na kolesarska pot se začne v Novigradu, mimo
kulturni dediščini in najčistejšem morju v tem reke Mirne, vse do Motovunskih gozdov. Od tu
delu sredozemske obale. lahko zavijete in se skozi Novo Vas vrnete v
Novigrad ali pa se povzpnete do Zavrsja, skozi
Staro mestno jedro Novigrada leži na majhnem Grožnjan in nadaljujete proti Bujam in nazaj v
2.27 | Cerkev sv. Pelagija otoku, ki je bil v 18. stoletju povezan v celino; Novigrad. Ta pot je dolga 60 km.

dobro ohranjeno mestno obzidje iz zgodnjega Dobro opremljeno malo pristanišče-marina (sli-
srednjega veka je ena od najlepših turističnih ka 4) je priča večni povezanosti prebivalcev
znamenitosti tega kraja. Novigrad je ohranil in morja. Široka ponudba različnih gostinskih,
svojo srednjeveško strukturo in tloris z ozkimi nastanitvenih in drugih turističnih objektov se
vijugastimi ulicami in majhnimi trgovinami. Ima kaže kot dolgoletni razvoj Novigrada iz majh-
več dobro ohranjenih primerov arhitekture iz nega pristanišča in ribiškega mesta v prestižno
časa beneškega cesarstva, na primer mestna turistično središče. Ker so ostali deli infrastruk-
loggia (slika 1). Staro mesto je majhno, toda ture pozitivno rešeni (ceste, pošta, banke, var-
izjemno očarljivo. Njegova zgodovina sega v nostna služba, zdravniške storitve, special-
rimske čase, ko je bilo negovo ime Aemonia. izirane trgovine, druge trgovine...), se lahko
Dobro ohranjene utrdbene stene so glavna zna- prepustite morju, gastronomskim, etnološkim
menitost Novigrada. Lahko se sprehodite po in drugim užitkom.

2.28 | Marina

72



74

Gradež

76

dEvneerleamzmenetr,ji

Pristop do Gradeža je zelo dramatičen. Dolga pot
prečka laguno s kopnega - podobno kot prihaja
tudi v Benetke, vendar s precej bolj prazno pokra-
jino. Laguna je obkrožena z majhnimi otoki. Na
otoku Barbana je vidna cerkev, katere beli stolp
zasije v sicer naravni morski pokrajini. Ozadje la-
gune je ravno kopno z gorami, ki so pozimi pokrite
s snegom. Pred njimi je Grado, dolg tanek otok, ki
loči laguno od jadranskega morja. Zgodovinski del
mesta je slikovit s pristaniščem in uličicami.

Katedrala Gradeža, Duomo ali bazilika di
Sant’Eufemia, je najbolj priljubljena turistična
znamenitost mesta. Leži na slikovitem majh-
nem trgu, imenovanem Campo dei Patriarchi,
ki je zgodovinsko srce Gradeža. Cerkev izvira
iz šestega stoletja, vendar je bila že nekoliko
obnovljena in restavrirana in je bila zgrajena
na temeljih prekšnje cerkve. Angel na kam-
paniji je priljubljen lokalni simbol.

Plaže Gradeža so na jadranski strani oto-
ka, obrnjene proti morju s pogledom preko
Jadrana in čez gore Slovenije in Hrvaške. V
Gradežu je kar nekaj plaž. Glavna plaža je
široka in peščena ter se razteza po dolžini
sodobnega počitniškega mesta, podprtega s
promenado, borovci in hoteli.

Glavna cona za pešce je široka s kavarnami
na robovih. Ulična razsvetljava igra glavno vlo-
go, drevesa ki stojijo ob svetilkah pa so nizka
in v ozadju. Na obali je razsvetljava enaka,
vendar so drevesa veliko višja, zato pridejo
bolj do izraza.

