Zbornik 2. poletne šole sociologije

Poletna šola
sociologije 2019

Zbornik 2. Poletne šole sociologije

Študentsko sociološko društvo SocioKlub

P e a a ci gije 2019
Zbornik 2. P e e e ci gije

de k ci k d S ci K b

Ljubljana, 2020

P e a a ci gije 2019

Zbornik 2. P e e e ci gije

Urednici: La a M e a i e a Pe e

Recenzentski odbor: d c. d . Ja Cig e e ki, a i . Si ja , i . f. d . Ma ja H e a ,
asist. dr. Ma k H e a , i . f. d . Hajdeja Ig i , f. d . A ek a d a Ka j M e a,

izr. prof. d . R di K a j ek, doc. d . P i K a ovec, doc. d . G a d K a i ,
i . f. d . Mi a La i , i . f. d . A d ej L k i , f. d . Ig L k i , doc. dr. Metka

Me ci e ak, d c. d . Ni a Pe ek, asist. K e e P aj e , prof. dr. Tanja Rener,
doc. dr. Tibor Rutar, izr. prof. dr. Marjan Smrke, izr. prof. dr. Zde ka ad , prof. dr. Alenka

ab, izr. prof. d . Ma ja U i , izr. prof. dr. Andreja Vezovnik, doc. dr. Sebastjan Voros,
asist. d . E a V a i i doc. dr. Simona Zavratnik.

Avtorji: J Ba , Adi C ki , Reja Debe c, Marike Grubar, Ig J ek i , Iva Lukan,
a a Ma i , Ma a Na d i, Deja Na d ik, I id O a O b , Ja ja Pe a , Matija
P ik, Minea Rutar, Zmago aj ce V e k i Ni a ida i .

I da i a i : de k ci k d S ci K b

Oblikovanje: Iva Lukan

Tisk:

Naklada: 50 izvodov

Ljubljana, 2020

CIP - Ka a i a i b ikaciji
Na d a i i e i e a k ji ica, Lj b ja a

316(082)

POLETNA a ci gije (2 ; 2019 ; Lj b ja a) gije / [a ji J Ba ...
P e a a ci gije 2019 : b ik 2. e e e ci de k ci k d

[e a .] ; ed ici La a M e a i e a Pe e ]. - Lj b ja a :
SocioKlub, 2020

ISBN 978-961-95248-0-0
1. Ba , J 2. M e a, La a, 1996-

COBISS.SI-ID 44579331

Uvodne besede

Ve e i , da je ed a i d gi b ik e e e ci gije d a S ci K b. P

e ci gije S ci K b i ed i j ija 2018, i b ik a i da i e o

kasneje. P e ci gije a eik , kje e ahk de i a i ih

e i d je i de i je a i k a e i e e e i k i i e a i eke d bi, v

ka e i i i , i e b ga i j ci k i agi acij . S to idejo smo nadaljevali na

d gi e i i ci gije j ija 2019. Prispevki v drugem zborniku i a ajo raznolikost

ci kih i d b ih e , o ka e ih a i ja adi: d k i i ega a i eka

teh kih fe e ih, a a i e fa i a i a i a ih e i , fe i i i ih a a j, d

a a j g ba i aciji, a i j ad a i i, cia i d a i, k j kih ig acijah,

racionalnosti volivcev, k i a ja ja, ih e a iji e ci ki e iji. To so teme, o

ka e ih e i i a d gi e i i ci gije i k ebi a j ka e ih a abi

i j e b ik .

Globalna pandemija, kateri smo i a letos, je vplivala tudi na zbornik, katerega izdaja se je

a adi eji e a a de ije nekoliko zavlekla. Korona kriza nas je vse opomnila na

i he e i k i e a ki i ee ak i e , ka e e i i , e a i a a a ji

ida i, i i e ee ak i in ak i ega d a ja a. T di de i smo pogosto ostali

brez dohodka i de kega de a, e ki i bivanjskimi pogoji, mnogokrat socialno izolirani

in s cia j mizernih 150 evrov. A ravno to leto, prepleteno s prej nepredstavljivimi

k i i a i a ke, icij ka a, a e e i de d d a nam, ki mislimo

d be , ja e i e i ice a e ji ej d be a a i .

Kljub vsemu nas veseli, da e k e 2020 d S ci K b ak j je ii i
e e j , da k i i i g ed a
i ek de ke i akade ke

svet okoli nas nadaljujemo tudi v prihodnjem letu.

Zb ika e eda e bi bi b e eh de j ih a ic i a S ci K ba, eh a ic

i a je , ki je i e ke aj ej ed a i i a e i i e jih ato oblikovali v

a e e a ke e eh ece e i ece e k. Ob i daji b ika e e i k e

zahvaljujemo, saj brez vas tudi zbornika v taki obliki ne bi bilo. Upamo, da se ponovno

e a e ih d je e a e ji e i i ci gije.

S i a a La a M e a

KAZALO

Jo t Bartol .............................................................................................................................. 5
PREDSODKI UMETNE INTELIGENCE: KRATEK ORIS IN KLJUČNI PROBLEMI..........5

Adin Crnkić..........................................................................................................................19
KRATEK PRISPEVEK K RAZUMEVANJU VZPONA FAŠIZMA V DEMOKRACIJI ........ 19

Reja Debevc.........................................................................................................................33
EMANCIPACIJA ŽENSK OD LENINA DO STALINA ................................................................ 33

Marike Grubar....................................................................................................................44
VELIKI KITAJSKI MADEŽ: REPRESIJA NAD UJGURI ............................................................ 44

Igor Jurekovi .....................................................................................................................57
MED WEBROM, MARXOM IN DURKHEIMOM: SOCIOLOGIJA RELIGIJE PIERRA
BOURDIEUJA........................................................................................................................................... 57

Iva Lukan .............................................................................................................................76
POMEN MEST V GLOBALIZACIJI ................................................................................................... 76

Žana Maru i .......................................................................................................................83
NASILJE NAD STAREJŠIMI LJUDMI V DOMAČEM OKOLJU............................................... 83

Maru a Nardoni .................................................................................................................96
KAKO BRATI TEHNOLOGIJO?......................................................................................................... 96

Dejan Navodnik............................................................................................................... 109
PREOBLIKOVANJE BLAGOVNEGA FETIŠIZMA V SODOBNI DRUŽBI.........................109

Izidor Ostan O bolt ........................................................................................................ 128
AKTIVACIJSKA SOCIALNA DRŽAVA NA PODROČJU OSKRBE Z ENERGIJO: PRIMER
INSTITUTA RANLJIVEGA ODJEMALCA ....................................................................................128

Janja Pe an ....................................................................................................................... 140
OKOLJSKE MIGRACIJE- Z MINIMALISTIČNEGA IN MAKSIMALISTIČNEGA
STALIŠČA................................................................................................................................................140

Matija Pu nik ................................................................................................................... 154
TRI POANTE OPRAVLJANJA: DRUGA STRAN KULTURE .................................................154

Minea Rutar...................................................................................................................... 170
KAKO RACIONALNI SO VOLIVCI: RACIONALNA NEVEDNOST IN RACIONALNA
NERACIONALNOST............................................................................................................................170

Zmago Švajncer Vre ko................................................................................................. 184
NEDUALNOST IN NEDUALNA PSIHOTERAPIJA: KRITIČNA ANALIZA .....................184

Nina Žnidar i ................................................................................................................. 201
(DVOJNO) ZATIRANA ŽENSKA TELESNOST V 19. STOLETJU ......................................201

J Ba

PREDSODKI UMETNE INTELIGENCE: KRATEK ORIS IN
KLJU NI PROBLEMI

Povzetek: Prispevek obravnava problematiko predsodkov umetne inteligence (UI). Glavni
namen prispevka je predstavitev klju nih pojmov, razvoja, procesa delovanja in glavnih
vzrokov za nastanek predsodkov UI. V prispevku so predstavljene definicije UI in zgodovina
njenega razvoja, skupaj z glavnimi vzroki za predsodke, primeri teh predsodkov in mo ne
re itve za njihovo zmanj anje. Prispevek se sklene z diskusijo vpliva UI v dru bi. Glavni namen
prispevka je bralca ali bralko na razumljiv in netehni ni na in seznaniti s tematiko. To znanje
omogo a kriti en vpogled v sedanje prakse, ki pa, kot prika e prispevek, nujno potrebujejo tudi,
da jih obravnava dru boslovje. Le s sodelovanjem razli nih znanosti se lahko namre sisteme
UI razvije u inkovito in uspe no in tako zmanj a predsodke in negativne strani, ki jih lahko ta
tehnologija prina a v dru bo.

K : e a i e ige ca, i a k e e i e ige ce, j e je

Uvod

U e i e ige c (UI) a i k a ci a ijaj e d je a a, je a edek a b j b ja k e i e

e e be d be, a k j b e i i i i i i i k i i , ki e i ak jej d je,

a di e a e i ah e. Ma ife acij ad je e je ih je e , a i e fi a k a

Terminator ali Matrica. Ve da a e da e d akih a ka i i ih i ij b i UI

oddaljujemo, nekate i a ji ce e ij , da ed je e k aj a i ( . B g , 2015). V

primerjavi s temami, ki se pojavljajo v omenjenih filmih, se ta prispevek ukvarja z bolj

b i i i e a a i UI, i ice ed dki UI d bi.

O predsodkih umetne inteligence, imenovanih tudi algoritmi ni predsodki, govorimo, kadar

de j ega e ja i e a i a ja a a e e a e (Ne , 2019). Tak e

lahko rezultate UI i e ja i e ki i d e a ci, ki d aj a e ih i e ih

in se tako pri a ke d i e ejij e a e i e e ab ja a e jih acijah,

i e e ed dke, ki a j i a i, di i e a i a ici a a d b ( i bai , 2017,

. 1063). Se eda e ahk ed dke i e a i a ici a a d b di livom institucij.

V tem primeru se govori o institucionalnih predsodkih, ki se jih lahko razume kot medosebne

5

ed dke, ki bi i e e i i e a i i i cij , i ak i i ci a i i a i (Tiffa i Dia

Mejias, 2018). Ti dve vrsti predsodkov nista ik e i, aj e ki a i a k UI

g a i ahajaj da kih, ab je ih a j e je (Ma , 2019), a i a a ija ci

i e i ej je a e ed dke ( i bai , 2017). Ve da a i a g i i ih

predsodkih, v primerjavi z institucionalnimi predsodki, imata pomemben vpliv dva dejavnika.

P i , i e i UI i e a i, ki jih d ci aj , a je i k bjek i ej i, aj e e jij a

( g d i kih) da kih ( i bai , 2017, . 1064). Take a a i e da k e edi

a ek i a je, e b e e je d a e ih d be ih, i i ih a i k ih

ideologij, ki tako predstavlja »svet kot je, neinterpretiran, nesimboliziran, nereprezentiran in

e d i e d ake ide ke e ek i e (R , 2016, str. 11).

Drugi problem nastane zaradi netransparentnosti algoritmov in sistemov UI. Zadnje omenjeni

a e de jej k a k i jica, ka e i ek, ka e e je i e i e d ekega

e a a, i g e g i i (Ch e i A ai e, 2018). Ta b e je e ik e ji, aj

b aja a jka je a e d age, ki bi g a a e e ja je i e UI i e

zagotavljala njihovo nepristranskost (Hannak, 2016, str. 3).

Za adi e b ega i a, ki ga UI i a i ga b i e a e a ej, i a i evek zadaja dva

ci ja. P i , ed a i ij defi icij UI i i a je ega a ja e i b a ki a i b a c ed a i i

e a i i UI. S e di ekak i h di e a a e a je ega ega

eh kega fe e a. D gi , i e ek ed a i e ega izmed problemov, ki jih je razvoj

UI i e e d b , a e b ik i a k i, i je a g i i i a k .V

e i ed a i k j e e a e, di i e e a g i i e i a k i i i a i

e e i e. V ada je a j aj ej je ed a je i a i i a i i a e a ja UI

i je e a i e defi icije, i a a je g d i a je ega a ja, e a edi i j ega

e ja. T je ek, ki je da e e a i je i e je e i e e ek e e a e edh d ih

k UI. V ada je a j edi ed a i e k j ih k a i a k UI, e a

e ed a i e k k e ih i e i a k i UI. Na k c je aba UI d bi k i i

ed e a, i a je i a di k j i i i i, ki akaj d b a e d j . S aki

eg ed b i e ek di id de a je UI i a ja je ih i ci , e a

i i i . Me i a e , da je a a je e e e . i. d da a ed akega d b ca

a i d b ke 21. e j , aj e UI e ja ja a e e d ij d be, jih b ik je i

e i ja. Tak je a e a je de a ja UI i i ega i hajaj ih b e k j , aj e

ahk ak d b d b a e i e e a e, e a e i i eh gija i, di k i i

vredno i i e e i.

6

Definicije umetne inteligence

Definicije umetne inteligence1 e i e. Neka e e b j, d ge a a j eci e. Na i e

Chollet in Allaire (2018, str. 2) ohlapno povzameta definicije UI kot »prizadevanje, da se

avtomatizirajo intelek a e a ge, ki jih bi aj a jaj j dje . Taka definicija je zelo

a i d je d i ij bi ahk k UI a e i di ka k a , aj a a i i a

a ke e acije. Nek ik b j a a defi icij di a Kaplan in Haenlein (2019, str.

17), ki UI definirata kot »lastnost sistema, da pravilno interpretira zunanje podatke, da se iz teh

da k a i i da a je ek i a f ek ibi i ag di e abi a

d ega je ecifi ih ci je i a g . V ej defi iciji e b aja ekak a eba

i e e aciji a i a e a j ( a jih) da k i e ja i jih. Vk j je a di eb

i agaja j g ede a a je deja ike i je di e ik b j ecifi a. e bi k a i

opredeliti, kaj potemtakem spada pod umetno i e ige c , bi e ahk e i e ik a j a a

kot pri prvi definiciji.

P ej ed a je i defi iciji a e d e i ed e i ih defi icij. R e i N ig (2010, . 2)
e a a i i g a e a i e k defi iciji UI:

a) i i i e k ,
b) misliti racionalno,
c) de a i e k ,
d) delovati racionalno.

Glavni razliki med navedenimi pristopi sta dve. Razlika je v tem, ali razumejo umetno

i e ige c e a i je je i de a je . D ga a ika a je, a i g e a d b

e ke i je j i a delovanju ali za doseganje najbolj smotrnega cilja, torej za

poskus, da se naredi stroj racionalen (prav tam, str. 1).

Katerokoli definicijo izberemo, vse imajo nekaj skupnega: predvsem gre pri UI gre predvsem

za neke vrste inteligenco, in sicer bodisi njen i acij b di i deja k ( e eda je a a je,

a i ed be a h b aja a ika). V ake i e e e k a e i i a ge, i

ka e ih i g e a ej ed ide i eh k ak , a ak je eba k je a a a i i a i i

delovati na podlagi id b je ih id . T ji, ki e a i i a ja je i agajaj

a je k j . Tak a i de a ja je a d ga e i e ja i ji, ka e ih

1 T aj i , da e i e a i a ih e g i ek ici UI, a ak a g i ih, d e j e

e g k j je di UI ( a je a e eke e a g i e ), a i a e g i e j e e j .

S j e je je d a e e i e ige ce. Ta i b d b ej e ed a je ada je a j .

