Prostor in arhitektura mediterana

202

Izola

narSepdoijnotapnreamdiekjaannjjae

Občina Izola je ena izmed treh občin v Slovenski
Istri in ena izmed sedmih v Obalno-kraški regi-
ji. Obstajala je že leta 1868, ponovno pa je bila
ustanovljena leta 1955. Leži v jugozahodnem delu
Slovenije. S svojimi 28,6 km² je ena najmanjših
občin v Sloveniji. Na vzhodu meji na občino Kop-
er, na zahodu in jugu pa na občino Piran. Občina
Izola ima obliko trikotnika; 8,5 km dolga stranica
je morska obala od rta Viližan na vzhodu do rta
Ronek na zahodu; druga stranica od Viližana prek
Markovca in Sv. Donata do doline Drnice meji na
občino Koper. Od tu do rta Ronek meji na obči-
no Piran. Najviša točka v občini je Malijski hrib
(274m).

204



“Unpredictability and Geološko je občina Izola z obalo del šavrin-
unplanned, spontaneous skega flišnega nabrežja. Vplivi ki so prihajali
actions are very much z morja na zahodu so ustvarili skalatno obalo
part of what makes ki se prepadno spušča proti morju, in Simo-
moving and staying in nov zaliv, potopljeno nekdanjo dolino. Obalo
city space such a special obdajajo 100-200m visoke vzpetine. Iz tega
attraction” polkroga vzpetin se iztekajo koncentrično v
morje potoki, ki so med svojim tekom proti
206 obali izdolbli grape in doline. Večji del izolske
ravnice prekriva apnenec, ki je propusten za
vodo, zato je to območje še posebej občutljivo
na kakršnokoli obremenjevanje.
Izolska ravnica je hkrati najgosteje naseljen
del občine. Na njenem zahodnem delu najde-
mo vinograde. Mehke karbonatne kamnine
prekrivajo večji del občine. Površje je z vidika
stabilnosti tal precej problematično, saj so se
razvile debelejše in primernejše prsti za kmeti-
jstvo, zato na prisojnih delih gričevja najdemo
predvsem vinograde in nasade oljk.
Ozemlje občine sestavljajo tri naravne enote,
in sicer obala ter izolska ravnica na severu in
Malijska planota na jugu. Obala je po večini
nizka in razčlenjena. V njenem osrčju je polo-
tok Izola; vzhodno in zahodno od tod preide
obala v nagubane flišne stene Viližana in
Ronka. Tu je morje izjedlo klife, pod kateremi
je lepo vidna morska obala. Območje občine
Izola spada v obalno submediteransko pod-
nebje.
Najpomembnejše gospodarske dejavnosti
beneške Izole so bile ribolov, pridelovanje
vina in olja ter čipkarstvo. Gospodarski razvoj
mesta je po letu 1950 temeljil na živilski indus-
triji (Argo, Delamaris), ribištvu (Riba), tovarni
igrač in plastičnih izdelkov (Mehanotehnika,
kasneje Mehano), ladjedelništvu (Ladjedelnica
2. oktober) ter na razvoju turizma. Leta 1969
je bila v Izoli zgrajena prva marina na vzhod-
ni jadranski obali. Do leta 1990 je industrija
zaposlovala večino aktivnega prebivalstva.
Danes industrija v Izoli nima večjega pomena,
saj je večina ljudi zaposlena v storitvenih de-
javnostih (turizem, promet, trgovina…).



mUatliecraiavloovdninosoudpbratrivn,

Izola je staro ribiško mesto in občina v jugozahod-
ni Sloveniji na Jadranski obali Istrskega polotoka.
Ime izvira iz italijanske Isole, kar pomeni ‘otok’.
Mesto ima pestro zgodovino, ki se skriva za zi-
dovi starega mestnega jedra. Ribiški pridih v Izo-
li čutimo še danes s sprehodom po poti, morska
dediščina pa je na ogled skoraj na vsakem kora-
ku. Od arheološkega parka in nekdanjega rimske-
ga pristanišča pod morsko gladino v Simonovem
zalivu, do barke Biser, pa vse do mandrača, kjer
se odpre čudovit pogled na Alpe in tržaški zaliv.

208



Ulica se nahaja v bližini Arheološkega parka
Simonovega zaliva (slika 21). Je del sistema
majhnih ulic, ki se lomijo in odpirajo razšir-
jene prostore. Ulica je narejena in namenjena
posebej za pešce oziroma kolesarje, ki lah-
ko pridejo do središča mesta, omejen dost-
op pa omogoča tudi za avtomobile. Je pov-
ezovalni element brez javnega programa.