Barve se bolje ujemajo med seboj, kot pa na
primer v Poreču in Novigradu. Prehajajo od
rumene do rdeče. Stavbe so enake višine, kar
daje kraju harmonijo in poenoti celotno mesto.
Med promenado in morjem je poleg plaž na
enem delu kamen, ki služi kot jez. V Piranu
imamo kamen, ki se uporablja za isti namen,
razlika je v tem, da tam kamen zapre pogled in
ga zavije v skrivnostnost, medtem ko v Grad-
cu kamen ne prekinja pogleda, zato imamo
neskončen pogled vse do obzorja.
Tam kjer plaža ločuje vodo in mesto, je zelen-
je v samo eni vrsti, ki za razliko od tistega v
Novigradu ne izolira obale, ampak jo samo
navidezno loči od mesta, hkrati pa ohranja
preglednost.
78



mUatliecraiavloovdninosoudpbratrivn,

Gradež je mesto v severovzhodni italijan-
ski regiji Furlanija-Julijska krajina, ki se naha-
ja na otoku in sosednjem polotoku Jadranske-
ga morja med Benetkami in Trstom. Mesto je
prijetno raziskovati z obsežnim središčem za
pešce in starim mestom, z dobrim izborom tr-
govin in kavarn ter prijetnim pristaniščem. Je
mesto v katerem se popelješ v preteklost sko-
zi nepozabne sprehode med skrivnostnimi ul-
ičicami, ki zbudijo nekaj povsem magičnega.
Glavni spomeniki umetniške vrednosti v samem
Gradežu se nahajajo v starem mestu, v tako
imenovanem „Campo dei Patriarchi“. Mest-
no jedro Gradeža je zaprto za promet, kar
daje kraju še bolj romantično in prijazno po-
dobo. K temu pripomore tudi tri kilometre dol-
ga mestna peščena plaža z zelo nizko vodo.
Plaža je sicer v poletnih dneh polna do zadnjega
kotička, spomladi pa kar vabi, da se sprehodite
po njej.

80



javnega programa in služi kot mestna pot ter
dostop do vhodnih točk objektov.

3.1 | Lega ulice Ulica ima urejen tlak (slika 10). Zgrajen je iz
kamnitih materialov, ki dajejo moč, trpežnost in
so zelo odporni na vremenske razmere.
Tvori ga kamen nepravilnih oblik. V sredini po-
teka tanka linija kamna pravilnih oblik, ki pohod-
no površino deli na dva dela. Nekateri objekti
so ometani, drugi pa imajo kamnito fasado.
Kamen se dobro ujema z naravno krajino in
ga je mogoče enostavno uporabljati za druge
gradbene namene. Čudovito, romantično in
posebno mestece Gradež je mesto umetnikov.
V zimskem času te objeme s svojo tišino, a se
v topli sezoni spremeni v igrivi vrvež.

Zaznamo tople, a nežne barve v raznih rumenih
odtenkih na objektih (slika 11). Umirjena rume-
na barva s svojimi svetlejšimi odtenki poudarja
na sreči in veselju duha mesta. Temnejši od-
tenki rumene pa delujejo bolj energično in živo.
Manjši elementi kot so okna in vrata nastopajo
v raznih odtenkih zelene barve. Hladna, umir-
jena in sveža barva, ki predstvalja naravo, vse-
buje pomirjujoče lastnosti modre barve in nekaj
3.2 | Tlak energičnosti rumene barve.

Ko pa se odene v mehko, rumeno svetlobo in
povsod začnejo goreti sveče, je pogled nanj to-
liko bolj mamljiv. Odtenke neutralnih sivih tonov
zaznavamo pri oblikovanju ozadja ulic v kombi-
naciji s toplimi in hladnimi odtenki.

Pri zidanju sten nastane problem najti primeren
zgornji del za odprtino v steni, da dobimo špal-
ete, ki so potrebne zaradi statičnega tlaka sile v
zidu okoli okna. Horizontalne zgornje preklade
morajo vzdržati posledice nateznih napetos-
ti. Za preklade so uporabljali lesene tramove,
kamen, odprtino pa so lahko premostili tudi z
3.3 | Barve lokom.

Okno je prozorna ali prosojna odprtina v steni,
vratih ali vozilu, ki omogoča prehod svetlobi
in, kadar ni zaprto, tudi zraku in zvoku. Okna
s kamnitimi prekladami dolžine več kot meter
so bile redka pred obdobjem, ko so bili na voljo
materiali kot so jeklo ali armirani beton.
Okna so zasenčena s polokni (slika 12). Ta so
narejena iz lesa, pojavljajo pa se večinoma v
odtenkih zelene barve. Rež nimajo, pritrjena so
Ulica se nahaja v starem delu mesta (slika 9). s kovinskimi vezmi. Nad okni se pojavi streši-
Je del sistema majhnic ulic, ki se lomijo in od- ca, grajena iz opečnih strešnikov, ki tudi služi
pirajo razširjene prostore. Je obomočje brez senčenju okenskih površin.