7

a bi i a ga a a je a i a a d e ih k ak , aj ak j e a ja d e
serijo dejanj (npr. stroji v avtomobilski proizvodnji).

V ada je a j je i e a ik a i e ed . i. iroko in ozko umetno inteligenco (Osoba,
Welser in Rand Corporation, 2017, str. 5 in 6). Pod poimenovanje iroka umetna inteligenca so

i je e a a e, ki i aj a e i e ige ce, ki je e aka a i i ja d e ke. Ta a UI je
glavni cilj raziskovalcev (prav tam, str. 5). Z ozko umetno inteligenco i je i i e i, ki e

ed aj a e ej e deja i. E a i ed eh je bi a e e je a, ej Faceb k i
a g i i a g a e a je a a eh Faceb ka. Ta b ika UI je da e e ad j a, ab ja
pa se jo v zdravstvu za napovedovanje razvoja bolezni ali diagnosticiranja na podlagi
i , ba i , e ih i a kih a ih, ce i eja j f g afij i d.

Oris razvoja umetne inteligence

Za e ki a ja e e i e ige ce adaj bd bje ed d g e j . Za a

e e i e ige ce e e ji a a jih i ega a a, ki a i k a ce db di a, da

k ij i i a i i je je (R e i N ig, 2010, . 16). R e i N rvig (2010, str.

17) e e g ed di a a a, a i e bi bi i e ej e i e ej i i a a e

inteligenco pravzaprav ra unska racionalnost (angl. computational rationality). V a ji je,
ali so taki sistemi pravzaprav inteligentni. Seveda e i e a a ij a a ja, kaj je

i e ige ca, kaj aci a i e e be a ik je a. Teh aa j e i ek e

b a e je a , aj e b a a aj a a je e e e.

P e a i ka e UI e a e e a de a ici, ki je eka a e a 1956 (prav tam). Kljub

a e i a bicija i g a i eb a i e e a gi a a i a, a d agi ka e ih

ded kcij e e a i e e b e e. Ke e e ji i a a i aciji i b , e a

postopek imenuje simbolna umetna inteligenca (Ch e i A ai e, 2018, . 2). e 60. e ih

ej jega e ja a i i g a e a ig a je ig e da a (R e i N ig, 2010, . 18).

Raziskovalci so v tistem obdobju predvidevali, da bo umetna inteligenca dosegla hiter razvoj

in da bo kma a e ej a d j di ( a a , . 21), a e i g di . Ne e i e e b j be

a ekaj a a a i e fi a ci a je, e da e je a i a je a UI i 80. e ih ej jega

e ja, k e a e i ja ja i ekspertni sistemi, ki pomenijo vrhunec v razvoju simbolne UI

(Ch e i A ai e, 2018, . 2). Ti de jej a d be a i k i b a e a i e ige ca,

e da e k j jej a ih gi ih a i , a ak di a i a ecifi ega

ek e ega d ja (R e i N ig, 2010, str. 22). V medicini se na primer potrebuje

i e , ki bi ahk a d agi i acie a ed ide ajb j i ek d a je ja.

8

Ek e i i e , a i a d je, bi k j e a a i a, ka e ih bi ce i acie

stanje in nato predlagal u e e i e . Taki i e i 90. e ih ej jega e ja a i

i d ija, ed a e i ija d d a je , e da e je e 1988 i e i a je UI

i a , aj a ija ci ( e ) i e i d e i b j b je ih e a (R e i N vig, 2010,

str. 24).

A a jka je fi a ih ed e a ja UI i a i . Ra i k a ci k a k b e

i i i d ge a i. Na e da bi k a i i i a i i e ige c a ej ji

g a i a je a i , e a i k a ci a e i k a jati s strojnim u enjem (Chollet in

A ai e, 2018, . 3). S j e je je a d ga e ek d ej jih, e a i

. Te e ji a e a e kih e ah, ki jih a ija i e i a i k a ci i a j

umetne inteligence, vendar je bil jih a j eje a adi a jka ja i k i ega a i a

a adb eh e , eje ( 80. e ih ej jega e ja) a a jka je da k a

j e je i i k g ji j a a ik (Ch e i A ai e, 2018, . 13 21).

Za a je a e a je de a ja j ega e ja ga i e jaj ek e i i i e i. P i

ekspertnih sistemih morajo razvijalci vnaprej vpisati vsa pravila, po katerih se naj presoja

podatke, ki so mu posredovani, in na podlagi tega ponudi odgovore. Postopek je pri strojnem

e j k aj b je . K ed a ja S ika 3.1, e i j e e j i e e e da ke

i i ak a e dg e, a a k a i ega aj i a i a.

S 3.1: P

P da ki K a ič Odg i
Pa ia ga ia Pa ia
P da ki
Odg i Sj
če je

Vir: Povzeto po Chollet in Allaire (2018, str. 3).

Pi j e e j g e a , da e i e a i i e g a i a. T je i e , aj
g ia
k a ag ie j ega e ja i da k i a a i f kcij , ki bi
e e ce,
a i a i i da e da ke. Tak e e ik k i a i e a i d

s tem pa postavi pravila za nadaljnjo analizo podatkov.

9

Naj i e ek a eje. P ed a jaj e i, da i a e ba f g afij kih i e kih

b a . Da bi e i e ahk a i e a i ed e ki i i ki i b a i, e i e e

ekih ecifi ih a i , a i e e ke i aj da j e e a ice a i ki i aj b j

k a e b i ( e h kaj d ega e ja a ). P da ke e aj ej i a i ak , da aki

f g afiji i i e e e e i e : e ki b a i i ee e ie ki , e ki

b a a e i e e ka , a da ke a i e i e . Naj ej i e ka e e

f g afij b e dg a, a a giba i, a i je e ki a i ki b a . Se eda b

e k dg a ja ak j . K b a i a d k ca i a f g afij, ka e e

odgovore. Sistem bo potem preveril, pri katerih odgovorih je odgovoril pravilno in kje se je

i,i e j e a e a ke b j e i a i a a ed ji k g a e a j. K e

ek i, b a d agi ej jega i a e a ja je dg e k a i b j a i. Ta

postopek se ponavlja, dokler sistem ne e ad ji i i ed e ki i i ki i b a i.

Se eda adj ab je i a e a i i de i i a i i i ki, a deja k e d gaja

a . Tak a i j ega e ja je ice e ede d a i . Ob ajaj a e e a i i,

katerim e i e k a a i i e e a a dej , e da bi kada k i di i dg e

(glej Chollet in Allaire, 2018). A bistveno je razumevanje osnovnega principa delovanja.

S i e je di da i i, da a ak e ja eb e e ike da k e baze, da uspeh

a ik a ja i d a ja g i a aa e , b e e a i a

a ji , kak i e i idej d e i e (Ch e i A ai e, 2018). Ra a ad ja a

j ega e ja je ahk b e a i a, aj e e e a a no, kateri postopek je sistem ubral

i i ka j a i a e i e a ge. P a g e je, da je a e ek a bi a ade

( . e e ke a ab i e e d adje), a d agi ka e e je e a e e i e . e e

i e ja i aka e a a, bo ta popolnoma neuporaben v dejanskem svetu.

Da e je j e je ajb j a i je a e da a a j i e UI. O i ega ka je

e be , aj ahk a ak a e e ega i ed a i , kak i i d ed dk

UI. Ta, aj e da e , i ekaj, ka bi ahk a j i i a i k i i ed i a e

e a e. P i da a jih kih g e e i a a a e e i e e, ki ahk a d agi

podatkov iz velikih podatkovnih baz ali napovejo rezultate, ali klasificirajo ljudi, ali stvari, ali

e e ed ab jaj ek e i i e i, ki a d agi i a ih a i ede jej da ke.

Vzroki za pristranskost umetne inteligence
V tem poglavju so predstavljeni glavni vzroki za pristranskost UI. Dober pregled ponudi Hao
(2019), ki navaja tri glavne vzroke za pristranskost sistemov UI:

10

a) uokvirjanje problema, j e je,
b) id bi a je da k a e je.
c) i a a da k a j

Pri uokvirjanju problema g e a d i e ci ja i d a je a i a, kak aj i e a ci j

d e e. K i e kvirjanja problema Hao (2019) govori o kreditni sposobnosti. Ta koncept

i a d e i k edi b je g e e i i a e a i . P dje je ahk

i i i a j a g i e ak , da b e i k edi b d bi k , ki ga ej e d

d e e a ke, a i a ek je a i a ji . e je ci j a i e e a i d bi ek,

e ahk a g i e dk ije, da e b d bi ek ajb j e a , e e b k edi e daja i i ,

ki jih e b d g i d a e a i.

P b e a i je di pridobivanje podatkov a j e je. G a i e a i a d e (Ha ,

2019), i ice a i da ki e e e e a i i a i a eb jej ed dke, ki e i i

d bi. Ne e e e a i e g di, e bi a i e ej e je e i e , ka e e je

algori e e a a b a e i d e a , a i e ki a i ki, i e i e kih b a

k e kih. P edica bi e bi a, da bi a g i e ab e e a a e ke b a e. D ga

e a a je e a i ed g a ih k a i a k UI. U e je a i a skih podatkih

a e di i a ke e a e (O ba i d gi, 2017, . 17). e bi ej a g i

di i ek da k ba , ka e i je de e e ih kih, ki iiki i a

deja je, e ji d de e a be ih kih, ki i i k i inalno dejanje, bi sistem mislil, da je

ki i a e a a ba k e i a a .

Priprava podatkov a je b e a i a, aj g e a a a je, ka e e a i i a e e

e e aj i e e a. Za a ed a je k i i a ega ede ja, da bi se izognili

i a k i, je a i e i e i i i ba k e a e ika a adi ega, da a g i e

e bi a a k e a (k ej e je e i e ) e a e e d g i e , e bi

imeli algoritem, namenjen za prepoznavanje ustreznih kandidatov ali kandidatk za zaposlitev,

bi bi i e e a i a ib e, k ja i b a be, dij ki eh, de e i k je,

da ke, k , k aj bi a ja, i b a b a e i d. a i i i.2 e eh ad jih da k

ne bi izpustili, bi lahk a g i e di k i i i a i a a a i e, ki ihajaj i k aje , kje je

2 De g af ke e e ji ke je i e i i i ed e a , ke , k a i ja E. Ma (2019, . 2224),

i ed i e e a i i e ek i ih d . Re e d ga e, e je ekaj d bi e ja

preteklosti, ni nujno, da bo enako tudi ih d i. Re a je, da bi a a g e ahk a ici a i di i e.

11

e ja ja k i i a a, a i a ak e, ka e ih a i i je i b a e i, e a e e i , da
bi enakopravno obravnavali vsi kandidati.

Primeri predsodkov umetne inteligence

V e ga j b ae d b ej e i acije b e i a k i UI ed a i

tri primere.

Primer 1: Predvidevanje ponovitve kriminalnega dejanja

Ede i ed ecej a ih i e je e a a a g i COMPAS.3 Gre za algoritem, ki se

ab ja a a ed a je i, da b a e i e ik i k i i a deja je

(N h i e, 2015). Si e de je ak , da k a ek e e e ji k ed ide i

tveganje, da bo prestopnik ponovil kriminalno dejanje, e ce e a e ab jaj i d a j

kazni (Angwin, Larson, Mattu in Krichner, 2016). Sicer se morda zdi smiselno in koristno, da

bi g a a a a eda i ag je i h k i i a i ak i d be i i i

nevarne posameznike, a se ja i e a a, ke ak i a g i i i a aa i ai

a e ji i. K g a ja D e e (2017), je a g i e COMPAS k aj kaj b j a a e i

a ed a j e ik e e je i a k i i a deja je k a ak j i

posameznik. COMPAS a e a e i e k i i a ega deja ja 65,2 % a a j,

e a aa k i e ak j i b a ih a e ik a je 66,5 %. A i edi a

e a a. A g i i d gi (2016) a e g i i, da b a g i e g eje ce i

temnopol e e ike k b j ega e, ej ji b i i a e j e je , da b d ii

ek ek, be e e ike a b g e a k a j ega e, e a ahk

e ek i ad je e je i i i e k i i a ih deja j.

Vzrokov za take izide tu sicer ne morem podati, lahko pa izpostavim, da je raba takih programov

b e a i a. K je bi e i a je d , je ahk aj ej b e a i , da e

rezultate takih programov dojame kot bolj objektivne, nato pa se te rezultate uporabi kot

d ag a d i e. A k je bi ika a , e a i g i b j a a i k ek

giba je. D gi , a ake e ahk a g i a ici a i e k i ak i a k , ki bi bi a

ice eje a e a a e e i e e, a i i a e d b e i e e. T e ji , a ji je,

k ik a a je i e a g i e d dg a ( ej b e e k i jice), a adi e a i

g e g i i, e a je b e ec a a a k i i a a adi e a ga je a g i e

a i k e a ega.

3 COMPAS je akronim za Correctional Offender Management Profiling and Alternate Sanctions, prevedeno v
e i : a ja je, fi i a je i d ge a kcije a ih e ik v.

12

Primer 2: Uporaba umetne inteligence za napovedovanje stopnje kriminala

Drugi primer pristranskosti UI je pravzaprav simulacija uporabe UI v policiji, ki je zelo

povedna. Osoba in drugi (2017, str. 13 15) predstavijo algoritem, katerega naloga je usmeriti

icij k de a d ja e j j k i i a a. A g i e de je ak , da a d agi

g d i ki i da ki a e, kje ahk icija i ak je e j j ki i aa i

edi ed aga, kje aj a e ij e i i ka aj agaj e ed e . K

a i ej a ji, a g i e e i a de je d b , e da a ahk ide d i a k i.

K je a ika a a iki 5.2, a g i e i aciji a e i d eh cih acije,

ki sta enaki po stopnji kriminala, a imata raz i j ad a. Na e e c acije

b d ici i a adi e a e je ad a e eda dk i i e k i i a ega ede ja. Na

d agi ega a b a a g i e a eda , da b a e d j e e k i i a ega

vedenja in tako naprej. Posledica ega je a a k i i a i acija d e ih acij i a

b ij.

Slika 5.2: Stopnja nadzora glede na posodobitev: dva vzorca populacije, ista stopnja
,

Vir: Povzeto po Osoba in drugi (2017, str. 14).

Primer 3: Predvidevanje kriminalnega vedenja na podlagi obrazov

S e ji , ad ji i e , a e i i i a i b e a i k i ja je b e a i

a jka je ci ke i agi acije. V e i e g e a e a k W ja i Zha ga

(2016), ki k a a e a e ik vem obrazu napovedati, ali je opazovani nagnjen h

13

k i i a e ede j a i e. Ta ideja je aea a ebi, a b j je , da a ja
trdita, da jima je to uspelo.

Slika 1:Primeri uporabljenih fotografij

Vir: Povzeto po Wu in Zhang (2016, str. 13).

T i e a ji , kak a ji id bi i da k ba a j e je, a ak a

ek i ideja i e ka. Taka aba j ega e ja ahk e i eh

kriminalizaciji posameznikov na podlagi posameznik ega i g eda i d b i e e e

e i e e ( a a e) ideje. D gi , a ji je, a i je g e a eda i ag je h

kriminalnemu vedenju na podlagi obrazov. Avtorji se sicer opirajo na Aristotela in spoznanja

ih gije, a k j b e je e k e je i, da je i g ed eka ak e a jeg i

a ji e , da bi g i a a d i e , a i g e a e ika a i e. Ideje

a je di e i jaj a g e e a f e gije.4 T e ji , a ji je, ka e i

poti so algoritmi prepoznali povezavo med obrazi in nagnjenostjo h kriminalnemu vedenju,

ej a i g e e a edic a ik b a ih a i a e a kak d g a f g afij. V i

primeri na primer neprestopnikov na prej navedeni fotografiji imajo bel ovratnik. Sicer ne

trdim, da to velja za vse enote, a lahko se pojavijo tudi take napake.