7.1 | Lega ulice Ulica ima urejen tlak (slika 22). Zgrajena je iz
kamnitih materialov, ki dajejo moč, trpežnost
in so zelo odporni na vremenske razmere.
Tvori ga kamen nepravilnih oblik. V sredini
poteka tanka linija kamna nepravilnih oblik, ki
pohodno površino deli na dva dela. Na pov-
ršinah so objekti ometani ali pa imajo kamni-
to fasado. Kamen se dobro ujema z naravno
krajino in ga je mogoče enostavno uporabljati.

Izola je mesto ki nudi sproščeno mediteransko
počutje. Ulice urejene iz kamna, ki dajejo svoj
lep naravni sijaj barve in stavbe pobarvane v ra-
zličnih toplih barvah (slika 23). Rdeča ki jo pov-
ezujemo s strastjo, ljubeznijo, ognjem. Oranž-
na energična in živahna barva, ki predstavlja
spremembo, premikanje in kreativnost. Rume-
7.2 | Tlak na barva je najsvetlejša in najbolj energetična,

zato jo povezujemo s soncem, srečo, upanjem
in optimizmom. Pojavijo se različne variacije
vseh barv, ki dajejo prijeten mediteranski duh.
Zaznamo tudi umirjene in nevtralne barve,
ki so predvsem uporabljeni pri oblikovan-
ju ozadja. Njihov pomen je v veliki meri od-
visen od hladnih in toplih tonov barv, ki jih
dopolnujejo. Čiste bele barve in naravne
rjave barve zaznamo v kombinaciji s prilagodlji-
vo bež, ki spodbujajo občutek miru in mirnosti.

Okno je prozorna ali prosojna odprtina v steni-
ali vratih, ki omogoča prehod svetlobi in kadar
7.3 | Barve ni zaprto tudi zraku in zvoku. Okna so običa-

jno zastekljena ali pokrita s katerim drugim
prosojnim materialom. Na svojem mestu jih
držijo okviri. Številna okna se lahko odprejo,
kar omogoča prezračitev, ali zaprta, kar pre-
prečuje vpliv zunanjih vremenskih razmer.
Izola je staro mediteransko mesto z bogato Okna s kamnitimi prekladami dolžine več kot
zgodovino in leži na skrajno jugozahodnem delu meter so bile redke pred obdobjem, ko so bili
Slovenije, med mestoma Piran in Koper. Ozem- na voljo materiali kot so jeklo ali armirani be-
lje ima obliko trikotnika, ki se s severno stranico ton. Okna so zasenčena s polokni (slika 24).
naslanja na morje. Morski breg, poteka od rtiča Grajena so iz lesa, pojavljajo pa se v naravi
Viližan na vzhodu do rtiča Ronek na zahodu. barvi ali bolj pogosto beli barvi, ali pobarvani
v modri barvi. Pritrjena so s kovinskimi vezmi.
7.4 | senčenje odprtin
210



Medpitoetreanncsikali

Mesto z največjo marino na slovenski obali, je v
svoji zgodovini veljalo za otočno mesto, ki so
ga kasneje priključili na kopno. Skozi celotno
zgodovino je veljalo za mesto rib in ribolova, v
katerem je včasih delovalo 7 tovarn rib. Imelo je
svojo železnico, ki je vodila vse skozi Koper do
Trsta in je mesto delilo na dva dela: staro mestno
jedro in industrijsko cono. Izola ima velik potencial
za nadaljnji razvoj, saj je edino mesto, ki se skuša
kontrolirano in počasi razvijati v pravo mesto.

212



7.5 | Fasade v mediteranskih barvah dajejo mestu obmorski karakter je še danes pomembna dejavnost mesta. V
7.6 | Izola ima največjo marino na slovenski obali, pogled na suhi času razcveta je imelo 7 predelovalnih industrij
del marine vezanih na ribištvo. Izven starega jedra se širi
stanovanjski del mesta v različnih zazidavah,
7.7 | Pogled na zelene površine in park v Izoli, ki večinoma samevajo danes pa je tam tudi industrijsko območje. V
7.8 | Promet razdeljuje mesto na cone, prisoten pa je tudi v mestnem obeh zalivih pa lahko najdemo zapuščena
območja propadle industrije, ki so na strateško
214 jedru potencialnih lokacijah. Izola ima glavno plažo
s parkom locirano ob svetilniku na polotoku,
kar ne zadošča današnjim potrebam turizma.
Sami trgi in ulice so v merilu človeka in prijetni,
pomembno pa je tudi tlakovanje. Izola potrebuje
eno močno identiteto ki bo povezala te različne
načine gradnje in omogočila več javnih in
zelenih površin za zadrževanje prebivalcev in
renovacijo opuščenih industrijskih območij.