3.4 | senčenje odprtin

82



Kontrastdeon modonrojas

Gradež je nastal pred letom 500 na otoku, nato pa
se razširi na obalo ko izsušijo močvirje. Mesto je
prepletno z morjem, kar mu še posebej poudari
zaznavne robove obsega. Deli se na tri dele; staro
mestno jedro, novi mestni del in avstrijski koncept
mesta. Ta tri območja povezuje promenada, ki te
popelje čez celotno popestreno zgodovino mesta.
Zanimiv element je podolgovatost otoka, kateremu
tudi sledi glavna obala in hkrati arhitektura ter per-
spektiva človeškega pogleda.

84



3.5 | Ulice so prijetne in polne zelenja, tlakovanje je razmejilo staro javnih programov. Glavni orientir v prostoru je
in novo turen cerkve ob manjšem trgu. Ulice so polne
življenja in kje so razširjene zaživijo, veliko je cest
3.6 | Stara mestna zazidava je polna mediteranskega duha in razširitev, promet je delno umaknjen z mesta,
3.7 | Ozelenjeni ambienti dajejo mestu edinstven karakter ulice pa obkrožajo tudi glavno marino. Notranja
3.8 | Mesto je obdano z visokim valobranom - ni vizualnega stika marina je tukaj polna življenja in predstavlja
središče oziroma križišče mesta. Tukaj tudi
86 z vodo najdemo kanale namenjene ribištvu, kar rahlo
spominja na Benetke, lahko ga primerjamo tudi
z Novigradom. Hiše ne komunicirajo z ulico kjer
so le-te ozke, na urejenih razširjenih delih pa
mesto zaživi. Povsod nas spremlja zelenje, vse
je svetlo, prijetno in zelo domače.

To malo mediteransko mesto je polno nasprotij. Mesto mnogih arhitekturnih stilov, ki je nastalo
Včasih so bile ulice ob straneh urejene s zaradi menjavanja različnih kultur. Gradež
peskom in drevoredi, danes pa deluje mesto na je kompletno obdan z močvirjem in morjem,
nekaterih delih preveč pisano, preveč zrisano kar mu še posebej poudari zaznavne robove
in včasih postavitve v prostor nimajo logike. obsega. Deli se na tri dele; staro mestno jedro,
Gradež je nastal pred letom 500 na otoku, nato novi mestni del in avstrijski koncept mesta. Te
pa se razširi na obalo ko izsušijo močvirje, v tem tri območja povezuje promenada, ki te popelje
me spominja na Izolo. Staro mestno jedro je čez celotno popestreno zgodovino mesta.
obdano z valobranom, ki je zelo visok in do njega Zanimiv element je podolgovatost otoka,
vodijo stopnice. Tako z mestnih ulic ne moremo kateremu tudi sledi glavna obala (= praznina)
videti morja – ni vizualnega stika z vodo, čeprav in hkrati arhitektura ( =polnilo) ter perspektiva
mesto kljub temu napolnjuje mediteranski duh. človeškega pogleda. Izven glavne promenade
Vendar je mesto razdvojeno, saj imamo na ni občutnega konkretnega tlakovanja, ki bi
drugi strani novi del, ki je načrtovan in urejen prostoru dodelil poseben karakter. So pa na
na drugačen način, zazidava je namenjena drugi strani zelo razvidne mehke mediteranske
masovnemu turizmu v poletni sezoni. Zazidava barve, ki so med seboj različne, ampak
je na teh delih kljub modernejšemu pristopu in hkrati delujejo kot ena celota. Prostoru tudi
izredni višini, mehkejša in se umika v prostor oz. dodelijo dinamiko in zanimanje za neprestano
komunicira z morjem. Drevesa so tu manjša, raziskovanje starega mestnega jedra. Novi del
glavne tri točke v zazidavi pa so tri glavne mesta nima nikakršnega odnosa do starega
stavbe ki so bile povezane med sabo, med in mu popolnoma nasprotuje. Ko se tam
njimi občina, bolnica, pridružujejo pa se jim še sprehajamo, ne dobimo občutka prisotnosti
najstarejše vile. Gradež ima dve mestni plaži, morja ali mediteranskega duha. Napake se
ki sta odprti in prostrani, varujejo jih pomoli z pojavijo tudi v tlakovanjih, širitvah ali umeščanju
valobrani. Ulice so prijetne z drevoredi in tudi nove urbane opreme v prenovljene dele starega
tukaj najdemo ločeno tlakovanje, ki je izjemno mestnega jedra. Popolnoma manjka občutek
jasno začrtalo mejo med starim in novim. Vse je za proporcije, ulica je nepotrebno ločena z
v meri človeka in prostori so svetli, tako ulice kot drevesi ali svetilkami. Na obeh straneh ceste
tudi trgi, hkrati pa ponujajo tudi senco in veliko si nasproti stojita različna sloga arhitekture,
kar mesto fizično in psihično ločuje in mu
uničuje potencial. Najbolj senzacijski element v
Gradežu je več stoletij stara bazilika svetega
Evfemija, ki je edina, ki v tebi vzbudi fantastičen
občutek s svojo posebno svetlobo, barvami in
simboliko. Vredno je tudi omeniti »novejši«
projekt Marcello D’Olivo Zipser, ki nekako želi
v prostor umestiti nove organske forme, se
povezati z morjem in ustvari nove dinamične
linije.