P , a je g e. O ba i d gi, (2017, . 21 24)
Z a j e a je i a k i UI je e a
predsta ij e a i :

a) a i i i i i a g i i i i ki,

b) k j i ij ka a ega a g i a;

4 Frenologija je psevdoznanost, ki pravi, da lahko po obliki lobanje napovemo osebnost posameznika.

14

c) d da i i b a e a je i i e je a je ;
d) transparentnostjo algoritmov;
e) e j a ik j ebja, ki a ija e i e ige c .

Prvi in drugi a i a e eh i e a a e, a e a j e b d b a . V jed
e e ij , a i a g i i
ge a a i e a e a i ih i /a i a a i kih e d, ki ahk

a UI i a ki a i e ( a e g ej i bai , 2017).

Eden izmed pomembnih vidikov je tudi izobrazba in opismenjevanje v zvezi z UI. S tem se

ahk a e i e k d a e ke ici j di. T di e ja a a e ag i

za UI bi pripomogla k temu. Ti algoritmi so pogosto poslovna skrivnost in javnosti ni znano,

kako h de jej , ka e e da ke ab jaj i a d agi e a e d aj , a ak e

ja i b e e k i jice ( e ja e a j e je). T e i, da ek,

ka e e je i e i e d ekega e a a, i a (Ch e i A ai e, 2018). To se zgodi

a adi eh i ih a i j ega e ja. Na e d j e da e g e ja . i.

a ji UI (a g . explainable artificial intelligence). Tak razvoj je zelo pomemben, saj

g a g ed de a je i e UI i ka e a de a je i k i jici , ka e i

e ahk a ij d i e, ki jih eje i a g i i (Deek , 2019).

Te a a i a ija j UI je di a, da e i a ej g a e ji, ki i d b

e a je i ci ki i e a i, a adi e a je , da d e ih eb i a i ih

d be ih k ji e e aj . Ve ja a ebja, ej de a je g a e je ,

d b ce , fi f i ., bi ahk i g a k i ideja i a i ih (d be ih)

k ij, ka bi g i e j k i i i a ija j i e UI i e e i , a i a aj

a j a , d e e i a k i.

Diskusija in sklep

UI je ekaj, ka d bi i a i b i e i e ik i . Ke a k aj i i i i e a i i a a

di e a e, je eba bi i i eje a j tovrstne tehnologije previden, predvsem kadar se

i e e UI ab ja a d b . Za adi ega je a i i i ek A. R (2013, . 157),

da se danes razvija podatkovni behaviorizem. S tem pojmom avtorica razume »ustvarjanje

a ja ih d jih e jah, a i ih, b a a j i d g dkih b e e a ja bjek ih

ih kih i acij, g a i a acij ( a a ). Tak e ahk d e e d be e

k i e di k i i i a, e da bi h i e kak e k i ek ek, a ak e jih di e

a a jih ih i acijah i i aj i g a, ej i g bij a bjek a

( a a ). I ej ed a je ih i e akih b e i eb e k ide i. e

15

a g i e a e, da i a a e ik a i k i a e ik e je ek ka, e ga i a jo

lahko preventivno odstrani (kot v primeru sistema COMPAS), ali pa se njihova dejanja

ad je e b j a a (k ie abe UI iciji). V e e ahk g di, e da

bi a e ika a a i jeg ih i acijah a i e da bi i e a i e h kak k i

be ed , aj je a ak d i . Nada je, je a i i i e e UI, ki e i i a di

eh i a ji i, k je i e e a a ja k i i a i a e ik g ede a jih

izgled. Uporaba takih in podobnih algori ahk k d je d e i d be i

k i a , d gi a i a i i egi a d ge. T e ja i a a je a e a eh eh gij,

ej a k ga a i e i kak e i e e e db jaj i g aj . Ra a adi ega je

pomembno, da se UI razvija pazljivo in v skladu z vrednotami demokracije. Potrebnih je tudi

ed b ih a i ka de a j e eh gije, aj e ahk a ak e aj

d bi k d ji e ak e i k i i i aj b e i a g i i e i a k i. Re e be eda i

Antoinette Rouvroy (2016, str. 37): »'[d]igitalna revolucija' zahteva stalno opreznost in nenehno

e e ja je e i i i e i a ih i e a a i a ih e e j ih a ic i

b i . P e e ik a a a je i e a a g i e, ej a e i e UI, ahk e e e

ke i ih, ki j e i aj . P a ak ahk a adi e ei a a e ide ke d a i

g i b d a e ika k di de k acij a .

V i ek e a e ika a da a jega a ja UI i e a ja ej tematiki naprej

podal nekaj definicij in predstavil, kaj umetna inteligenca je in kako jo razumeti. V najbolj

e e g e a a g i e, ki ahk a jaj i e ige e deja i. Te je edi a

kratka predstavitev razvoja raziskovalnega polja UI. S e e e e ed a i i e e ek

a ja, e e di eka e e eji e. Vide i , da je bi i e ia e e a i e , aj

a i k a ce e e d da e i e a i i ja, ki bi bi aj ib i a i j eka.

Nato je bil preds a je da e ajb j a i je a i , j e je. Ta de je ek i ka ja

vzorcev v velikih podatkovnih bazah, nato pa to znanje prenese na nove primere in jih analizira

edh d id b je i a je . P ed a je e bi e di g a e e a e akega postopka,

ki lahko vodijo v pristranskosti UI. Temu je sledila predstavitev glavnih vzrokov za

i a k i i acija e a a ede ih i e , a a bi e i a e e i

ada ja i a k j UI d bi.

Umetna inteligenca zaradi v eh ed i, ki jih i a a, i eb, ki jih da a ja g ba a

d ba i a, i a e be i . A a a adi akega i a e je eba a eda i je ih e a

i a jk ji i, a je a ja i, jih k i i ed i i i jih ( k a i) d a i i. P i tem

je i je ega e a a de a je ed d b je i eh ke a i, aj ahk

16

e i e a k ce i b a a i b e i ak g i, da e k i i i a e i e idike,

ki jih je eba a e i i a aja j UI a ab d bi kot tudi pri pripravi politik in

ak , ki b d d a i je ab . P i e ek ice e di eke e a e e

vednosti, a upam, da bralcem/-kam ponudi vpogled v UI. Konec koncev se predvideva, da bo

UI e e e i a a a i je ja. Ve je e b g di e g e ji e i, k i e i a

nas predstavlja.

LITERATURA

Angwin, J., Larson, J., Mattu, S. in Kirchner, L. (23. 5. 2016). Machine bias: There's software used
across country to predict future criminals. And it's biased against blacks. ProPublica. Dostopno prek:
https://www.propublica.org/article/machine-bias-risk-assessments-in-criminal-sentencing.

Bogost, I. (15. 1. 2015). The cathedral of computation. Atlantic. Dostopno prek:
http://www.theatlantic.com/technology/archive/2015/01/the-cathedral-of-computation/384300/.

Chollet, F. in Allaire, J. J. (2018). Deep learning with R. New York: Manning Publications.

Deeks, A. (2019). The judicial demand for explainable artificial intelligence. Colombia Law Review,
119(7), 1829 1850.

Dressel, J. J. (2017). Accuracy and racial biases of recidivism prediction instruments ( eh i i,
prek:
TR2017-822). Hannover: Dartmouth College. Dostopno

https://farid.berkeley.edu/downloads/publications/jdthesis17.pdf.

Hannak, A. (2016). Personalization in online services: Measurement, analysis, and implications
(doktorska disertacija). Dostopno prek: http://ancsahannak.me/files/thesis.pdf.

Hao, K. (4. 2. 2019). This is how AI bias really happens a d h i d ha d to fix. MIT Technology
Review. Dostopno prek: https://www.technologyreview.com/s/612876/this-is-how-ai-bias-really-
happensand-why-its-so-hard-to-fix/.

Jana, T. in Diaz Mejias, A. (2018). Erasing institutional bias: How to create systemic change for
organizational inclusion. Oakland: Berrett-Koehler Publishers.

Ka a , A. i Hae ei , M. (2019). Si i, Si i, i ha d: Wh he fai e i he a d? O he

interpretations, illustrations, and implications of artificial intelligence. Business Horizons, 62(1), 15 25.

Mayson, S. G. (2019). Bias in, bias out. The Yale Law Journal, 128(8), 2218 2300.

Nelson, G. S. (2019). Bias in artificial intelligence. North Carolina Medical Journal, 80(4), 220 222.
17

Northpointe (2015). Practitioner s guide to COMPAS core ( eh i i ). D ek:

http://www.northpointeinc.com/downloads/compas/Practitioners-Guide-COMPAS-Core-_031915.pdf.

Osoba, O., Welser, W. in Rand Corporation. (2017). An intelligence in our image : The risks of bias and
errors in artificial intelligence. Santa Monica: RAND Corporation.

Rouvroy, A. (2013). The end(s) of critique: Data behaviourism versus due process. V M. Hildebrandt
in K. de Vries (ur.), Privacy, Due Process and the Computational.

Turn. Philosophers of Law Meet Philosophers of Technology (str. 157 182). New York: Routledge.

Rouvroy, A. (2016). Of data and men. Fundamental rights and freedoms in a world of big data.
Strasbourg, Council of Europe. Dostopno prek: https://works.bepress.com/antoinette_rouvroy/64/.

Russell, S. J. in Norvig, P. (2010). Artificial inteligence: A modern approach. New Jersey: Prentice Hall.

Wu, X. In Zhang, X. (2016). Automate inference on criminality using face images. Dostopno prek:
https://arxiv.org/pdf/1611.04135v1.pdf.

18

Adi C ki

KRATEK PRISPEVEK K RAZUMEVANJU VZPONA
FA I MA DEMOKRACIJI

Povzetek: Prispevek obravnava vpra anje vzpona, obstoja in uspevanja sodobnega fa izma v
demokraciji. Odgovor se skriva v neoliberalizmu, ki je fa izmu tlakoval pot, saj mu ne
nasprotuje, kajti njegov odnos do fa izma je dvojen. Sodobni fa izem vidimo kot socio-
psihopatolo ki pojav, ki se ga v demokrati nem okolju ne zavedamo. V prispevku obravnavamo
faktorje, ki pogojujejo nastanek fa izma, in sklenemo, da je ve kot o itno te ava v tem, da
imamo premalo demokracije in preve apati nosti ter odtujenosti, ki neizogibno vodita k
podjarmljenosti. Demokracija v pravem pomenu besede izpopolnjuje posameznika,
neoliberalizem pa mu z razli nimi zvija ami predvsem v obliki potro ni tva odvzame
sposobnost mi ljenja. Posameznik ima svobodno izbiro, a ugotavljamo, da je ta svoboda
navidezna. Sklenemo, da fa izem in neoliberalizem izzoveta in spodbujata v posamezniku
njegove najslab e zna ilnosti, zato moramo opozarjati na nevarnosti, ki so z njima povezane.

K : fa i e , de k acija, e ibe a i e , ka i a i e , d ji e

I.

Naj i e ek a e a a je , ka e i je e a 1982 ji k ji ici k a M ade

D a , a e a a e je: Na kak e a i e da e fa i e d gi i ed i ada j je?

(D a , 1982). Te e ka e ica ega i e ka je k ce , ki e i e je ge e i i fa i e ,

ki ga drugje ede i k k i je , ka e i ahk a a i i a da a je fa i e, ki

e i e e i aj b iki e fa i i ih, e aci i ih, aci a cia i i ih i d eke

e e k aj de i a kih giba j (C ki , 2015, . 146).5 Razlikovati moramo med

fa i e iki F i fa i a i f . Fa i e e iki F je hi i a

ig a , fa i e a i f a je ge e i i ja , ki ahk e a e a i e b ike

(prav tam). V i e k e ed a a ega. T di , da je fa i i a ide gija f ide i

k i i a ce , ki a a e e a a i e b ike i e acije (C ki , 2015, .

147). Ko je Palmiro Togliatti v Predavanjih o fa izmu a a i i a i a ija ki fa i e , je i

5 Koncept t. i. ge e i ega fa i a e ab ja ed e a e e a je g d i kega fa i a, ja ga a

a ei ab ja a d b e ja e fa i a (g ej C ki , 2015, str. 144 152). 19

a e d k a ak , ki e hi a edi ed e e a je fa i a. P a i je g i , da

i , ka je e ja a I a ij , e ja di a d ge d a e: Fa i e i a ahk a i ih de e ah

a i e b ike. T di ice a i ih de e ah i aj ahk a i e ga i acij ke b ike.

U e a i a a di bd bje, ka e e g i . V a i ih bd bjih ahk d bi

fa i e di i i de e i a i e a i. (T g ia i, 1976, . 92) Ravno zaradi kameleonske

a a e fa i a, k ga je a i T g ia i, ga je k ajda e g e e a i.6 Prav ta

e e ji a a i fa i a i jeg a ed e je hk a i jeg a ed : ahka e

ik ade i ab ja de k acij k ed a d eg jih ci je . G a i a a ji

prispevka sta, zakaj in kako d b i fa i e e a de k aciji. Odgovor se skriva v

e ibe a i , ki je fa i ak a .

Ni e a eba j a e a i, a i da e fa i e b aja a i e, e e koliko fa i a je

da a ji d bi (M ik, 1995). Ra e , k eke ja e da e ide ifici a k

fa i id e, a fa i e i ga i e ek i i ga ahk ab ja k de a

ja je a je eka e ih ce , ki jih i i da e (Za i ek, 1996, . 195).

S a je e, kaj d bi , k fa i d a i ega i k acij . A i a j

demokracije d a fa i , da e ed a jaj i ce d aj a a e ? I i

je a de k acija, ek a ica, daj g a a a e ica fa i a. V ad jih e ih je

Evropi in tudi pri nas prisoten trend oz. k a i acije fa i a, i sicer gre za nekak

k i , i bi de k a i i i e . S d b i fa i e e b a i a fa i a.

P ej b de i d k i k de k acije ebe a i a b a i e ja i e e a ega ( ed e

belopoltega in evropskega) naroda.7 Psihopatologija g e e i e e d je: e e j di ekd

a i a fa i e, i e i ce a je i. V ekak da e fa i e de je ak , da ga je e je

a i i a fa i i ega, k je bi ebi i i i e ek i. Fa i e e g eje

e e a a i i de k acije a a i e, ki e dij d i, b d i, ibe a i, ed e k

je dejansko njegov namen prevzeti in ohraniti avtoritarno oblast.

6 Tako Togliatti: S a i a ed e j , da bi fa i i ide gij i e i a ekaj d i b ik a ega,

d k ega, h ge ega. Ni i b j d b ka e e kak fa i i a ide gija. Ne g ej e a fa i i

ideol gij , e da bi ide i ci j, ki ga je fa i e a e a a d e i d e e k k e e e k a

konkretno ideologijo.« (Togliatti, 1976, str. 98)
7 Za ponazoritev podaja i e Be a da B i a, ed ed ika k aj de i a ke a ke D i ka iga.