Izola je majhno mediteransko mestece ki je Mesto z največjo marino na slovenski obali, je
sprva nastalo na otoku, nato pa se razširilo v svoji zgodovini veljalo za otočno mesto, ki so
in ga povezalo z obalo. V starem delu se ga kasneje priključili na kopno. Skozi celotno
teren rahlo dviguje proti sredini otoka kjer zgodovino je veljalo za mesto rib in ribolova,
stoji glavna dominanta v prostoru – cerkev z v katerem je bilo včasih 7 tovarn rib. Imelo je
visokim turnom. Ulice v starem mestnem jedru svojo železnico, ki je vodila vse skozi Koper
so ozke in polne mediteranskega duha, edini do Trsta in je mesto delilo na dva dela: staro
problem je promet ki sega globoko v središče. mestno jedro in industrijsko cono. Izola ima velik
Izolo zaznamujeta dva zaliva, eden ni razvit potencial za nadaljnji razvoj, saj je edino mesto,
zaradi vpliva burje, v zaščitenem zalivu pa je ki se skuša kontrolirano in počasi razvijati v
največja slovenska marina. Odnos mesta do pravo mesto. Še vedno se poznajo problemi
morja je zelo enakovreden, nanj se odpira in z industrijskih con, saj zajemajo večino mase
njim komunicira. Viližanski zaliv je celo umaknil sedanjega mesta. Veliki problemi se pojavijo na
promet z obale in danes imamo tam kolesarsko zapuščenih področij starih tovarn Delamarisa
progo. Izola ima bogat nabor vodnih športov in in zapuščenega področja Argo, ki trenutno
pa seveda bogato ribiško zgodovino – ribištvo nima druge funkcije kot odlagališče odpadkov
ali parkiranja turističnih avtodomov. Imajo
neorganizirana parkirišča in mestni prometni
ring, ki dokaj deluje, ampak bi potreboval
popolno prenovo in odmik avtomobilov od
obale v industrijske cone Izole. Zaradi velikosti
marine je tudi oviran pogled na morje, ki nam ga
omejijo jadrnice in delovni stroji na suhi marini.
Izola nima niti promenade, ki bi v celoti zajela
področje mesta in bi nam omogočila sprehod
ob morju. Tudi območje obale je premajhno, da
bi zadržalo celotno kapaciteto poletne sezone
in bi potrebovalo dodatna področja. Center je
zelo pestro mediteransko območje, ki združuje
večino mediteranskih značilnosti. Bolj ko gremo
izven mesta, manj je to opazno in bolj se izgubijo
te pomembne barve, občutki in pogledi morja.
Urbanistično je lepo razdeljena na cone, katere
se lahko izkoriščajo za oživljanje mestnega
življenje in privabljanje novih prebivalcev in
investitorjev.



mSevstoltonbreoigdsaaa

Izola je obalno istrsko mesto. Naselje se nahaja na
južni obali Tržaškega zaliva, na vzhodu meji z obči-
no Koper, na zahodu in jugu pa z občino Piran. Leži
na jugozahodu Slovenije. Občina Izola ima trikotno
obliko in nepravilni mestni tloris. Ime izvira iz Itali-
janske besede Isola, kar pomeni otok. Ravninski del
mesta je najbolj gosto poseljen del občine. V občini
je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.

216



lamaris), ribolovu (Riba), tovarni igrač in plastike
(Mehanika, kasneje Mehano), ladjedelništvu in
turističnemu razvoju. Leta 1969 je bila v Izoli
zgrajena prva marina na vzhodni jadranski oba-
li. Do leta 1990 je industrija zaposlovala večino
aktivnega prebivalstva. Danes industrija v Izo-
li ni več pomembna, saj je večina ljudi zapos-
lenih v storitvah (turizem, promet, trgovina).