Urejenpsrkoustponri

Mesto leži v tržaškem zalivu sredi Gradeške lagune.
Že v časuAvstro-Ogrske je bil Gradež evropsko zna-
no letovišče in zdravilišče. Ob turističnih dejavnos-
tih ohranja precejšen pomen tudi ribolov. Predvsem
pa je mesto namenjeno turistom in se lahko pohvali
z mnogim številom hotelov, apartmajev in kampov.

88



dobila Avstrija, kateri je pripadal do konca
1. sv. vojne. Po zmagi je mesto dobila Italija.
V mestu se nahaja tudi Bazilika sv. Evfemije, ki
je iz poznega 5. stoletja. Zvonik je bil dodan v 15.
stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla.

3.9 | Glavna peš pot Aktivnosti v javnem prostoru so predvsem
3.10 | Pogled utrt v Baziliko sv. Evfemije sprehajanje ljudi po ulicah, sedenje v kavar-
nah ob sprehajalnih poteh, poleti pa tudi ko-
panje. Poti so za pešce zelo lepo urejene in
dobro označene. V notranjosti mesta imajo
celotno ulico namenjeno pešcem in kolesar-
jem. Pot za pešce je tudi drugačno tlakovana
in ločena s svetlejšim materialom od prostora
pred stavbami, kjer stojijo kavarne. Ulica je
enakomerno široka po celi dolžini. Obdajajo
jo drevesa in nočne svetilke, ki so zelo velike
v primerjavi z drevesi (Slika 1). Prostor pred
stavbami, ki obdajajo peš pot, je namenjen
mimoidočim ljudem, da se ustavijo, usedejo,
kaj popijejo in uživajo v mediteranskem son-
cu. V starem mestnem jedru so ožje ulice ob-
dane s stanovanjskimi starimi hišami. Ulice se
med seboj se prepletajo. Iz ozkih prostorov, se
razširijo v odprt prostor. Nato te ponovno pot
vodi v ozke ulice in spet v nek odprt prostor. Če
je prostor dovolj velik tam stoji tudi trg. Ozke ul-
ice med hišami utrejo pogled direktno pred tabo
(Slika 2). Ljudje se veliko zadržujejo v notran-
josti mesta, v lokalih in restavracijah, kjer najde-
jo senco. Veliko pa tudi ob moju, na plaži, oziro-
ma v kavarnah pred hoteli, ki so tik ob morju.
Turisti predvsem obiskujejo Gradež v polet-
nem času, kjer se lahko sprostijo na plaži v
toplih temperaturah. V mestu stoji veliko šte-
vilo hotelov in apartmajev, prav tako pa tudi
campov. Ko ni več sezone se število ljudi v
mestu zmanjša, ostenejo predvsem prebivalci.