O e je i i k di a ja i i e a ke Le ica, Luko Mesca, saj ga je a a i a fa i a, ed d gi je

aa B i a jih h f b ih, ibeg kih, i a f b ih, ek i i ih, a i i ih i a i e i kih

izjavah, prav tako zagovarja in odkrito podpira tudi t. i. alt-right gibanje, saj je napisal tudi spremno besedo za

manifest slovenske veje Generacije identitete. Podobno k B i tudi pripadniki te veje trdijo, da so branitelji

e kih ed , aci a ih d a i i i bele rase.

20

Na e e je i e e ja i a ik a je ed de i i de i fa i ,i

e e a e i a a a a ja Mi je Ve ik je. Za i fa i e di, da je ide k k

fi i a i ek k i e i da ga a a je a dikcija: a e i a i e i a a ide k i

i i i i aci a i a i 19. e ja, a d gi a i a e k ic je a ganizirano in

i e ai i ik d eja ja i i k i a ja i jih d be ih a ed i e e ij ad

ji i (Ve ik ja, 2013, . 121). P de i fa i e a e, aj a ide , ed a ja k

a i d de e . Ta e ed a ja k adide ki, i k i e i ab ja i ej

e ik ; e ab ja e ed e ek k i e e ike, e e je e ik a j e ede ,

a ji ej i i i i k ek e (Ve ik ja, 2013, . 121 122). A je k i i e d akega

fa i a, aj je a j prav zaradi druga ih ije e ik e a ej i. Ta de i e je

e b a a a , ed e je a e b i h di e Ve ik je, da k aj a de a i ika

da e i ik a e ice i i a ih k aj e e , a ak i ega i i ega i

institucionalnega okvira« oz. iro i , d b e e fa i e d i a a di ak a a

e ibe a a ide gija i a a e a a de k acija, ki d e e b de d e a ja i

i a a ja e a i e j g a a de a je e i i , ki i i ade aj a d a e

svobode in te pluralnosti« (Velikonja, 2013, str. 124 125). K ad ji e je i di i e e

vrnemo.

II.

Kak a je ide gija d b ega fa i a? Fa i e idi k ci - ih a ki ja , ki e

ga de k a i e k j e a eda . G a a a ika ed k a i i i dobnim

e e e je fa i a je a, da a de je aj de k a i ega i e a. Ve da kak , da

ahk f kci i a? Sa iag Zaba a a i e, da i k a i i fa i i e e i e e be d g aj,

ed e k i da da a ji fa i i e ij e e i i de k a i i sistem znotraj njega samega

(Zaba a, 2019). G. M. Ta je ak b ik i e a fa i e , ki ga je eji a k ce

d a ja a: d a ja i a e a ice, i i, ki i a d a ja a, je ih e i je d ad ik

(Tamás, 2016). Agamben na podlagi bi i ike a i e, da je e a bi e ih a i i

de e bi i ike je a eba, da e eh edefi i a ag i je j , ki e je i

je , ka je i, d ega, ka je aj (Aga be , 2004, . 142). A eda i e

eda i, da e ek e a ice, ki bi e d ej e ak a e ji i, a ij d

d a ja kih a ic. Zdaj e e ab jaj aj e a d a ja a a d eg

d e ega ci ja ed a ja ja i a a g ega i je ja, ki e e b j ajde i i je i a rob

aci a ih d a , da bi bi e e ek difici a i aci a i ide i e i (Aga be ,

2004, . 144). Le k ek a e: Z i k j e a je a i ih k i i ja ega i je ja a

21

a i , da jih a i i k e a e, e e ke i a evredne enakovrednega mesta v

ja i, e je je a e i a je e , da je a ika a i e a i eb a ed e a ,

da a i e i b j i i i k j e i ab i. (Le k ek, 2005, . 92) G a a k ea

fa i a je ej deh a i acija. V g dovini so bili dehumanizirani Judje, Romi in komunisti.

Da e ice e k i e e ed k i i b a a a e, a i a e e a i a f bija,

edi a e beg ci i ig a i, ki a ihajaj i a deja ega B i jega

vzhoda.

T a Ma ak ed aga, da aj b je ik, ka e e e a e a a ibe a i e i fa i e ,

de k a i i je ik (Ma ak, 1995, . 146). V ada je a j a i e, da e je fa i e a e

i a a i de k a i , i fa i i a eje aj de k acij , ak k de k acija sprejema

jih ( a a ). I i : i aj e a de k a e, ki e ahk b d i a aj di

de k a i ih i i cijah, k je a a e . D gje Ma ak (2016, . 7) a i e, da tudi

e ibe a i e e a je fa i i a e i iji fa i a, jeg d d ega a a ja

je a e d je : e i a i g e a d a a ja, d gi a i a a j g eda

k a e a i ega i e ab ega a ika.8

Da a je k aj de i a ke a ke, ki e b ik a e d bi e ibe a i a i jegovega

ek a ega i di id a i a, e ij ebe, da bi bi i i a e ice e iki i

b j ba i g a di i, ki bi ji i a a a b agi j . Na , k a i e Zaba a, e ij

ravno na jezo in frustracije izoliranih posameznikov, ki sicer nujno ne pripadajo desnim ali

e i i i i a ka , d e ih D gih , ka e ih d a i e a i i g aj bi e da

e i e d be e i g da ke e a e (Zaba a, 2019). Ch i Hedge a i, da fa i i a

giba ja e g adij j ba e a i i ak i ih d a ja ih, e e a a eak i ih,

na luzerjih, ki a i a i aj g a i a i a a i i i a j di (Hedge ,

2016). P a e a je fa i a aj e k a db di a i a je i d i i ih, ki

so se zaradi neolibe a i a a i ek k egde aj . P i ika e ibe a i a

e e ji a i di id a i (eg i i i) dg i akega a e ika a je i je je.

Zg d i ki fa i e je a a i k i e ibe a i a i ka i a i a. K e ahk d da e

neoliberalizem (Mastnak, 2016).9 Ne ibe a i e a, k a i e Le k ek, a e a ka

i ika, ki e e ji a e i a j , da i eka e i j dje e a ij a ic i e ja ega g a

8 V delu Liberalizem, fa izem, neoliberalizem Mastnak celo zatrdi, da nastanek neoliberalizma zaznamuje sprejetje

fa i a, i e e g e a ibe a i i ifikacij fa i a (Ma ak, 2016, . 50).
9 Ma ak g e e d je, k di, da a i fa i e i ibe a i em komplementarna. Avtor a ej ki tudi nazorno

ika e h a e e fa i od e ov neoliberalizma. Tudi L d ig Mi e , ki je je g e e

a ik i di , da b a ga fa i , ki je d k i a i cia i a, e a i a a g d i i

(Mastnak, 2016, str. 49). He A. Gi je e d h k a i a e ibe a i fa i e (g . Gi , 2019).

22

(Le k ek, 2005, . 93). Ve da a d ed fa i (a i k ajnim nacionalizmom) in

ibe a i e e e e e a i, g e a d e a i i e eda je. K a ec cid a i e, da a

i d e da a ji d i a i cia i i i ide giji i i g da ke e ek i e

ka i a i i i i a ik i i i, a e a ik je a a i je j ke g i k i

bi a ja (K a ec, 2012, . 33). Ka j d je, a ej g e i a ik i e i ag

ka i a i i e edi e. A i a dih ija di da da e e i a ?

III.

V ada je a j e a je , kak i akaj e a fa i e . A i d a a a je, e j ic,

a i a i i giba je, a ka, dja ( e eda je e d gi e a ) i j jej j

ideologijo. Z drugimi besedami pomeni, ali gre za vpliv od spodaj navzgor ali obratno. Kot

a i D. Za i ek, je g a a a i de ih ek e i a, da e jih a

rekrutira iz totalnega nezaupanja v politiko in totalnega zaupanja v enega od politikov iz

a a ja dj (Za i ek, 1995, . 196). De k a i i i e g a fa i , da jih

voli ci b d ij . Je ej i ika e e d a je ic? T je e k e ji ,

ekak a a i i fak , ki g aj fa i a i acij . P a a ka e

ig aj fa i i, k g ed a i e, aj s taktiko na videz drobnih prag a i ih k ak

e i jej (i e a ad je di e i aj !) i ce. Lep dokaz za to je primer begunske krize,

ki je Slovenijo doletela pred nekaj leti. Gon po samoohranitvi slovenske zemlje in kulture je

prevladal nad razumom. Taka identitetna matrica, k a i e aj , deluje kot fundamentalna

ide gija i e a ija a ci i e di k ( aj , 1995, . 164). A je bi ede i ed

i ih, ki je e e a e ki aci a i e i jeg d d beg ce 90. e ih ej jega

stoletja. Skorajda srhljivo je, da se ed e e a je i e a e . di k a e ii

i k j e a ja d D gega a e d j abih ad jih ide e ih e ih i i e e i ,

a ej k i i a ibe a a a e a (k i k , ek , ek e a ice,

de k acija, a a d a a, b da, e a , i je) a ej ki e ij hi k i k .

Kaj a a e ika i d b e e k aki a ad ja ki ide giji? Odg e da k i a

pojmovanju svobode. Jugoslovanski komunizem je na primer Republika Slovenija zamenjal

de k a i i e a ka ki i e i , ka je e b eje, e ibe a i ka i a i e , ej

e id bi i di i bi b d ega d a ja, e da e je eh eh e ih i ka a , da bolj

kot smo svobodni, bolj ede i i a j ad j i. Z d gi i be eda i eda , e

k ia b d e i bi e, b j e ika k e a i d i a . Ta a b da e

je hi e g a je a je, aj je a e ek e i di fa i id ih i

a i i ih i ik: cia i i e d be e edi e je d a a d ej a e i

23

i k j e a i ak a , ki e ae k a ka a e e i ak a ag e i ih b ikah.

T a icija ka i a i e je i e a e i bi e, e da je i a di ag a jevanje,

e i i e j b e e . D ba i e e a b e e a b de, ak i e E ich F ,

a e je b i a k e a i , fa i i i di k , k i ka j a i e e i a e ad je

a ega e e e a. P D a j e i, da e fa i i ega diskurza v principu ne da

i a b a i, i je e jeg a a ce a a a (D a , 1982, . 99). Da e ak

di k ahk h a ja, a e eh ( e) d ci a i a i e e e i ga ed e a i a i.

Ka i a i e de e aj je. Za je fa i , ak a i D a , eb d i i

jeg e a e ia e hi i e g je, ej ga e i i k i a e ega a ja ega

ka i a i a, e d gi a i a a i i a i jeg i ek a a k i cij d be i, a

premestitev polja politi ega ( a a ).

Ne ibe a i e je a e ik di i i e i ad j b iki i a.

P a e ik i a e ke i i bi i, a e i e e a eda, da je a ide i b ek

b de. Ne ibe a i i a ideja b de e e ji a g da kih i ih ce ih, ej je

a e ik b de e, e je a i e a jeg a a eb a a i a i k ahk de je a

g , a e da e di, da je e ibe a i i i e b egaj , ek ki, i i e i

d be ja ( i . McG iga , 2016; Shivani, 2016; Giroux, 2019). Wendy Brown definira

neoliberalizem kot

adaj aci a , ki a e ecifi e a i ek i i a e: e ka bi ja a ej

i deja iki i i d gega k , a d ja deja i e jaj a g i aka e i e a

je de a k dje je. Ne ibe a i e k i a di fe e, ki e i ajaj b ga a

de i e je, e ke a i ek eacij ih j ih, jih i a i i e i a i ji

ada i i eh ika i i ak a i. Naj e b eje je , da j di a i k e ki

kapital, ki mora nenehno skrbeti za sedanjo in prihodnjo vrednost. (Brown v Mastnak, 2016,

str. 41 42).10

Schreiner ugotavlja, da avtonomija v neoliberalizmu pomeni misliti in delovati tako, kot to
i ak je a g i d ba, edtem ko svobodo interpretira kot hoteti tako misliti in delovati

(Schreiner, 2019, str. 107). Neoliberalizem torej od nas zahteva, da se podredimo, prav tako pa
nam obljublja svobodo. Vsekakor pa je posameznik, s tem ko je obsojen na svobodo, prav tako

10 Patrick Schreiner v svojem delu Podreditev kot svoboda b j d b a i e akda je eha i e, o katerih

posamezniki sprejemajo neoliberalne ideje in jih dojemajo kot samoumevne in pravilne. Pri tem obravnava vzgojo

i i b a e a je, i ike a eb a , e e ik , i fi e , e i e e i d. P a e ik

a ji e ibe a i e i ga idi k edi cij . N be a druga alternativa ne obstaja (M. Thatcher).

24

ob je di a a je dg (McG iga , 2016, . 196). O e i i e

individualno odgovornost posameznikov, ki so obsojeni na prevzemanje odgovornosti in lastnih

( e ih a i e e ih) d i e i k j a e e edice eh (McG iga , 2016, str. 59).

a a je, k e i McG iga , i di id a i acija d b ih g jih j , ki j ed e

j di be e i k bajaj i k d (McG iga , 2016, . 201).

P i e e a j b de aj e ibe a i a e a a ii iF , ki je e e a

1942 v Begu pred svobodo lucidno analiziral vpliv kapitalizma na posameznika in njegovo

pripravljenost odrekanja svobodni izbiri. Kapitalizem je sicer v nekaterih aspektih pozitivno

i a a baja je eka, a je a ak i e e j a je i i i a

a e ika i ga di k b k a e e b i i e i (F , 1978, . 105).

F e je a e a , d k ik e e e a e e je, i i i b ki deja k na e in niso

odrejene od zunaj (Fromm, 1978, str. 217). Za j je ih ke i a e ik a a ,

e a bi k biva, je e i e a e (F , 1978, . 218). S d b i ek

je e e e i eje a eb i ja , ki i jeg , a a a a i acija a ed a ja e e a

fa i a (F , 1978, . 219). Z d gi i be eda i eda , je ek a a k

kapitalizma pridobil ekonomsko svobodo, vendar ga je prav tako to tudi odtujilo. Svoboda

nenadoma postane breme. Zato je beg edi i i e i i h d i akega b ka. P a e ik

postane odvisen od nekoga drugega, in sicer od avtoritete, torej govorimo o podreditvi

di e je , a i, aciji a i d a i.

IV.

Kaj e i a a k ega fa i e i e ibe a i e ? T di fa i e ja ji d a ja -

ik b di e . P i i a a a i , b ek e i i i bi i . b ik a j ja ih

i ik de k aciji i a i i a h je ci j ak e ibe a i a k fa i a. Fa i e je

b ika ek ak a e f kcije: Fa i i i i a , i i e i a e ia i acija fa i i e

ideologije, eki ja akda j i de i k a i i i de e b ak ga i b a i i

a e e iki ad e ek i i ega. Fa i i a a a i i acija je a a de i i acija,

a g adi e eh i i ih b ik d a ja. (D a , 1982, . 145) T di fa i e ah e a

d edi e , a e ka e k d e i e : [ ]k j i e ce , ga i i a d edi e i a ja

i ak b di e ( a h ahk ide ki d a i a a a i e d ci aj g e ak ,

da hkrati pomenijo osvoboditev od gospostva, da se ponujajo kot emancipacija)« (prav tam).