Ker je Izola obalno mesto, se v občini naha-
ja veliko različnih dejavnosti in aktivnosti, ki se
navezujejo na morje. Izola ima nepravilni mest-
ni tloris. Celotno obalno območje je povezano s
Starodavno rimsko pristanišče in naselje, im- promenado, ki je dostopna pešcem. Potuje po
enovano Haliaetum, je stalo jugozahodno od celotni dolžini Izole (Slika 1). Na rtu, kamor te
sedanjega mesta Izola že v 2. stoletju pred pripelje promenada, se nahaja lokalno urejena
našim štetjem. Mesto Izola so na majhnem plaža, obdana z zelenimi površinami. Postavl-
otoku ustanovili begunci v 7. stoletju. Obalna jeni so tudi leseni podesti, kamor se ljudje lahko
območja Istre so se v 9. stoletju znašla pod vsedejo, si odpočijejo in uživajo. Ob morju in ob
beneškim vplivom. Ozemlje Beneške repub- promenadi se nahaja kar nekaj kavarn in hotelov.
like je postalo leta 1267, kar je pustilo močan
in trajen pečat v obalnih območjih. Beneški del Parki so v Izoli zelo pomembni, v mestu se
polotoka je prešel v Sveto rimsko cesarstvo jih nahaja kar nekaj. Tudi v industrijskem delu
leta 1797. Tako je ostalo vse do obdobja Na- mesta, na območju Argo, se nahaja dolg park,
poleonove vladavine od leta 1805 do 1813, ki je imel včasih pomembno funkcijo. Takrat,
ko je Istra postala del ilirskih provinc. Po tem ko še ni bilo zgrajenih pomolov za privez lad-
7.9 | Promenada kratkem obdobju, je novo ustanovljeno Avstri- jedelništva, se je v industrijskem delu naha-

jsko cesarstvo vladalo Istri do novembra 1918. jala plaža in park je bil del nje, s svojo mog-
Pogodbo, ki so jo sklenili je Izolo in preostali očno senco. Vendar sedaj je večina parkov v
del Istre dodelila Italiji. V tem času je bila veči- Izoli predvsem neurejena in prazna (Slika 2).
na italijansko govorečega prebivalstva. Istra je
postala del Kraljevine Italije do kapitulacije Ital- Daleč od središča mesta, pa se nahaja indus-
ije septembra 1943, nato pa je nadzor mesta trijska cona oziroma območje nekdanje tovarne
prešel pod Nemčijo. Konec aprila 1945 je Izolo Argo. Tu se ostanki industrijskih zgradb dotika-
osvobodila pomorska enota iz Kopra. Po kon- jo kulturnih vsebin, kot je na primer poletni kino.
cu druge svetovne vojne je bila Izola del cone Na tem območju se lahko ob morju sprehajamo
B; po razpadu Svobodnega ozemlja leta 1954 po betonski cesti, kjer pogled na morje ovirajo
je bila vključena v Slovenijo, takrat del Jugo- veliki zabojniki in ograje. V morje se razširijo
slavije. Veliko italijanskih govorcev se je odloči- pomoli in nam ovirajo pogled horizonta. Višje,
lo zapustiti Izolo in namesto njih so se nase- stran od morja, se nahajajo rahlo dvignjene
7.10 | Park

lili slovensko govoreči ljudje iz sosednjih vasi. etaže, ki trenutno služijo parkirišču. Ob morju
se nahaja srednja šola Izola, ko hodimo naprej
Obala je na splošno nizka in razčlenjena. Me- proti starem mestnem jedru, pa prečkamo tudi
hke karbonatne kamnine pokrivajo večji del majhen trg, ki velikokrat služi različnim koncer-
okrožja. Površina je glede stabilnosti tal precej tom, to območje se imenuje Lonka (Slika 3).
problematična, saj so bila razvita debelejša in
primernejša tla za kmetijstvo, zato so vinogradi V starem mestnem jedru so fasade ravne z
in oljčni nasadi na senčnih delih hriba. V nje- več nadstropji. Stavbe se v višino ne razliku-
nem srcu je polotok Izola. Najpomembnejše jejo prav veliko, vendar se dopolnjujejo. Sku-
gospodarske dejavnosti izolskih Benečanov so paj delujejo kot del večjega arhitekturnega
bile ribištvo, proizvodnja vina in olja ter izdelava objekta in ustvarjajo ozadje za obalni razvoj.
čipk. Po letu 1950 je gospodarski razvoj mes- Zgradbe vizualno ločujejo barve, ki so različne;
ta temeljil na prehrambeni industriji (Argo, De- pastelno svetle in živahne ter malo temnejše.
7.11 | Trg Lonka
218



Ribištvo in ladje

Izola je staro ribiško mesto z bogato zgodovi-
no. Ozemlje ima obliko trikotnika, ki se s severno
stranico naslanja na morje. Nekoč so tam živeli
večinoma ribiči in kmetje, kasneje pa so bile tam
zgrajene tri tovarne za predelavo rib, prva od teh,
imenovana Arigoni, je preprečila gospodarsko in
prebivalstveno krizo. Danes se Izola ukvarja pred-
vsem s turizmom .