3.11 | Promenada in umetna plaža V rimskih časih je bilo mesto, znano kot ad Prostor Gradeža je namenjen predvsem tu-
Aquae Gradatae kot prvo pristanišče za ladje. ristom. Ima zelo veliko hotelov in apartma-
V poznih letih zahodnega rimskega cesarstva jev - nekatere tik ob morju in plažah. Novejše
je veliko ljudi pobegnilo iz Ogleja v Gradež, da zgrajena promenada poteka ob morju. Pot po
bi našli varnejši kraj, bolj zaščiten pred vpadi, promenadi ti omogoča neskončen pogled na
ki so prihajali z vzhoda. Leta 452 se je ogle- morje. Postavljena je tudi umetna plaža ob
jski škof Nicetas zatekel v Grado; v istem ob- poti, rahlo odmaknjena proti morju, namen-
dobju je potekala najzgodnejša gradnja prve jena uživanju na toplih lesenih dilah (Slika 3).
katedrale v Gradežu, prve cerkve Santa Maria
delle Grazie in krstilnice. Leta 568 je po invaziji V mestu so ob sprehajalnih poteh, v parternih
Langobardov patriarh Paulinus v Gradež pre- etažah postavljene kavarne in restavraci-
nesel sedež Oglejskega patriarhata. Sedež je, namenjene javnosti, ki privabljajo ljudi.
patriarhata je bil po skoraj tisočletju prenešen V višjih etažah pa imajo ljudje stanovanja,
drugam; v Benetke. Gradež je leta 1815 pri- kjer bivajo in so prostori zasebni (Slika 4).

3.12 | Razdelitev etaž na javno in zasebno

90



Sprmehoordskini zsrvaekž

Grado je eno izmed starejših italijanskih mest.
Zaradi svojega starega središča, plaže in svoje
znamenite promenade lahko Grado uvrstimo med
lepša italijanska obmorska mesteca. Tam lahko
uživamo v italijanskem espressu in pogledu na
morje, kolesarskih poteh, kajtanju...

92



sredstva. Tako postane stari del mesteca takoj
bolj prijeten. Skozi se lahko sprehodimo po lepo
zasnovani peš poti. Ob njej se dogaja zelo ve-
liko stvari, nekateri ljudje posedajo po kavarnah
in pijejo espresso, drugi pa postopajo po man-
jših trgovinicah. Kljub temu ima pot kot vsaka
druga stvar svoje določene nepravilnosti; tlak-
ovanje, stik s starim kamnom, neprimerne in
nerodno postavljene ulične svetilke itd.

3.13 | Ulice Ulice v starem delu mesteca so precej razno-
like, spreminjajo se širina hiš in njihov gabar-
it, vsaka fasada je skorajda drugačna. Na nek
način spominjajo na ulice v Rovinju; veliko
kamna, med uličicami mali trgi z eno ali dvema
“trattoriama”, rože po okenskih policah itd.

3.14 | Pešpot Seveda ne smemo pozabiti na čudovito prome-
nado, ki se vije ob obali. Vsak se po napornem
dnevu v službi ali pa za nedeljski izlet rad spre-
hodi ob morju in se nadiha svežega morskega
zraka. Polega tega pa dajejo skale, druga ob
drugi, ki obadajajo celotno promenado in ome-
jujejo obalo z morjem, prav poseben občutek.
Morda se mi zdita tlakovanje in celotna zasno-
va poti kanček preveč “moderna“, nekako ne
spadata k staremu delu mesta. Poleg tega se
na njej nahajajo nepotrebne arhitekture, kot so
na primer manjši “vodometi”, ogromne strehe,
veliki lokali, ki so večinoma prazni in ne spada-
jo preveč k ostalemu. Kljub vsem kritikam pa
se mi zdi celotna promenada značilna za taka
italijanska mesteca, morda spominja na prome-
nado v mestecu Lignano Sabbiadoro.

S promenade vodi pot skozi manjši park na
cestico ob plaži. Tudi ta je značilna za nekat-
era italijanska mesteca; noben presežek, veči-
Grado, po slovensko Gradež, leži v tržaškem no “barak” in stojnic bi bilo potrebno prenoviti/
zalivu sredi Gradeške lagune. Že v antiki je zamenjati, a kot vse ostalo, vsebujejo nekaj kar
3.15 | Promenada naselbino na otoku s kopnim povezoval nasip, imajo tudi ostala italijanska mesteca. Na srečo