T di e ibe a i e de i i i a ic i j e ja k a a ja j . Tak ic a je

a i i a, i e a e eb je d a e, jeg d d e je a eh ki. V ak i je

da e d e ice, aj d a a ig a aj e j g i i e e aciji e ibe a ih i ikih. Je

25

ia i i ed , i e a e ja ja je ih eha i . P ed e a

d a a e ja a i i cij , ki a i a i h a ja ak i ed (Sch ei e , 2019, . 22). Z

d gi i be eda i eda , d a a e ibe a i i di k ed e e ije. Sch ei e

a i e, da e e ibe a i e e ja a eda e a a i a ih i ede k a i ih

k e i k a h a ja je b a i e a ada je d be i i konflikti« (prav tam).

Zato ni presenetljivo, dodaja Schreiner, da se je neoliberalna politika najprej implementirala v

ja kih dik a ah. U aba i i e i e e ije a je ed b j i a di de k aciji,

ej je je b de i fa i i neoliberalizmu oblikovan na slabih osnovah. V obeh

i e ih g e e ici a i e je b de. Ka P a i di, da je i e je b de

fa i j i e a ibe a e fi fije i da aja a e d e i bi i: ibe a ci e , k

zvesti iluzo i ideji b de, a ikaj d be ea ; fa i i a b a , eje aj

realnost, vendar zanikajo idejo svobode (Polanyi, 2008, str. 369).

Fa i e de je e ibe a i giki i a ab ja( a) cia da i i i a , da

e i i e aj ej i, g e a ideje, kd je ahk k j e i kd e, k ga ahk abi ,

k ga a e , ka e i ig a i ahk k i i a g da i ka eri ne. Vedno znova se

a a a i k dik Ma a H khei e ja, da »kdor ne mara govoriti o kapitalizmu, naj

i di fa i . Fa i e a a e ak a , k je ka i a e a i; a a e ak a , k

kapitalizem vklopi t. i. survival mode i a a i e i e ja. Fa i e je ajb j i e e

a i e e ja ja i d ea ih d fik i ih, ih kih, e ea ih e a . T ej g e

a e e ja je ka a fa ih edic ka i a i i e d kcije a g e e k e. K i ci a

pavperizacijo in gospoda k e abi jci, b e de e i i e hi , e a e i i ja i

be ci, ki d i aj ja i de a , ed e k a e je adici a ih v tem primeru

k a kih vrednot krivi pripadniki skupnosti LGBTQ+, zagovorniki »kulturnega«

marksizma, e ke, k i i i i e ek a ci i ., a jih je eba b di i i g a i b di i ak k

eji i jih e ( ek e i de a ke) a ice.

M a e i i a a a je ge de k acije e ibe a i i fa i . Za ba i i i

ureditvi je demokracija e i e ek, j . I i a j , k e e e , i ab ja a i j

k a a edefi i a i i e e i i d aj. e k a e e je a ak , da

a je a ideja e a ci acije, ida i, ja ega d b a i d be e g dbe. I b a ,

e a a ebi e e ji a a i iki i k j e a ja b iki k e f bije, i i a, h f bije,

islamofobije, antisocializma, rasizma itn. Pri tem sta glavna faktorja nasilje in govorica. V

e ici e fa i e a e a i k ici a ja . g ic . Naj ej se subjekte prek

26

g ice deh a i i a, e e a a i jej a i i a e i a ja i ak e, a di
do nasilne akcije.

T di de k a i e i e e d ejaj giki b d ega ga. B j k e ji e aj , b j je

ica a a i a i a je a i i a a d fa i i e ide gije. Lahk e d da e

ih ke deja ike, ki e d a aj ed e b iki ah , i ice ed g da k i

i i eg ih d j .

V.

V nadaljevanju bomo obravnavali termin, ki je povezan s samim konceptom podreditve. To je

d je . Te i e je e ja i ed e a k i i i i e e aciji, ki idi ce ih

d kcije i e d kcije ka i a a a ife acij ce a d ji e. F a i ja ak :

Od ji e , ki j ajde de i d bi, je k aj a; d a je d eka

d jeg ega de a, a i, ki jih i, d a , j di i eka. ek je

ji i ka i a i e a i, kak ega d ej e i bi . Se a i i a e e je

d be i j, da bi a a ja eh i ki j, ki ga je a g adi . Ve da a e je e,

ka je a i , a i ad jega i k g jega. Ne i e e k a ja ec i

edi e, a ak k ab ik a i kega b a, ki ga g adi e jeg e a e ke.

i ej e i e je i e, ki jih je i , e b j eb g je ega e i k ek

bi je. Sa ega ebe a ja a je ji i i, e e e i i a eh, ki jih je

sam ustvaril. Sam je samemu odtujen. Njegove stvaritve si ga lastijo, izgubil je samega

sebe (Fromm, 1970, str. 111 112).

e a je F a i i a i e e e ji a di a ek ki a k i i i a a i i, a

a k i e e g ed e a e j k i i ek ij . k i ik e, e e

k fi fij e kih d ih. P eda d ga e, e g i e d je e de , e e

d je i d bi, ed eb j ih d ih, e a , k a i Ki , e i d ji e aj

delovnega procesa temelj odtujenosti zunaj delovnega procesa (Kirn, 1979, str. 81).

Odtujitve se lahko, tako kot p d edi e, a eda a i e. T e i, da e e je e a eda ,

je tudi ne ovrednotimo kot nekaj negativnega, kar je treba odpraviti (Kirn, 1979, str. 78). Kirn

a i e, da je d ji e aka d edi e eki e a i, ki ji h a je . Bi d ji e

je ed e a je i eka jih d ih i e a ih de a, ki b adaj eka,

d b , a e da bi d e i j dje b ad a i j ( a a ). Za Ma a je d ji e d

27

dela temelj za odtujitev od predmeta, ki ga delavec proizvede. Dela ec d bi b ek e i,

j. b ek, da i a ad a ad i ede i d k ; i i e a aga ji i i ga ahk

abi. V e a e i k i di id a i aciji i d ji i di de a ca od de a ca, eka od

eka. De a ci e a i, da i g bij a ja i j d de a (Ma , 1979, .

301 315). Ka i a i i i d kcij ki d i i aj a j d kcij kih i i

producirajo protislovja. Delavci postanejo avtomati, kot trdi Fromm. Marcuse jih poimenuje

e i b i . Ma c e je d h k i i e e ije d be . F a kf ke e nadgradil

Ma e ij d ji e. Za j je i , ki ga f i aj i i ediji, aj e ja

ak a a d b e d be, aj a ja a e ebe (Ma cuse, 2002). Potreba po posedovanju,

a a ja j , abi i e eh e b a ja j i de k je a a bi ka eba.

Ha a a b i H b b e k Ma c e i i a i e a: a i d be e i ej e

deja je ja i ebi i d ih d gi i La e ebe ij a d a a je i

d a ega i a d ji e. Njih ad je a je e a ide i i d ji e . La e

ebe hk a i ag ij i k i i a de i , ki de a a de a , ki ga i, i

ustvarja trg za industrijske izdelke.« (Haralambos in Holborn, 2001, str. 190 191) Fromm pa

i e a ed e k ad je a je e b je e d i jije, d i jije,

ki je d je a d a ega k k e ega a ega ja a (F , 1970, . 118).

Odtujitev je zelo pomembe e i , ki ga a i e i i ih, k e je ek

podreditev. Posameznik se vedno bolj nagiba k popredmetenju, torej vedno bolj sam postaja

b ag . Ke je a k i i e i b ag a ebi d je , je ek, ki ga a e

kot blago, a ak d je . S a i i aj jega ja a, a ej di eifici a ek e e

i e i jega ja a, e g i i e a i ja i i e a eda, da je d je . V e ibe a i ej

di e ki ja a e d i e d ih eha i i ak . M de a d ba je

e a je a i a , ajh ih de ce , ki d je i d g d d gega, e da e d ij k aj

a adi eg i i ih i e e (F , 1970, . 123). Od je i i a e ik

a ke d i e, j. e , e b i a je ; a e iki i aj b ek, da a i i

e je a ci jih i je j. Taka a i acija d be ei gib di a ad.

VI.

McG iga a i e, da ka i a i e e ik i i bi ak d a e i d de e e , k je

da e i da hk a i i e ik i i bi i ako pohlevni (McGuigan, 2016, str. 55). Kulskost

kapitalizma, kot ga definira avtor, je ravno »poskus pojasniti navidezno priljubljenost ali z

d gi i be eda i egi i acij e ibe a ega ka i a i a ce ed i i i, ki a adi

i k i e a ke i ee ake edi e ab e aj (McG iga , 2016, . 49). Za e

28

ahk a a , a i b kdaj k ec e . Ve da aja a a je, kak i k e e i.

M gi defi i aj b a k e b egaj , bi i i , ej e ji je k ajda e g e eti,

kaj i i edi a i, ki bi ga ahk d e a i, i i i, e e i i. Ne ibe a i e je a

edi a e ica i kak ak i d ga a a e a i a b ika je e g a i a a. V ji

i g b je i e ek i i e e a i e i a a i e a i e ji e i. Ka je e , e e e

e kF , ki je a i a , da je e edi 20. e ja a i e a e e i a j a aj.

T di, da i e ja e a i e e, e e je e e a i a, e id a i d je a a i e a.11 V

ka i a i ih e e e ka je, i i ideja i i a i ak , a ee b j i, k

a bi i j dje ajb j a i a i d bi (F , 1970, . 133). V e F idi e a ,

aj a i a a i e a e i, da ek d ake a i e e i a jega ja a. ek e e

a eda d edi e . i a ja ( a a ). Od je je ej a je a ka i a i ; ek

za nastale razmere v svojem okolju krivi samega sebe in ne zunanje dejavnike, ki so do tega

privedli. V politiki odtujenost vodi v umik (angl. disengagement), to pa odpira pot demagogom

(Monbiot, 2017). P eda d ga e, ak ik di k fa i a, ki ja ( d) e i e .

S e a a je d a ja de k acij , de k a i e i i cije i i i i e

dodatno priliva olje na ogenj. Neoliberalizmu to g di, aj e e e i a de k acij , d a ,

b d , ega i a a i eka, kaj i e d eja g . T di a j a fa i a.

Povedano z drugimi besedami, neoliberalizmu je vseeno, kdo, kaj ali kako vlada, le da se kapital

obra a. Tu pridemo do drugega i ja, a e da fa i i i ab jaj a e de k a i e

eha i e, da idej a b a . Od je e i e e a e e : fa i i a a

kapital, samo da prevzame oblast. V zgodovini pa se je sicer zelo dobro pokazalo, kako tako

veleka i a k fa i e eb je a d g d gega.

Re a ei i U be a Eca, ki je je a e e ej e e a eda ,

da i e i e ak e i di k i ed eb j a ide a jej i hk a i di a i e a

druge vrste despotizmov ali fanatizmov, a dodaja, da je dovolj, da imamo samo eno izmed njih,

a k g je ahk k ag i a fa i e (Ec , 2013, . 17). V e a e d gaja a

demokraciji.

D g dki ZDA d be ka a ec, kak hi ide d a fa i id ih i ik i gibanj.

Hedge a i e, da g e e i e a a dah je ega i a ide ega di e ja, ki

b j b ja a e , a i a e a je; g e a a e ja aci a e a a e

11 Javna avtoriteta je za Fromma avtoriteta, za katero vemo, kdo ukazuje in kdo prepoveduje. Npr. e, i e j, ef,
kralj, duhovnik, bog, zakon itd. (Fromm, 1970: 133).

29

ik j. T e a i, e ice i i i j i e a i aj pliva na njegove

i e ce. Fa i i e i jaj i ik e e ik (Hedge , 2016).

P , ki j bi a d b i fa i e , e ej a ik je d g d i kega fa i a, ee a ajaj

ed ice, ki i e ajb j d i a a b e e g da ke mu leta 2008. Kljub

e a e ek i e a ja fa i a e ed k a e i da e g e a ej a a i

i. P i e ek je da a ide ek ik e i i i a a a , a a e bi je bi e ,

da je e k i , da i a e a de k acije i e e a a i i; d je

neizogibno vodi k podjarmljenosti. Demokracija v pravem pomenu besede izpopolnjuje

a e ika, e ibe a i e d ae b i je ja . a eb je ek ga

drugega: vodjo, trenerja, knjige o samoizpopolnjevanju, TV- e, ddaje i .

Na d agi ega a i a ega bi bi ajb j i e e dg a a e D a je a a je

a: fa i e e ada j je de k a i i i ed i e ibe a e k j , kaj i a fa i e

in neoliberalizem izzoveta in spodbujata v p a e ik jeg e aj ab e a i i. Fa i e

je bolezen, neoliberalizem pa njegove rakave celice.

K je F i a k , da e e e i b i i i fa i , ga a
. 27). Da bi fa i e a e i, a k i a i ed e e i
a e i (F , 1978, a i ke i ga a i i aj ) i fa i e
a i i a akega, k je:
j (ki d ci aj k

a fa i e .

LITERATURA: de ka a ba.
Agamben, G. (2004). Homo sacer: suverena oblast in golo ivljenje. Lj b ja a:

C ki , A. (2015). Fa i e b e b a a: A i aci a i i S e ije. asopis za kritiko znanosti,

domi ljijo in novo antropologijo, 43(260), 144 152.

Dolar, M. (1982). Struktura fa isti nega gospostva: marksisti ne analize fa izma in problemi teorije
ideologije. Ljubljana: Univerzum.

Ec , U. (2013). P afa i e . asopis za kritiko znanosti, domi ljijo in novo antropologijo, 40(251), 13
21.

Fromm, E. (1978). Bekstvo od slobode. Beograd: Nolit.

Giroux, Henry A. (2019). Neoliberal Fascism as the Endpoint of Casino Capitalism. Fast Capitalism
16(1), 7 23.

30

Hedges, C. (9.8.2016). The Revenge of the Lower Classes and the Rise of American Fascism. Truthdig.
Dostopno prek: https://www.truthdig.com/articles/the-revenge-of-the-lower-classes-and-the-rise-of-
american-fascism-2/.

Jacobs, T. (2018, 26. marec). Authoritarianism: the terrifying trait that Trump triggers. Pacific standard.
Dostopno prek https://psmag.com/news/authoritarianism-the-terrifying-trait-that-trump-triggers.

Le k ek, V. (2005). I k j e a ka cia a i ika e ade. V S. A , R. K ha ( .), e ne bo
priden, te bomo dali Slovencem, Poro ilo skupine za spremljanje nestrpnosti 04 (str. 82 93). Ljubljana:
Mir i i i .

Kirn, A. (1979). Izbrane teme iz marksisti ne filozofije. Lj b ja a: Za d SR S e ije a .

K a ec, P. (2012). Libe a i i k i i i a ifa i e . Dialogi, 48(5/6), 27 34.

Marcuse, H. (2002). One-Dimensional Man. London in New York: Routledge.

Marx, K. in Engels, F. (1979). Izbrana dela v petih zvezkih 1. e ek. Lj b ja a: Ca ka je a a ba.

Ma ak, T. (1995). Zag aci a i a. V D. aj ( .), Meje demokracije: refleksije prehoda v

demokracijo (str. 133 149). Ljublja a: Libe a a akade ija, D a e a je i i e

demokracije in liberalizma.

Mastnak. T. (2016). Liberalizem, fa izem, neoliberalizem. Lj b ja a: Za ba /*cf.
McGuigan, J. (2016). Neoliberalna kultura. Ma ib : Za ba A i ej.
Monbiot, G. (2017). Out of the wreckage: a new politics for an age of crisis. London, New York: Verso.