220



Če Izolo pogledamo od daleč, lahko kot v Novi-
gradu opazimo trikotno silhueto; celotno mesto
nam s pomočjo zvonika v sredini daje obliko
trikotnika. To se je oblikovalo kot posledica niž-
jega poteka reliefa otoka.

7.12 | Lega in oblika Silhueta Izole ima dve posebnosti. Prva je ta, da
je imela sprva dve izboklini-prva je bila cerkev
sv. Mavra, druga pa Besenghijeva palača, ki se
nahaja ob njej. Druga posebnost pa je bila lega
mesta na otoku, ki se je razvilo na jugozahod-
nem robu otoka in je bilo dolgo časa omejeno
na samo ta del, medtem ko je bil preostali del
neposeljen in bil prepreden s skalami in po-
raščen z drevesi. Tako so obiskovalci z morja
sprva opazili majhen zelen otok, nad katerim
se je dvigal zvonik, kar je še danes v veliki meri
prepoznavno.

Stari del Izole spominja na Piran; predvsem
uličice, hiše, podobna zasnova... Obdaja jo ne
preveč lepa plaža, a kljub temu kopanje tam
samo zaradi estetike ne prestavlja posebnih
težav.

7.13 | Ulice Zanimiv se mi zdi nekdanji vhod na območje
tovarn. Na nek način me po obliki malo spomni
na propileje. Čeprav je vhod, značilen izključno
za svetišča - za npr. Akropolo v Atenah, bi mor-
da lahko potegnili vzporednice Izoli; dva “ste-
bra”, ki označujeta vhod na neko območje.

Zdi se mi, da zelenih površin ni zelo veliko, po
mojem mnenju najbolj izstopata dve; ena je
“travnik” ob plaži, kjer nam poleti senco nudi-
jo drevesa, druga pa Park Pietro Coppo, ki se
Pri Simonovem zalivu so v morju potopljeni os- mi zdi v redu urejen in zasnovan, čeprav nisem
tanki nekdanjega pomola iz rimskega obdobja. povsem prepričan, če se ljudje tam veliko za-
Prvotno naselje je bilo postavljeno južneje od držujejo.
sedanjega. V času preseljevanja ljudstev je
7.14 | Trikotna silhueta bilo uničeno, prebivalci pa so se za tem ustalili V Izoli poznamo Veliki trg, ki se mi zdi, da v

na nekdanjem otoku. Mesto je bilo nekaj časa večini bolj ali manj miruje, zaživi le ob različnih
v lasti oglejskih patriarhov, kasneje pa pod prireditvah in dogodkih.
beneško oblastjo.
Izola, kot obmorsko mesto, ima tudi svojo ma-
Po propadu beneške republike je za kratek rino. Ob njej se nahaja pešpot, ki je trenutno
čas spadalo pod Francijo, po Napoleonovem v slabem stanju. Tudi ob poti, kjer se je nekoč
porazu pa je Izola ostala pod Avstrijsko nado- nahajala tovarna za predelavo rib Arigoni, je
blastjo, vse do konca prve svetovne vojne. Tako trenutno vse napol propadlo in porušeno, kar
kot Trst je nato spadala pod Italijo, Jugoslavijo, je precej škoda za tako lepo obmorsko mes-
na koncu pa je za razliko od Trsta prešla pod tece. V prihodnjem bo treba celotno območje
Slovenijo. preurediti v neko smiselno in lepo urejeno ce-
loto.
7.15 | Park Pietro Coppo
222



Pot ob marini

Izola je obalno mesto, locirano na južni strani
Tržaškega zaliva med Piranom in Koprom.
Podobno kot ostala mesta ob v tej regiji, so se
tudi v Izoli v preteklosti ljudje ukvarjali z ribištvom,
vinogradništvom in oljkarstvom. V 19. stoletju so
bile zgrajene tri tovarne za konzerviranje rib, kar je
pospešilo razvoj mesta.