zato se je tako razvila v trgovsko in pristaniško pa kmalu zagledamo pot skozi park, obdajajo jo
obmestje Ogleja. Pomen mesta - Gradus oz. drevesa in rastlinje, imamo pa tudi možnost se
Castrum gradense - je zrastel, ko so Huni za- sprehoditi skozi kratek “tunel”, obdan s čudovit-
vzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umak- imi vrtnicami.
nile velike množice beguncev. Kasneje se je v
Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve. Grado nima večjih in impozantnih trgov; nekaj
Okoli leta 1156 je bil ta iz Gradeža prenesen jih je v starem delu mesteca, v novem pa se
v Benetke, kjer je še zdaj, pomen mesta pa je bolj kot ne nahajajo manjše zelene površine,
tako postopoma upadel. ki pa so, tako kot so zasnovane, nepotrebne.
Oblikovane so namreč preveč skorajda ostro in
Že na prvi pogled nas pritegne to, da je ožji del geometrijsko, poleg tega pa ne služijo ničemur,
centra zaprt za avtomobile in druga prevozna saj so večinoma prazne, brez ljudi.

3.16 | Zelenje

94



Sprehmoodrojub

Gradež, italijansko tudi Grado, je manjše
obmorsko mestece, ki leži v Gradeški laguni,
v tržaškem zalivu med Trstom in Benetkami.
Tako kot v ostalih obmorskih mestih, sta tudi tu
izrednega pomena ribolov in turizem.

96



3.17 | Promenada, ob plaži Mesto je nastalo na otoku, ki so ga že v antiki
3.18 | Nasutje skal, ki varujejo mesto pred plimovanjem z nasipom povezali s kopnom. Že v preteklosti
je Gradež veljal za znano letovišče, danes
3.19 | Tlakovanje, ki daje mestu rustikalen videz pa se ponaša s številnimi hoteli in avtokampi.
3.20 | Drevesa ločijo javni prostor od privatnega Da je mesto tako priljubljeno pa primore tudi
njegova lega in posledično več pristanišč
98 s privezi in marino. Po sredini mesta je
speljan dolg kanal, ki se konča z majhnim,
a zelo prijetnim mandračem, polnim čolnov
in manjših bark. Center mesta je zaprt za
motorna vozila, kjer lahko najdemo razne
trgovine, bare in restavracije.
Obalo mesta, ki se odpira proti odprtemu
morju, obdaja večkilometrska peščena plaža.
Ta je v poletnih dneh polna domačinov in
obiskovalcev, ki si želijo prijetne osvežitve v
morju. Plažo in gostinske objekte razdeljuje
promenada. Ta je namenjena pešcem in
kosarjem. Na drugi strani mesta pa je pešpot
ob morju, ki je rahlo dvignjena in obdana s
skalami, ki služijo kot valobran. Od tu se tudi
odpirajo pogledi v notranjost zaliva.
Ulice so v samem centru zelo strnjene in ozke.
Hiše so pastelnih barv, nekatere pa so tudi
obložene s kamnom. Med ozkimi uličicami
se odpirajo tudi prijetni, majhni trgi. Vse to je
v zelo lepo urejenem tlakovanju iz kamna, ki
mestu daje unikaten rustikalen videz.
Največjo javno zeleno površino (poleg
avtokampa) pa predstavlja Park delle Rose,
ki je popolna oaza v mestu. V poletnih dneh
hladi celotno mesto. Včasih je park deloval
kot filter: mesto-park-morje, nato so zgradili
stavbe ob morju. V parku je polno dreves, ki
dajejo senco, prav tako pa je tudi urejen in ima
igrišča za otroke. Park je čudovit podaljšek
dolge in široke ceste. Ta pa je na obeh straneh
obdana z drevesi.
Kljub temu da so ozke ulice med hišami
lepo urejene in imajo zelo domač pridih, so
glavne ulice tiste, ki privabljajo turiste, saj se
v pritličjih odpirajo razne kavarne, urejene z
urbanimi elementi, kot so klopi in svetilke, ter
s pasom nižjih dreves, ki nudijo ravno dovolj
sence in privatnosti prebivalcem v zgornjih
nadstropjih.



Mediteproanasvksotrmnijosetksatihho

Gradež je po nastanku otoško mesto, ki je bilo že
v antiki spojeno s kopnim. O rimskih časih priča
bazilika svete Evfemije z osmerokotno krstilnico, ki
je iz poznega 5. stoletja, ter še nekaj ostalih os-
tankov. Bazilika nas prevzame s svojimi mozaiki
ter izrazito igro svetlobe in senc. To je posledica
troladijske zasnove, saj prihaja svetloba v prostor
preko oken na vrhu stene srednje ladje, ki je viš-
ja od stranskih dveh ladij. Zdi se kot da prihaja iz
neba oz. od boga.

100