Polanyi, K. (2008). Velika preobrazba: politi ni in ekonomski viri na ega asa. Lj b ja a: Za ba /*cf.
Schreiner, P. (2019). Podreditev kot svoboda: ivljenje v neoliberalizmu. Ljubljana: Krtina.

Shivani, Anis. (2016, 6. junij). This is our neoliberal nightmare: Hillary Clinton, Donald Trump, and
why the market and the wealthy win every time. Salon. Dostopno prek:
https://www.salon.com/2016/06/06/this_is_our_neoliberal_nightmare_hillary_clinton_donald_trump_
and_why_the_market_and_the_wealthy_win_every_time/.

aj , D. (1995). S e ka a ica ide i e e. V D. aj ( .), Meje demokracije: refleksije prehoda

v demokracijo (str. 151 167). Lj b ja a: Libe a a akade ija, D a e a je i i e

demokracije in liberalizma.

Togliatti, P. (1976). Izbrano de . Lj b ja a: Ca ka je a a ba.

Ve ik ja, M. (2013). Nada je a je i ike d gi i ed i: Ne fa i i i g afi i i ee a a
Slovenskem. asopis za kritiko znanosti, domi ljijo in novo antropologijo, 40(251), 116 126.

31

Zabala, S. (2019, 21. julij). What type of fascism is driving the far right today? Al-Jazeera English.
Dostopno prek : https://www.aljazeera.com/indepth/opinion/type-fascism-driving-today-
190716082444318.html.
Za i ek, D. (1996). I b i a i e i. [Rece ija k jige E a aga ia II. K ik fa i a?, R. M ik].

asopis za kritiko znanosti, domi ljijo in novo antropologijo, 23(179), 195 197.

32

Reja Debevc

EMANCIPACIJA ENSK OD LENINA DO STALINA

Povzetek: Leta 1917 sta se v Rusiji zgodili mar na in novembrska revolucija. Po koncu te so
na oblast pri li bolj eviki pod Leninovim vodstvom in za eli z izvajanjem reform, ki so
spremenile podobo Rusije, med drugim tudi polo aj ensk v takratni Rusiji. Ustanovljen je bil
enski oddelek znotraj komunisti ne stranke, prav tako pa so enske v naslednjih letih med
drugim dobile pravico do splava in razveze zakonske zveze, zagotovile so si enakopravnost na
delovnem mestu in e nekatere pravice, ki so izbolj ale takratni polo aj ruskih ensk. Ob koncu
dvajsetih let prej njega stoletja je na oblast v Sovjetski zvezi pri el Stalin, ki je s sabo prinesel
nove reforme, mnogo reform svojega predhodnika pa je razveljavil. enske so zaradi tega bile
osredoto ene na dru insko ivljenje in vzgojo otrok, namesto v aktivno dr avljanstvo in
revolucionarstvo kot prej v vladanjuLenina. To je bilo storjeno tudi s propagando, ki je
u inkovito oblikovala nove smernice za podobo idealne sovjetske enske. Stalinova
razveljavitev nekaterih reform pa je bila nekak en odziv na okoli ine tistega asa, saj sta obe
svetovni vojni in ruska dr avljanska vojna mo no prizadeli rusko ekonomijo, nataliteta pa je
strmo padla. Zaradi razli nih razlogov se je polo aj enske v asu Stalinovega vladanja
nekoliko spremenil, vloga ensk je v dru inskem ivljenju postala najve ja identiteta, h kateri
se jih je spodbujalo.kl

K : e a ci acija, e ke, Le i , S a i , b j e iki, aga da

Uvod

Obd bje b j e i ke ada i e d e a 1917 d e a 1924 (Lee, 2003, . 96) a je

e ic a e ke i ak a e R ije. Tak j a b j e i k e cij , e b a 1917,

(Mickenberg, 2014) je bil izpeljan niz reform, katerih e i e e k a ja e aje e k

a a e e i . e ke i bi e e eje e a a d i k i je je i k a

a e ak i ej e a ice d be, ka je e i , da a ici i a e i iki i d e a ih

procesih (Rauch, 1957, str. 177). Reforme so bile oblikovane zato, da naredijo novo razli ico

sovjetske enske kot osvobojenega lana koletiva« (Hetherington, 2017).

33

P eje, k je Le i i i e a 1924 (Lee, 2003, . 96) a b a i e S a i , e je

njegov progra e ke a a j hi e e i , a adi e a e je aj kih e k

nekoliko spremenil, kljub temu da je bil Stalin v isti stranki kot Lenin, tudi pred revolucijo

(T cke , 1979). S edi je b j k e a i i a a i i bd bje, ka e em je Stalin

razveljavil mnogo reform, ki jih je uvedel njegov predhodnik (Neary, 1999, str. 396 412).

K j a i d ja, a ka e ih bi e ede e e e be aj e k i beh djih,

bi e ef e a d jih i ike, cia ega de a ja i i b a e a ja.

a ek b a i k a , d k ik e e e e ef e, ki jih je ede Le i , bd a e d

b a j S a i a ih d jih de e e jih g ede a e e b k ih i i i ih k i i .

Analizirani bodo razlogi, zakaj je bilo mnogo refor a S a i e b a i ek ica ih, a

ak a b e e , akaj je S a i d e e ef e ede , da e a e jeg e

g ed a e k e a ci acij .

Leta 1917 sta se v Rusiji zgodili dve revoluciji (Lee, 2003, str. 7). Prva je potekala marca in je

i e a a a ad , ki j e b a e g i b j e iki (prav tam, str. 13), ki jih je vodil

Vladimir Ilyich Ulyanov - Le i (Ra ch, 1957, . 12). B j e iki i ed i e ij ef , da

bi u e i i i idea cia i i e d a e ek k i i i e ak j e e ak a j

a e, di a e ke (C e e , 2012, . 191).

V b j e i ki e ciji e a 1917 je de a g e k, ki e ciji e b

prispevale k nastalim e e ba (S ff, 2006, . 66). E a i ed k j ih idej b j e i ke

ide gije je bi a b di e e k i adici a e d be d i kega i je ja, ka e i aj

bi e ke ig a e g e e i a e e (F ede ik e , 2017); i ak a je bi , da e b aj

e k ki d bi i a i e e i e ja b a i. B j e iki d eg i, da e je aj

e k e e i i i b j a a gih d jih, jih i a i a ih d a aj bi i e i

e e ih e e b: »Revolucija iz leta 1917 je obljubljala e ve , saj je v politiko vnesla

toliko ensk, raz irila sporo ilo o enakosti ensk in okrepila komunisti no stranko.« (Clements,

2012, str. 159). .

Ko je leta 1917 carski i e d a i a a a e cija, e je a i a a a a ada (Lee,

2003, . 13). Re cija, i ede a e b a 1917, ki e je k a a e e ba i

b j e ik (prav tam, . 9), je a i a e a ci acij e k i k a j e a a i

(F ede ik e , 2017). V ca bi e e ke eje e a d i k i je je i a a a

i i ee i de a i a cia e i i i e d j (R i, 2004). V i e javi

edh d i e i je b j e i ka b a e ke d ed db ja a, aj b d ak i e

34

a ice d be. Ref e, ki e k a ja e a a ji aj e k, e e e k e ,

da a edij jih aj ka e da e ak aj kih, ed e i zaposlovanju, prav

ak a e ka aj a i a ja je ge d i ke i je j di ib cij de a (R i,

2004).

Za g eh i i ih ef je a e Le i . Le a 1919 je bi a je e ki dde ek

aj k i i e a ke, ki a ga di i ak i i ki i ag ici a ic e k Alexandra

Kollontai in Inessa Armand , ta oddelek se je imenoval Zhenotdel (Clements, 2012, str. 192)

i je bi a a a i e di k ije a e e kega a a ja, e eb a i e je bi

problem po a jk ji e i b a be, e i e e k i jih e d a e e e a e (R i,

2004). Zhenotdel je pomemben predvsem zaradi tega, ker je ponujal prostor, v katerem se je

ahk g i a e kih b e ih, b e e a e je ahk ed aga di ada j je

reforme in morebitno spremembo zakonodaje.

e e a e b a i i a ef a, ak k ej i a i Zhe de , je bi Od k

cia i aciji e ji , ki je ag a ja e ka e ake a ice, k je i d a i e i

ddaje e ji (C e e , 2012, str. 192). Ta odlok je izjemno pomemben za emancipacijo

e k, aj i e e i i d a i e e je i e di e ike je e d i i

in samozadostnosti. .

P a ak je ed i i, da je a a a ada a i e ciji i e e i a a i

a ic a e ke R iji e e a 1917 (Vi a e a, 2015). V i a a ica je bi a i e a

d de je a e ka e e e ih d a ah svetu (prav tam). Na d j cia ih ef je

leta 1918 pomembno vlogo dobila Alexandra Kollontai, saj je postala komisarka socialnega

a a d a e (C e e , 2012, . 191). P i a i a je ek, ka e e je ed aga a ja

fi a ci a d i ki d i i e dije a ade a e e (prav tam). Namera osnutka je bila

i a i i i ag i i e a k a e a , k je a a i a i a jih a i ih:

»Delavska dr ava eli podpreti vsako mater, poro eno ali neporo eno, medtem ko doji svojega

otroka, ter ustanoviti materinske domove, jaslice in druge tovrstne prostore v vsakem mestu in

vasi, da bi enskam ponudili prilo nost, da zdru ijo delo v dru bi z materinstvom.« (Kollontai,

2002).

Istega leta je bil izdan Kodeks dru inskega prava, e ena pomembna socialna reforma. Poroka

oziroma sklenitev zakonske zveze je postala civilni postopek, s katerim je bila Cerkvi odvzeta

ej ja i j (C e e , 2012, . 191). S edi e e eka e e e b e cia e

reforme, kot na primer legalizacija razveze zakona, odprava spolne diskriminacije na delovnem

35

e i aa d i ki d (C e e , 2012, . 191). V i i k e i e i i, da je

bi e ka a je a e i i de i materinstvo.

Zhe de je bi a e je e e a j e i ih d be ih a a j i ke je bi dde ek aj

K i i e a ije, je ahk ed aga e i e d a ke, ka e je eka e ih i e ih

i ka a a e i k i (C e e , 2012, . 197). E a aj e b ej ih cia ih ef

je bila legalizacija abortusa, kar se je zgodilo leta 1920, le dobri dve leti potem, ko so na oblast

i i b j e iki. Za ef je a e Zhe de , ki je ag a e i a aj i je e

K i i e a ke a ef . Pomen te reforme je opazen, saj tega do takra e i i a

be a d ga d a a; a ica d a a je bi a i kje k i ede a d a ih b i icah

(Heer, 1965, str. 531 539). K j b ej k j i e e bi je eba i a i, da g a i a e

ega i acije i bi e e a i eg i e a e k, e e e e e a je d a e ih a e a adi

e k ega de a ja a i b i (He he i g , 2017).

Na d j i b a e a ja je bi aj e b ej i k e e i e ka i i i b a e a je

ak a , k je K i a ia a di edb a a e ade, ki je a g a i a e

i b a e a je a k ed kacij k (Clements, 2012, str. 191).

P

D a ja ka j a je aja a d e a 1917 d e a 1921 (Lee, 2003, . 10) i je i e a i j e

posledice za rusko ek ij a adi i ike j ega k i a, ka je di

ak i i k e i e (L e, 2002, . 155). Neka e e e ke di i e j k

i k aj e a ja e d a d ka ja ke i e (C e e , 2012, . 193), e da i e

posledice vojne prizadele tiste e ke, ki e i ija i e.

Ke gi ki a i i je de e , da bi e b je a i a b ji , e ke

a ed e jih a de a e a a ah. Z ag Rde e a ade e a 1921 (Lee, 2003, .

10) je morala K i i a a ija a i i i a g da , ka je e e a a edi i

k j e a je kih a aj a de a e a, ki jih ed e a ed e e ke (C e e ,

2012, . 195). S a ka je e e a e a i i d j , a a ik a a ili, naj

e aj j i k i . M g de daja ce je a a di a a e a a i , da aj

d i i e k de i i j a e ja i ki i, ki e d ak a i i j ih b ji

(C e e , 2012, . 196). T je i ik j b e e i e k, aj d e a

1923 e ke S je ki e i ed a ja e ka 70 d k b e e ih (C e e , 2012,

str. 195).

36

Stalinova oblast

e je b j e i ka e cija e ka R iji a a e a a e ih d , a d aj e a

e a ej jega e ja ecej ab a a a e e. K ec d a ja ke j e je e e i , da

je bi e ik e k d e ih jega de ega e a, e da je aj e e e b i e a

e e ba d a. Le a 1924 je dja b j e i ke a ke Lenin preminil (Lee, 2003, str.

96). Kar je sledilo, je bil boj za oblast, iz katerega je Joseph Vissarionovich Djugashvili - Stalin

(Rauch, 1957, str. 25) izstopil kot zmagovalec (Anderson, 2008).

V ih d aj e ih e ih ej jega e ja bi e e ke ki d bi de e e bajaj ih

k e d Le i b a j , aj je e ik e k e ja ja b d i i i, ki jih

prej niso imele: »Do leta 1926 je imela Sovjetska zveza najvi jo stopnjo lo itev v Evropi, kar

trikrat vi jo od le-te v Nem iji ali Franciji. Ve ina teh razvez se je zgodila v mestih med

mladimi.« (Clements, 2012, str. 206) Ta a i ika ka e, da e i i adi i k i i i e

zako e, e e b eje a je, da e ke i bi e e eje e a k k ej.

V i e bd bj e je e ke ak i db ja k i b a e a j , a e je e de e i

e k a j i a i b a e a e g a e (C e e , 2012, . 194). e a bi lahko

di i, da bi e ef e a d j i b a e a j i ede e e a e a je de e i e i e

j a i b a e a je e k, je g e e k i e ja i ej ji i b a i d bi

i a a je, a ak je ada a i a a ede a e je i a ja i b a ja a d a e

k e ke e ke (C e e , 2012, . 204). .

Za e a e ak i je a a ih d S a i a a b a e b a aK i i

stranko, vendar je bila, tak k e i i d ge e a e, a je a a a j e b e

i e ja i e a a i g da ke b agi je (G d a , 2002, . 352). I d ia i acija je bi a

S a i g a i ci j i a d ga a a ja, e a a cia i a , bi a d i a od

tega, kako dobro je potekala proizvodnja (Clements, 2012, str. 195).

Le a 1930 je ada eki i a de a je Zhe de a (G d a , 2002, . 352), e a je a

de a e id e a ci aciji e k a e k de e e je ed jeg ki i ij . Ede

d a ede ih a g ade je bi , da je e ak ed a e d e e a, a i e ebe

i a i (Wha e , 2018). e a e ke i e e e b de i i ik

ej, bi bi ahk di i, da je bi a e ak d e e a ce oti, nekoliko pretirano.

P

V i e de e e j je bi a a a a ika e i ki aga di. V a Le i e ada i e
bi e e ke ak i ab je e ja i je je da k a de e bi e ci a i i

37

manj pouda ka a jih g d i ke i je j (Ryhevsky, 2017). V tridesetih letih

20. stoletja so »propagirali ideale enskosti, ki so zdru evali bolj evi ki feminizem s

posodobljenim kultom doma nosti« (Clements, 2012, str. 211).