224



7.16 | Dimnik bivše tovarne Argo degradiranem območju nekdanje tovarne Argo.
7.17 | Promenada, ki vodi proti svetilniku Trenutno je to območje delno asfaltirano. Ob
večjih dogodkih pa je to območje namenjeno
parkiranju osebnih avtomobilov. V prihodnje naj
bi ta del mesta doživel revitalizacijo z novimi
programi. Z revitalizacijo in s premikom suhe
marine v industrijsko cono, kjer je trenutno
ladjedelnica bi Izola prišla do več kakovostnih
prostorov - trgi, parki, promenade. Ob marini sta
zgradbi srednje šole Izola, ki zaradi geometrije in
predimenzioniranih proporcev močno izstopata
in občutno ne sodita v ta prostor. Poleg tega
stavbi nimata zapolnjenih zadanih kapacitet in
poslednično ne opravičujeta svojega obstoja v
tem delu Izole.

7.18 | Problem pomanjkanja parkirnih mest Izola je obalno mesto, locirano na južni strani Zanimivo je, da se s pomembnostjo / velikostjo
Tržaškega zaliva med Piranom in Koprom. ulic spreminja tudi tlakovanje. V starem delu
7.19 | Tlakovanje v mestem jedru Podobno kot ostala mesta ob v tej regiji, so Izole tla bolj prometnih ulic sestavlja predvsem
se tudi v Izoli v preteklosti ljudje ukvarjali z kamen večjih dimenzij z jaškom na sredini
ribištvom, vinogradništvom in oljkarstvom. ceste. Manjše ulice so tlakovane s kamnom
V 19. stoletju so bile zgrajene tri tovarne manjših dimenzij, medtem ko so ulice ki vodijo
za konzerviranje rib, kar je pospešilo razvoj ob vodi in marini navadno asfaltirane. Poleg njih
mesta. Podobno kot v Novigradu, pas zelenih je prostor, v katerega so umeščeni razni lokali
površin (park, travnik) prekine strnjeno gradnjo in restavracije. Na drugi strani pa je promenada
strogega centra. Ta pa se odpre naprej ob vodi, ki je tlakovana s kamnom, ki ni tako
proti morju. Sprehajalna pot ob svetilniku je robusten, kot tlakovanje v mestnem jedru.
zaprta za promet. Pot je opremljena z novimi Promenada ob morju ima potencial, da nadaljuje
tlakovanimi površinami in urbanim pohištvom. pot ob marini in poveže Simonov zaliv s starim
Na levi in desni strani je travnik, kjer ljudje radi delom Izole. Trenutno je ob Simonovem zalivu
posedajo, se sprehajajo in družijo na prostem. urejena tlakovana pot, vendar se ta prekine ob
Pot se nato proti jugu spremeni v asfaltirano stiku z marino. Tako kot v sosednjih obalnih
cesto, ob robu pa je pas kamnitih tlakovcev, ki mestih v tej regiji vidimo, da potekajo poti ob
jih spremlja drevored manjših palm. Tu se pot morju, ki se žal na določenih mestih prekinejo.
zažira v mesto in marino, ob kateri je parkirano Fasade so v pastelnih odtenkih rumene in
veliko število osebnih avtomobilov. oranžne, pojavljajo se tudi fasade z modro
V poletnih mesecih je Izola glede parkiranja in zeleno barvo. Podobno kot v drugih
še bolj obremenjena zaradi povečanega mediteranskih mestih, so tudi tu okna
obiska turistov in drugih obiskovalcev. S tem opremljena s polkni. Stavbe v mestnem jedru
problemom se mesto sooča že vrsto let, vendar so enotnih proprocev, po navadi imajo tri etaže.
trenutno še nima rešitve. Kot možnost povečanja Mestu manjka osrednji prostor za prireditve.
parkirnih mest je Izola prepoznala lokacijo na Ta potencial ima zagotovo parkirišče Lonka,
ki je blizu starega mestnega jedra, obale in
ima direktno povezavo iz promenade, marine
in bližnjega krožnega križišča v katerega se
stekajo prometnice. Iz tega mesta se tudi
odpira pogled proti marini in fasadnemu pasu
starega mestnega jedra. Trenutno parkirišče bi
čudovito služilo kot osrednji trg v mestu. Na
tem območju bi lahko bila tudi tržnica, ki je
trenutno razčlenjena na različne lokacije.

226



Nekoč otok

Izola je nastala na otoku. Tega se ne da zanikati.
O tem pričata tako trikotna silhueta, ki je prisotna,
a zaradi nižjega reliefa otoka ni tako izrazita in ce-
zura, ki je opazna še danes. V 19. stoletju, ko je
prišla Izola pod avstrijsko nadoblast, se je začela
industrializacija in nastala je potreba po širitvi mes-
ta. Takrat se je začela poselitev dela na celini. To
je v začetku 20. stoletja prineslo združitev otoka s
celinskim delom. Po drugi svetovni vojni je mesto
doživelo zelo hitro rast in se je zelo razširilo.

228



7.20 | Stari del mesta S hitro razširitvijo mesta so nastale težave, s
7.21 | Tipična fasada katerimi se Izola ukvarja še danes. Poman-
jkanje parkirnih mest, javnih površin, neureje-
7.22 | Nekdanja tovarna ARGO na promenada ob obali in veliko degradiranih
območij so samo nekatere težave s katerimi
7.23 | Park ARRIGONI se spopada Izola. Trenutno ima območje nek-
danjega otoka velike težave s prometom, saj je
mesto nastalo v času pred avtomobili.
To težavo bi najverjetneje rešila garažna hiša.
S tem bi se deli mesta lahko zaprli za promet,
uredilo bi se promenado ob morju, ter omogo-
čilo javnim površinam, ki so danes namenjene
parkiranju, da dobijo drug namen. Veliko je de-
gradiranih površin. Le te so nastale z opuščan-
jem industrije. Območje nekdanje tovarne Argo
se razprostira na površini 23.000 m². Z izjemo
nekaterih spomeniško zaščitenih stavb, na ob-
močju ni ničesar. Čeprav leži ob morju in marini,
območje deluje zelo prazno in pusto. Pogled na
morje ovirajo kontejnerji in ostali objekti, ki jih
za delovanje potrebuje marina. Ko se bodo od-
stranili, bo mogoče urediti promenado in ta del
mesta povezati z ostalimi.
Stari ”otoški” del mesta ima tipično mediteran-
sko arhitekturo. Tople, svetle barve so ravno
prav uravnovešene z njimi kontrastnimi, ki in-
dentificirajo prostor in v posamezniku vzbuja-
jo prijetne občutke. Zaradi večinoma skromnih
fasad imamo občutek, da stavbe skrivajo svoje
notranje bogastvo. Zaradi srednjeveške zas-
nove, ki deluje nepravilno in strnjeno, imamo
pogosto občutek, da so ulice še ožje. Večji del
dneva so v senci, kar sicer ne daje dinamike
prostoru, ampak vseeno omogoča ohladitev v
poletnih mesecih.
Podobno kot v Novigradu drevesa pomagajo
tvoriti trikotno silhueto. So tudi zaščita pred ve-
trom in od daleč se zdi kot, da gledamo zel-
en otok, nad katerim prevladuje zvonik cerkve
svetega Mavra. Ko pa pogledamo malce bližje
pa se pojavi mestece. Ta pogled danes deloma
ovirajo novogradnje, ki s svojimi nepremišljen-
imi velikostmi, oblikami in fasadami negirajo
preteklost in duh kraja. Ostale zelene površine
v mestu, ki dajejo občutek sproščenosti, niso
dovolj izkoriščne in večkrat delujejo neurejeno.
To še le podkrepi nepremišljena arhitektura
nekaterih parkovnih površin, ki sploh ne spada
na tako mesto.

230



Stare ZMgarHraidinšbaee,,

Prvotno je bila Izola otok severno od Jadrana (ime
izvira iz italijanskega “Isola” kar pomeni otok),
najprej so ga kolonizirali Rimljani, ki so zgradi-
li pristanišče Haliaetum na jugozahodu mesta. V
srednjem veku jo je nadzirala Beneška republika.
Med francosko okupacijo v zgodnjem devetna-
jstem stoletju je bilo mestno obzidje porušeno in
uporabljeno za polnjenje kanala, ki je otok ločeval
od celine.

232



7.24 | Promenada ima jadrnice v marini, ki blokirajo pogled na hori-
zont. Ustvarijo vertikalne črte, ki lomijo horizont
na milijone delov. Promenada je na isti ravni kot
ceste in hiše, kar ne daje razlike v občutku, če
stojimo na ulici ali če stojimo na promenadi. V
bližini morja je cela vrsta restavracij. Postavitev
je takšna: hiše z restavracijami v pritličju - ul-
ica - drugi del restavracij prekritih s tendami -
promenada - marina / morje (slika 1). Po mo-
jem mnenju ni isto, če sedite v restavraciji in
gledate morje polno jadrnic, ali pa če sedite v
restavraciji in opazujete čist horizont. Takrat
lahko čutite mir in svobodo. Vaš um lahko
začne razmišljati in fantazirati. Sanjati. Spros-
tite se in napolniti baterije. Lahko vidite mejo
med nebom in morjem. Neskončno namišljeno
mejo, ki lahko odpira nove svetove. Ko pa im-
ate jambore jadrnic povsod, so njihova prednja
jadra (gemoa) in glavna jadra pred vami zelo
težka pogledu. Oči poskušajo videti skozi njih,
vendar ne morejo.