Prav tako se je pojavil di k ce i je ki e ki (Clements, 2012, str. 221), ki je

da ja e e . Ta k ce je e ja a ideja e je ke ke , ki je

ed a ja a idea e k i (M e , 2010, . 81). V ga e ke k e e i a e e je bi a

idea i i a a i agi a a je k e k , ka je e i , da e je e ke b j

e ja a eb i je je i e ja , k je bi bd bj b j e i ki e ciji. To

je di d ka , da je bi a ga e k k e a b j da je a i Stalinu in je bil koncept

»kulturnosti« (Clements, 2012, str. 222). V ak i e a e k d i kega i je ja, ki ga

je db ja S a i , aj bi e ke i e je e i e k i , da bi ki e a i

k ce ega je kega kega (prav tam).

Reforme

V g d jih ide e ih e ih ej jega e ja je S je ki e i i d adca a a i e e pa

di ega a jka ja de e i e a adi g ih e ed e ji

d a ja k j . Za S a i a je bi a adi ega a e ega k j , da je db ja

i i e d i kega i je ja i e ke db ja , da je aj ke, in sicer tako s propagando,

k je a je ka e ka , k di ak i, ki i i i j di, da e d i i a d i k

i je je.

P i e akega ak a je ak N e d i e i e a 1936, ki je k j e a k e , ki

j di, e ebej e ke, eji i a d i k i je je, a ak je di eb a aga d

a d i (Fi a ick, 1978). Zak je ei a e i a e ak ke e e i

e a i a i a e i i (Fi a ick, 1978). Zaradi tega bi lahko sklepali, da se Zakonik o

d i ke ak i e a 1918 i h a i ce i, a i e i e, ki je bi a ega i i a a e a

1918, je bi e je i e i. K a edbi ega ak a je a e e a ja a a i e e

a a e ak i , a e e bi bi a e i i je je g e (Ra da , 2012, . 13 38).

D g k e , ki a a ja, kak e ke db ja i k a ja j d be e ge a e i

e a, e a k i i i gi, je ja b hche e i , ka e i d be a ga i a e

e ke« (Clements, 2012, str. 223) in bi ga lahko obravnavali kot pomembno socialno reformo.

Preko tega so organizirali zbiranje donacij za javne institucije (Buckley, 1996, str. 569 586) in

k e k ga i acij jih g i e jaj Zhe de ed Le i b a j , e da

38

so i e ja i Zhe de a e a ci acij e k i i a . Clements v svoji monografiji

Zgodovina ensk v Rusiji: Od najstarej ih asov do danes opisuje, da so »obchechestvennitsy«

eb a i a j a i ja j fe i i k Zhe de i da bi i b j podobni enam ruskih

guvernerjev devetnajstega stoletja, ki so vodile lokalne dobrodelne organizacije« (Clements,

2012, str. 223). Glede na to, da je »obshchestvennitsy« pri Stalinu primerljiv z Zhenotdelom

d Le i i de je , je g e a b a i ka e e a ci acije e k je d i a a

posamezna vlada.

K j b e ahk e de e e j ide e ih e ej jega e ja a i eka e e

i b j a e a d j i je ja e k, a i i i b a e a j . Novi programi usposabljanja

a e ke e a e i, k je ada a a a e a je je a e i i edi je

bi ed e a 1929 i 1935 a a e ih i i i ij e e k (C e e , 2012, .

212). D e a 1940 e ke ed a ja e 39 d k a a ih de a ce S je ki zvezi,

ka je ecej e ji d ek k kje k i d gje E i (C e e , 2012, . 213). Vendar je

eba i i, da ci j akih k e i bi a ga e a ci acija e k, a ak bi e ef e

edica a e a ja de a cih.

Dejstvo, da je v e a e e k a i , je g e a e i k e a ki e a

i d ij kega a e a ja, aj e je G a (Ce a i a a i db ) (Rauch, 1957, str.

511) a eda , da a a ag i d j kih, a je a i , da e aj a je i e

e k. K j b e a j a e i e ke e k d eg e i je aje a de ih e ih

i di i iki. D e a 1939 e ke ed a jaj e d a aj d k aj i jih de ih

mest v stranki in vladi (Clements, 2012, str. 213).

Druga svetovna vojna

Sovjetska zveza je leta 1941 vstopila v drugo svetovno vojno (Bellamy, 2014), ko je Hitler
i ici a i a ij d a e (R be , 2008, . 82). Med j je je ki j ki de a e
k i ij e k i k aj e a ja e ib i tri odstotke vsega vojnega osebja (Reese,
2017). T je bi ak a da e aj i je e i de e e ih e k j ki g ede a a e
d a (C e e , 2012, . 238).

M gi e i i, da i aj e ke a e ak b e , da e id ij j ki k

ki (Ree e, 2017), ka ahk a aga k edic k j e a ja e k k d b

b j e ik e a 1917. V j a je i e a a e ke i d i k i je je e i k .

Ker je veliko mo kih d d a a adi j e, e j dje e ike e i ii

39

(Clements, 2012, str. 248). K je bi aj j ih a ih, e je e i j e a ja ,

d k e e ki i a e i a a i i j e, k e je ja a a i e e e e ala, vendar se

je a ak e a e i a e ak kih e (C e e , 2012, . 248). Vlada je to

ce i a k e b e a i i je e e i a ak ak ki e i, a adi

i e a Zak ak ki e i, i e a 1944, ki je e d da e i ek a e e, in to

je a e i e a j b de a e ke, aj ad e i ike bi e a a je e

pred osebno svobodo ljudi (Field, 1998, str. 599 613). Ke e e i a i daj e e je

a e a i, je g e di i, da Le i e d be e ef e a e i,, i da e e a 1920,

e i a i bi e ad a e.

Pdb k a je ka e ka e je e a 1944 ja i a d da a aga da, aj je ada

e e a e a i a a i e (C e e , 2012, . 249). S e a e i i akcijo »mati-

j aki ja , ka e e aj e ji a e je bi ag adi i e ke, ki dij e k (Rade ka, 2016).

Taka aga da je g a e a a idea d b e ke, ki je bi a i a gi a e e k

e e, ka je e i , da e je e ke e e ja d i k i je je, e da je i e a a

politika na koncu zelo malo vpliva na samo nataliteto (Clements, 2012, str. 249). Ko je vlada

e a 1943 a a, da e j a k je, je a a e ek a da ja a e e ke ge

d i ke i je j , e bolj neposredno kot do takrat (prav tam, str. 250).

Obdobje poznega Stalinizma

D ga e a j a e je k a a e a 1945 (Ra ch, 1957, . 381) i e e je a e a
cia a b a d a e, a ak a je S a i a e ce je a ja je b a i: »Politi na

odpornost je razvidna iz hitre Stalinove konsolidacije politi nega sistema: reform ne bo e
desetletje.« (Harrison, 2010).

Na a je gi e ka , ki e k e e a ke i e i j e, i e i e a e e

e a .P g jih b i i h ek a i (Clements, 2012, str. 250), zato se niso mogle

e k j i i d b a i i i a i ej jega i je ja. Za a ik ke

b i i edk b a a a i a ak a i . M ki e e a i i e i ed di i

za a j i i b a e a j (C e e , 2012, . 250). Taka vrsta diskriminacije odkrito

a je ak daji g d je b j e i ke ade, ki je e ed d a ja a di k i i acij

na delovnem mestu (Llewellyn, 2014).

V obdobju proti koncu druge svetovne vojne in Stalinovo smrtjo leta 1953 (Lee, 2003, str. 14)
ni bilo izpeljanih veliko reform, vendar je vredno opozoriti na to, da je vlada dosledno in aktivno

40

da ja a e ega, da e e ke de e jej jih d a ih a g , d b k ed

vojno (Clements, 2012, str. 250). P e b a ef a, ki a e je bd a a a Le i a ak

k di a S a i a, a je bi a i a a ica e k, ki j je e a 1917 ice ed a a a a

ada ed b j e i k e cij (Vi a e a, 2015). T je e ka da i , da aj

d d e e e e ahk i a i e je i i e je i ce S a i , ki je e e i e ik

reform, te ni razveljavil.

Sklep

Ve i a ef , ki jih je i aja Le i , a da bi i b j a aj e k, e d S a i

oblastjo ni oh a i a. V i ef je bi d jeg i i e a j a a i a bi e e

popolnoma odpravljene, k j b e a e eka e e ef e h a i e, a i e i b j a je

i b a e a ja. P aj e k ki d bi e je b j e i ki R iji ed i b j eval v

primerjavi s carstvom.

V ih e ih, k b j e iki i i a b a , je bi e ed i ede ih g ef

b agi ji e k: a i e d be Zhe de , d k cia i aciji de e e i d a a

diskriminacije na podlagi spola na delovnem e . Na e eh eh ef je bi a ide ka

i ak i a e a ci acija e k, e b j e b a je bi , da e ke ahk a e

ed aga e ak daj ; ekaj, ka eje d S a i i ada je i bi e .

Dej , da bi e e i e ef e a e ja je e, je eba a e i a adi k i i i ega

a a, aj i bi e d a je e e a e eje a ja e k, e e k k e i, ki e

e ed d i a i a e a e S je ke e e i e bd bj . R k g da i

polovici d aj e ega e ja ab a e a e a j a, d a ja ka j a i eje di

d ga e a j a, a je ada d S a i k a a dg i i a a a ek

gospodarstvu, nizko stopnjo rojstev in druge posledice zaradi reform, ki so pogosto zelo

eje a e b d e k.

LITERATURA

Anderson, M. (2008). The Struggle for Power: Stalin against Trotsky, 1921 1927 | Between The World
Wars. Dostopno prek: https://bigsiteofhistory.com/the-struggle-for-power-stalin-against-trotsky-1921
1927-between-the-world-wars/.

Bellamy, C. (2014). Soviet Union in World War II. Dostopno prek:
http://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780199743292/obo-9780199743292-
0077.xml.

41

Buckley, M. (1996). The Untold Story of Obshchestvennitsa in the 1930s. Europe-Asia studies, 48(4),
569 586.

Clements, B. (2012). A History of Women in Russia : From Earliest Times to the Present. Bloomington,
IN: Indiana University Press.

Field, D. A. (1998). Irreconcilable Differences: Divorce and Conceptions of Private Life in the
Krushchev Era. The Russian Review, 57(4), 599 613.

Fitzpatrick, S. (1978). Cultural revolution in Russia, 1928 1931. Bloomington: Indiana University
Press.

Frederiksen, M. (2017). Women before, during and after the Russian Revolution. Dostopno prek:
http://www.bolshevik.info/women-before-during-and-after-the-russian-revolution.htm.

Goldman, W. (2002). Women at the Gates: Gender and Industry in Stalin's Russia. Cambridge:
Cambridge University Press.

Harrison, M. (2010). The Soviet Union After 1945: Economic Recovery and Political Repression.
Dostopno prek: https://warwick.ac.uk/fac/soc/economics/staff/mharrison/public/pp2011postprint.pdf.

Heer, D. (1965). Abortion, Contraception, and Population Policy in the Soviet Union. Springer, 2, 531
539.

Hetherington, P. (2017). Gender and the Bolsheviks: A Contested Legacy. Dostopno prek:
https://eurasianet.org/gender-and-the-bolsheviks-a-contested-legacy.

Kollontai, A. (2002). Communism and the family. Dostopno prek:
https://www.marxists.org/archive/kollonta/1920/family.htm.

Lee, S. (2003). Lenin and Revolutionary Russia. London: Routledge.

Llewellyn, J. (2014). Soviet Reforms. Dostopno prek:https://alphahistory.com/russianrevolution/soviet-
social-reforms/.

Lowe. N. (2002). Mastering Twentieth-Century Russian History. New York: Palgrave.

Mickenberg, J. 2014. Suffragettes and Soviets: American Feminists and the Specter of Revolutionary
Russia. Journal of American History, 100(4), 1021 1051.

Myers, B. R. (2010). The Cleanest Race. Brooklyn, N. Y: Melville House Pub.

Neary, R. B. (1999). Mothering Socialist Society: The Wife-Activists' Movement and the Soviet Culture
of Daily Life, 1934 1941. Russian Review, 58(3), 396 412.

Radeska, T. (2016). Order of Maternal Glory Soviet award for the women bearing and raising a large
family. Dostopno prek:https://www.thevintagenews.com/2016/09/23/order-maternal-glory-soviet-

award-women-bearing-raising-large-family/.

Randall, A. (2011). Ab i Wi De i e Y f Ha i e ! : S ie Re d c i e P i ic i he
Post-Stalin Era. Journal of Women's History, 23(3), 13 38.

Rauch, G. (1957). A History of Soviet Russia. New York: Frederick A. Praeger.

Reese, R. (2017). Soviet Women at War. Dostopno prek:
http://www.historynet.com/soviet-women-war.htm.

Roberts, G. (2008). Stalin's Wars: From World War to Cold War. 1939 1953. Yale University Press.

Rossi, E. (2004). The Emancipation of Women in Russia before and after the Russian Revolution.
Dostopno prek:https://www.marxist.com/emancipation-women-russia.htm.

42

Rzhevsky, S. (2017). The image of a woman in Soviet propaganda. Dostopno prek:
http://russiatrek.org/blog/art/the-image-of-a-woman-in-soviet-propaganda/.

Stoff, L. (2006). They fought for the Motherland: Russia's women soldiers in World War I and the
Revolution. Lawrence, KS: University Press of Kansas.

Tucker, R. C. (1979). Stalin, The Last Bolshevik. Dostopno prek:
https://www.nytimes.com/1979/12/21/archives/stalin-the-last-bolshevik.html.

Vityazeva, A. (2015). How did Russian women win the right to vote?. Dostopno prek:
https://www.rbth.com/society/2015/09/01/how_did_russian_women_win_the_right_to_vote_48911.ht
ml.

Whalley, Z. (2018). Zhenotdel: The Soviet Union's Feminist Movement. Dostopno prek:
https://theculturetrip.com/europe/russia/articles/zhenotdel-the-soviet-unions-feminist-movement/.

43

Marike Grubar

ELIKI KITAJSKI MADE : REPRESIJA NAD UJGURI

Povzetek: V prispevku predstavim razmere (kitajskih) Ujgurov, muslimanske manj ine, ive e
prete no v provinci Xinjiang. To je provinca, ki je e od prej njega stoletja znana kot predel,
kjer ivi prebivalstvo z mo nimi To isto prebivalstvo je bilo v preteklosti e ve krat zatirano in
brutalno obravnavano, nad njim so se vr ili razli ni poskusi asimilacije. Nasilje nad njimi so
vr ile in e vr ijo vladajo e elite in njihovi podporniki, vsi pripadniki Komunisti ne partije
Kitajske. V drugem delu prispevka izpostavljam nekatere najbolj znane in najpomembnej e
neposredne in posredne posledice najbolj znanih sodobnih uporov Ujgurov, ki so bili namenjeni
proti obstoje emu re imu. Med neposredne posledice spadajo predvsem tevilo mrtvih, tevilo
ranjenih in tevilo tistih, ki so bili kaznovani za sodelovanje v uporih. Posredne posledice se
ka ejo v odnosu vlade do muslimanske manj ine. ivljenje Ujgurov je od protestov naprej vedno
mo no (fizi no in digitalno) nadzirano. Vlada jim je npr. prepovedala opravljanje in
udele evanje verskih obi ajev in obredov, no enje verskih simbolov in druge oblike
izkazovanja svoje veroizpovedi. Vsak najmanj i prekr ek je kaznovan, pri emer ve ina
prestopnikov pristane v prevzgojnih tabori ih ali pa se za njimi izgubi vsaka sled. Prispevek
sklenem z razlago, zakaj vlada izvaja toliko represivnih ukrepov ravno nad muslimani, ive imi
v provinci Xinjiang.

K : Ljudska republika Kitajska, Ujguri, asimilacija, upori, nasilje

Uvod

Lj d ka e b ika Ki aj ka je d a a b je a d ag , ki bi b e e i aja j

g a a b d i je je i b agi j di i i k i a , ki i de adaj ih i /a i

e i e, a aj b d b di i e igij ke a j i e b di i e i e a j i e. V ea b i ki aj ke

a e je ce a i a , da b Lj d ka e b ika Ki aj ka b a i a e e i ih a j i i

jih zavarovala pred e iki e i i i i , ed e i i i i , ki ga i ajaj

e i ki Ha i, i da e b a e a a a k b agi j eh e i ih k i (M khe jee,

2010, str. 421). V a i je di a i a , da e ahk e i e k i e b d d aj , kateri

jezik bodo govorile in v katerem jeziku bodo pisale, in da imajo pravico do ohranjanja ali

e i ja ja jih i i i a ad ( a a ).

44

T da ak a i a i d a i, k je Ki aj ka, i aj adaj i i je i ad ad
e
d gaja je d a i. P a i i e je aki edi i ak ibek, da e adaj i e i a

k a jaj e , ka je e a i a a a i j , e e k i i jih i i e e .

Ki aj ka e k a i i i a i a e i ih a j i , ki i ij a je e e j , e e je

us e i i i a a di a k i i ide gij .12 P i e igiji i ice ea

a k i i idej , i ice da je e igija d e d be i da a d ba e e i k e , da

b a a a ei i a. A bi ahk ek i, da g e i ki aj ki b a a i e igije celo za neko

k bi acij a k i a, ag ici a i aci a i a. S d b a Ki aj ka je ej e d jih

a e k ecej e ak je a e igij ki ak a , a e ek i d a i e, ki i

a j i e e i adaj ih ( a a , str. 422 423).

V bd bj k e e cije, ki je eka a ed e a 1966 i 1976, adaj i ce

e eda i e e igij ke b ede i e e igij ke ga i acije i i i i, da i e e de a i

i ega i k i . V e bd bj k a i di e ji K i i e a ije ki aj ke

d a ja ke i d a ja e e e e i a i, da je bi a e igija a Ki aj ke i k e i je a ( a

a : 425). Re igij ke a be ek i i de i i a a a i, ak i i bjek e e e ja.

Namesto tega so uvedli nove ikone in obrede, ed e i be a i e e ak a ega

ed ed ika Maa Zed ga. P i i i di e j je a i e i b g i Mala rde a knji ica, zbirka

Maovih izjav, je postala »sveto« besedilo (Ching, 1993, str. 198).

V adaj i a e i e a j i e i a e igij ke skupine vedno gledali nezaupljivo,, saj v njih

e a aj aj e j g j statusu quo. Po predvidevanjih vodilnih elit imajo ravno te

k i e ajb j a i e i a ja ja idej i a e i a k i i , ka e ih bi

ahk b je e d i a e ideje i edi e ahk a e ja e ka e e d ge, ki bi adaj i

d ee , aje i g d i, ki jih i aji i a aj ( a a , str. 421).

V ada je a j i e ka ika e , kak je a d ide i ak i. O ed a e a Ujg e,
kitajske d a ja ke i d a ja ke, ki e i a i adaj ed e i e a j i e, d gi
strani pa predstavljajo eno izmed religijskih skupin, ki obstajajo znotraj Ljudske republike
Kitajske.

O,

Xinjiang je egija, kje i i aj e Ujg i je e a i ed i ih egij, ek b b ih e e j,

ki i jih e ek i ik j i e a i e ki aj ke di a ije, da e a d ad Lj d ke

12 Si i acija je i a , ki a je ce e je ik e i /a i k e a i i acije.

45

republike Kitajske.13 G e a egij , ki je g d i k , e i , k turno in religijsko najmanj

e a a Ki aj k . Ra a e ja a ajb j e a je d je d a i, e ahk

a b i aj e j a e d ih ed ka i ebi a i d a b a j (Y ,

2018).

Ne ak je Ujg d a i b a i i ak eda ega i a. Ujg i e e ek i

i a a i e j a i d a i i dk i ka a i, da e ij h a i i je a ade, a i i je ja

i je k i i . e a je bi a Lj d ka e b ika Ki aj ka ecej e a i a i a j

in omejevanju dejavnosti, ki bi bile skladne z interesi Ujgurov, ta uspeh ni popoln. Najprej,

k j b e k a i k b j a i a j i i e a i i acije Ujg i a i e i je

e ke i i , ki e je ka a di h a ja j a ad, bi aje i abi e kih

i b . D gi , Ujg i e ek e e j ka d ak a a i e i k a de je a acija.

Najprej se je to zgodilo leta 1933, ko je bila ustanovljena t. i. Islamic Republic of East

Turkestan. Toda Ki aj ka je bi a ge i i ej a i je e k e ega e a e a

ji i ekdaj id b je e je. Le a 1944 Ujg i j S je ke e e

oblikovali East Turkestan Republic, a so ozemlje izgubili pet let pozneje, torej leta 1949. Takrat

je Ki aj ka a a k i i a d a a i je i a j a e ic , S je k e , da ji

pomaga pridobiti ozemlje, ki ga je Kitajska izgubila leta 1944 (Clarke, 2008, str. 274).

Ob a je i ik j i i e ja Ujg k ad a o obljubila, da bo regija

Xi jia g a a aj de a a a, i e b d a i e e a j i e h a i e je

a ice. Ve ji de eh b j b je d da e a ei je . V adaj i e e a 1950 a e i

db ja i e i k ebi a Ha k e e je a j egij Xi jia g. S e eei

e e i i de g af ka a e ja a k k i e i kega ebi a a i egiji e a i

stopnjo ekonomskega razvoja (prav tam, str. 278).

Ha e e a jaj e a i i a e iki i a e ice, ki egij prihajali zaradi
naslednjih dejavnikov potiska in potega:

1) d a ih i i k i d a ih i ce i ,
2) eb ih a g
(i giba je d e i d a i i ika , a a je a i ega i
e e i ega d e ja ib ja j
ek kega i kega k ja, beg ed ak i e i ,

aja i d.) (J iak-Lüthi, 2013, str. 157).

13 O a e i egije Tibe , N a ja M g ija i Ma d ija (Y , 2018).

46

V e de e ih, e de e ih i ede de e ih e ih ej jega e ja je e e je a je Ha
potekalo pod prisilo kitajske vlade, od leta 1980 se ljudje priseljujejo prostovoljno. To delitev
bi lahko predstavili tudi kot obdobje priseljevanja na podlagi neekonomskih razlogov (do leta
1980) in obdobje preseljevanja zaradi ekonomskih razlogov (po letu 1980) (prav tam).

V bd bj j ega i e je a ja e je de e egi i a ega ebi alstva Han v regiji celo

ek ik a j a , ed e a 1980 i 1982 je ade 40,45 % a 37,6 %. D e a 2000 je e

a a e a 40,57 %, a je i e e e e ek ik ada i. Le a 2010 je . a a 40,48

% (Clarke, 2008, str. 278; Toops v Joniak-Lüthi, 2013, str. 168). e g eda e e be

egiji a bd bje d e a 1949 d e a 2000, g i , da je bi e a 1949 a i ih ce ah

ed 75 % i 78 % ebi a ce egije Xi jia g Ujg , e 6,2 % je bi a ega e i kega

prebivalstva (prav tam, str. 157; Ca e , 2003). Le a 2000 je bi a e 46 % Ujg , ka

39,2 % ebi a ce a je bi ed a ik e i e (Ca e , 2003). Zad ji a i i i da ki

e i ad ih da kih eh egi i a ih ebi a ce , a aj bi bi e i e i kega

ebi a a, ka e ega e i di e egi i a i ebi a ci, e ek ik i je i a aj bi

e i e ehi e i Ujg e (J iak-Lüthi, 2013, str. 157).14

e a je egija d e a 1949 eh k i g da k ecej a ed a a, je e i a Ujg

e da e a e ih k e ij a i a d gih ab a a ih de ih e ih, ki e ah e aj

ecia i acije. T i edica i ke je i b a e i a h ega ebi a a, a ikd

izmed njih ima opravljeno poklicno ali pa celo unive i e i b a b , e e edica

diskriminacije pri zaposlovanju. Mnogi ujgurski diplomanti vidijo v diplomantih iz vzhodne

Ki aj ke e ja k k e c , ki je k j b e aki ji d e e e i b a be b a a a a

prednostno (prav tam, str. 166).

Ve i a podjetij, ki delujejo v Xinjiangu, je v lasti podjetnikov iz vzhodne Kitajske. Za to
kacij e a iki d aj , ke i a g d e g da ke k i i e, i je i ke da ke i
ce i e ji a (Bec e i , 2000, str. 76). Skoraj vsi delavci, ki so zaposleni v teh podjetjih,
ihajaj i a i ih de Ki aj ke. V e ji i b j a j jega ek kega aja

prihajajo v Xinjiang v lastni ali organizirani izvedbi.15 e a e e i a eh de a ce a ih d

14 e i a eh i e je ce Han i g e polnoma a a ce i i, ke gi i ad ija je i a

naslovu dejanskega biva i a oziroma ohranijo svoj stalni naslov na tistem kraju, na katerem i e i prej. S tem

h a ij ega e i e, e i e i egije Xi jia g. Ti i, ki e egiji ija i i, e e ek i

g a i ad i i e ed i d e je a ja i egije,zato tudi mnogi ig a i, ki i ij egiji e deset

ali celo petnajst let, se e da e ne prijavijo, saj bi se s tem dejanjem z veliko verjetnostjo d ek i i

vrnitve (Joniak-Lüthi, 2013: 157; 168 169).
15 Xinjiang je danes e a ajb j a e e i kraj kitajskih migrantskih delavcev, tak j a Peki g , a ghaje in

provinco Guangdong (prav tam: 167).

47

d ia j i j , e k aj e ed eka a di ih d a i i a i.

D a a je i a, ki a ja i a e g je i i ce i e, ki e i aj dje ike, ka e ih

a e a ak e i aj de a ce. Nekaj d b ega e d gaja di k e ij i i

i i eji (J iak-Lüthi, 2013, str. 168).

T da edice d a ih k a a j egije i a ake, k a di ih

ad ih i ak a j. Ve i a i e je ce je egiji e a a , edki e a e ij a a . Med

ji i je aj e e kih de a ce , d a a a e i e a i ih d k a ifici a ih de a ce .

e a de a ci, ki e bi i i e egiji, a e e i, aj i e aj k ka e

ek ke a j , b a i ka e k j a je g edaj di k a ebi i i e a .

Ti delavci se redk a ij , a jih d a a e je ad je. V e ak e i i egiji d a a e

e i ih ega j, ki bi ahk aja a a i i a b je i d be i ed (Zha g J iak-

Lüthi, 2010, str. 279).

Med tistimi, ki so se v regiji naselili za stalno, obstajaj ak a e iki, ki i ij ja

i je ja a e d Ujg i d gih e i ih a j i , k a e iki, ki

ik e i i i a j i a i. Ob ji a je k , da i ad iki ge e acij, ki i e

egij e de e ih i e de e ih e ih ej jega e ja, i ci eh ge e acij. Z Ujg i i

de ij k egi a ide i e , a gi aj , da ji Ujg i b i je k e ki

de a ci, e a i de a ci i ad iki e i kega ebi a a (J iak-Lüthi, 2013, str. 172).16

Odnos sodobne Ljudske republike Kitajske do Ujgurov

Ujg i e d a e ka, dka je bi e je ik j e k Lj d ki e b iki Ki aj ki, i a a i

je e ad j i e j a i d a i, ka je bi a e ak d e , ak

popularni kul i ( . g a bi, e i a i i e a i) k b iki a i ih k ek i ih

deja i ( h di, e i i d.). Ve i a a a j je bi a e ek i i a e ih a

i j be a i , k aj ih i e ih a eka e i iki bi i di a i i, d . so

ga i i a i b b e a ade. e a je i ca ad a a, a ik ki aj kega

ei a ba e ga i i a i e je e ( a a ).

V ad jih d aj e ih e ih e je e i ad ik i k ad a egiji Xi jia g e

e a , ecej a e i a i di k i i a i ja a i ja ad Ujg i. E a i ed ih

a ag je, da e i K i i a a ija Ki aj ke i i e k a a e ej e i i

16 Obstajajo tudi primeri, ko se nekateri Hani jg i i aj , e ide ifici aj ak k i ad iki e inskega
prebivalstva kot Ujguri (prav tam: 172).
48

i jia g k e a i a a i i e eh jih d e e ih k a i i acije (Yu,
2018).

Ki aj ka ada je e 2001 i e i i e a ad , ki e je g di ZDA 11. e e b a

i ega e a, i e a g deja i Ujg a e a i a e i i a deja ja i jih i e a

b a a a i k g j e i ke a d (Macke ras, 2003, str. 52). Tega e e a

i e ih, k deja ja i ij ajb j k aj i iki, e e a e i i a deja ja a i ka

vse dejavnosti, ki ji niso po volji in ki jih je izvedel oziroma jih izvaja nekdo, ki je Ujgur (Scott,

2012, str. 369).

e ed e , e a 1996, je ce a i k i e K i i e a ije Ki aj ke ka i b a e

regiji Xinjiang poslal dopis, imenovan »Dokument 7«. V tem dokumentu so navodila lokalnim

b a e , kak aj e b j d d ej a deja i a e ikov, ki pozivajo k

e a a i , i da d a ij k a k e i d g e e a i, ki jih i a e iki

ed a jaj . K a k e e a i bi e e i e g je i deja k i aja je

b b ih i e i i ih a ad , d g e a a ja je k i i , ka e ih bi e bi i

a ika e i Ujg i i a je i e i b a i. A ji d k e a a i a i e, da ahk

neurejene razmere v regiji ogrozijo stabilnost celotne regije, v skrajnem primeru pa celo

abi ce e d a e (Macke a , 2003, str. 52).

K j b d g dk , ki e jih i a a ej, je egija Xi jia g b di a a i a je e a e e ed
de e i i e i. P ed e ki aj ke e i e b j a i a j e k i a e je e je i a
poskrbele za to, da mednarodna javnost takrat ni vedela, kaj se dejansko dogaja.

5. j ija 2009 je a icah U ija i d e i , ki bi i i e a e i e .

K e i id je i g di dej , da jih je K i i a a ija Ki aj ke b a a a.

O b a i i aj a ed ja dej a: bi ih je bi aj 197 j di, e k 1700 a je ih i

e k 1500 a e i a ih (BBC, 2009; W g i A fie d, 2009). P a ak adaj i k a

a ek e ed i icij k , e g i i d d e a, eki i i e ef ke i ije

i egij a i ( ajb j ih ce ah) a i e ih i b e ih ici . K j b e

da e e e a i, e egij d e a 2009 ak e i ja d da e i

policistov (Chin, 2017).

T da i e. Ni a i i ad a, e e egij e e i i ab a ij
a eh k a ed e b ike ad a ( a a ). P a i i e i e ad e ke i
ki ke, ki jih ab jaj a i aje id . P ici i, ki de aj a eh
postajah, ponujajo ebi a ce i e icij ke
d, je ja bi ih a a , a jaj

49