7.25 | Barve Hiše so v mediteranskih barvah (slika 2), kot
so svetlo rdeča, rumena, oranžna, bež in svetlo
rjava. Mestu dajejo nekaj dodatne toplote. Hiše
so običajno p + 2 in ustvarjajo lepo vodoravno
črto. Ceste med hišami v centru niso tako ozke
kot v Piranu. Omogočajo večjo variabilnost v
gibanju.

V Izoli je nekaj elementov, ki so ostali iz star-
ih časov: škver in tovarna Argo. Škver v Izoli
je vpisan v register nepremične kulturne ded-
Izola leži na jugozahodu Slovenije na jadran- iščine, v prejšnjih stoletij pa so izolske perice
ski obali istrskega polotoka. Mesto se odpre na tu prale perilo z uporabo vodnega vira Ricorvo.
vodo na eni strani (severno). Karakterizira se z Industrijsko območje nekdanje tovarne Argo
ravnim terenom. leži na jugozahodnem delu izolske obale v nep-
osredni bližini starega mestnega jedra. Skupaj
Izola ni veliko turistično mesto. Ima dve ali tri z obratom Riba zavzemata velik del kakovost-
plaže zunaj mesta in zelo malo turističnih atrak- nega mestnega prostora. Gre za skupino stavb
7.26 | Dimnik cij. Služi bolj kot življenjski prostor. Mesto vse- različnih velikosti in starosti. Karakterizira jo vi-

buje vse objekte, ki jih ljudje potrebujejo za lepo sok dimnik (52 m), ki je opazen iz vseh strani
vsakdanje življenje. Namenjeno je ljudem vseh (slika 3). Tovarniški zid na jugovzhodni strani
starosti - za razliko od mesta Portopiccolo, kjer nekdanjega indrustrijskega kompleksa daje
je skoraj nemogoče živeti. A v turizem je treba skupaj z moderno oblikovanim vhodom, vtis
vlagati, preden postane atrakcija ali glavna pa- obzidja. Ta del mesta je zdaj le odprt prazen
noga mesta. prostor in čaka na obnovo. Je resnično dobra
lokacija v središču mesta, vendar ne dopušča
Najpomembnejši element Izole je marina. Leži v veliko razpoložljivih možnosti za stavbe, saj je
središču mesta in predstavlja zelo velik del živl- marina ravno ob tem območju. Marina potre-
jenja izolančanov. Ob marini gre lepa promena- buje tudi prostor za jadrnice, mehaniko, tovor-
da (slika 1). Na promenadi ni kamnov ali zidov, njake itd. (slika4), zato bo promenada tukaj ve-
ki bi predstavljali ograjo na straneh. Vendar pa lika težava.

7.27 | Marina

234



Avtorji besedil

Mia Konjikušić
Korina Kuzmić
Ana Stojkovska
Manca Ropret
Maruša Kovač
Sandi Naglič
Flori Kermauner Jesih
Jos Kuštrin Turčinović
David Vavtar
Klemen Frece
Jernej Koritnik
Aleksandra Kuzeva
Sara Mask

Avtorji ilustracij in fotografij

Mia Konjikušić
Korina Kuzmić
Ana Stojkovska
Manca Ropret
Maruša Kovač
Sandi Naglič
Flori Kermauner Jesih
Jos Kuštrin Turčinović
David Vavtar
Klemen Frece
Jernej Koritnik
Aleksandra Kuzeva
Sara Mask

Grafično oblikovanje in uredništvo

Mia Konjikušić

Lektoriranje

Maruša Kovač

Mentorji

Izr. prof. mag. Alessio Princic
asist. Paulo Barbaresi
teh.sod. Matjaž Marinič
demonstrator Mia Konjikušić
demonstrator Maruša Kovač
demonstrator Sandi Naglič

236

Izjava o avtorskih pravicah. Slikovno gradivo je rezu-
ltat dela študentov študijskega procesa na Fakulteti

za arhitekturo v Ljubljani. Gradivo pridobljeno s
svetovnega spleta ima pravice pridžane pri njihovih
avtorjih. Publikacija je v celoti namenjena izključno
z namene raziskovalne dejavnosti v okviru študija

Univerze v Ljubljani.

FAKULUTnEivTeArzZaAvALRjuHbITljEanKiTURO
Seminar Prinčič

2019/2020

238