Zbornik 2. poletne šole sociologije

globalnega Juga k podnebnim spremembam prispevali najmanj, jih okoljska kriza najbolj

g a, aj e i e d a e ci a e a ji ih ede ih e a, kje i a in situ

prilagoditev omejuje ek k i i a e abi . Ra g a je e i a g e

i i a i ah d i ek a i i i i i iki, ki je e jih k ia i a, i e ia i a i

e e e a ja de k a i acije e a ja a j a ih i e e , e je e ia

opu e je.

K j b dej , da ebi a ci d a OECD ed a jaj e e i e ega ebi a a,

ee dg i a 75 d k eh e i ij g ed ih i i je e ake g ji i

di e ega S e ca e i e ji i ji d g ji ega d i a e ega ebi a ca

Ba g ade a, a a e i a d a e g ba ega Se e a i ah d e d a e ee

b a a a i k i i , aj bd bj e ibe a ega ka i a i a ee ak i a e e a a aj

e ed d a a i, e e di aj jih. Dej a, da je le sto korporacij odgovornih za 71

d k e i ij, da i ajhe de e j di a i k aj ic e ega b ga a i da

edice d eb ih e e b di d a ah . i. a i ega e a ajh je b ij j dje, ki

e i b j g e i i a gi a i i a i a adi e i e, a e, a i, a, i a id i

i d., ka ej eb d ga e j a j d e e de i e a g ba i Se e i J g.

Zdi e, da je dg g e i i a i b ga i , k acija i ka i a . Sk e e ahko,

da je k j ke ig acije eba b a a a i e a je a i e je a ji i, k ce a

d eb e a i i i e a e e dg i, ka ej e i, da i aj d a e, ki

i e e d i g e a ja f i ih g i aj e k i i, a , a erialno in pravno odgovornost

d d a i j di, ki jih b d edice akih deja i ajh je i ade e.

LITERATURA
Armstrong A. E., Krasny, M. in Schuldt P. J. (2018). Communicating climate change: A guide for
educators. Cornell University Press: Comstock Publishing Associates.
Bade, K. J. (2005). Evropa v gibanju. Lj b ja a: Za ba /* Cf.
Bayes, A. (2017). Who takes responsibility for the climate refugees? International Journal of Climate
Change Strategies and Management, 10(1), 5 26. doi:10.1108/IJCCSM-10-2016-0149.
Black, R. (2001). Environmental refugees: myth or reality? Working paper no. 34. e a ica.
UNHCR Evaluation and Policy Analysis Unit. Dostopno prek: https://www.unhcr.org/.

150

Black, R., Bennett, S. R. G., Thomas, S. M. in Beddington, J. R. (2011). Migration as adaptation. Nature,
478, 447 449. Dostopno prek: https://www.nature.com/articles/478477a.

Castles, S. (2002). Environmental change and forced migration: making sense of the debate. New issues
in refugee research, working paper no. 70. Dostopno prek:
https://www.researchgate.net/publication/237722690_Environmental_Change_and_Forced_Migration
_Making_Sense_of_the_Debate.

Dellasala, D. A., Goldstein, M.I. (2018). Introduction: Climate Change. Encyclopedia of the
Anthropocene, 2, 19 20. doi: 10.1016/B978-0-12-809665-9.15009-8.

Foresight, The Government for Science. (2011). Migration and Global Environmental Change Future
Challenges and Opportunities. Final Project Report. Dostopno prek:
https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/287
717/11-1116-migration-and-global-environmental-change.pdf.

International Organization for Migration. (2014). The State of Environmental Migration. Dostopno prek:
https://publications.iom.int/system/files/pdf/state_environmental_migration_2014_0.pdf.

International Organization for Migration. (2019). Glossary on Migration. Dostopno prek:
https://publications.iom.int/system/files/pdf/iml_34_glossary.pdf.

International Panel on Climate Change (2018). Impacts of 1,5ºC of Global Warming on Natural and

Human Systems. Dostopno prek:

https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/sites/2/2019/06/SR15_Chapter3_Low_Res.pdf.

Islam, M. R. in Shamsuddoha, M. (2017). Socioeconomic consequences of climate induced human
displacement and migration in Bangladesh. International Sociology, 32(3), 277 298.
doi:10.1177/0268580917693173.

Jónsson, G. (2010). The environmental factor in migration dynamics a review of African case studies:
Working Paper No. 21. University of Oxford: International Migration Institute. Dostopno prek:
https://www.oxfordmartin.ox.ac.uk/downloads/WP21%20The%20Environmental%20Factor%20in%2
0Migration%20Dynamics.pdf.

Kajfe , B. L. (2012). Prilagajanje podnebnim spremembam. Ujma, 26, 195 201. Dostopno prek:
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=/ujma/article_2012.html.

K a , J. (2013). P d eb e e i e k aj Sh a aga Ba g ade . Dve domovini, 38, 113 128.

Dostopno prek: http://twohomelands.zrc-

sazu.si/uploads/articles/1448468777_Kocar_podnebne%20selitve_R.pdf.

151

Marchiori, L. in Schumacher, I. (2011). When nature rebels: international migration, climate change,
and inequality. Journal of Population Economics, 24(2), str. 569 600. doi:10.1007/s00148-009-0274-
3.

Maslin, M. (2007). Globalno segrevanje zelo kratek uvod. Lj b ja a: Za ba K i a.

McLeman, R. (2014). Climate and human migration: Past experiences, future challenges. Cambridge:
University press.

Ministrstvo RS za okolje in prostor (2006). Imate mo . Poka ite e modrost. O podnebnih spremembah.

Dostopno prek:

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/brosura_slovenija_co2.pdf.

Morrissey, J. (2012). Rethinking the 'debate on environmental refugees': From 'maximilists and
minimalists' to 'proponents and critics'. Journal of Political Ecology. 19(1), 36 49. doi:
10.2458/v19i1.21712.

Myers, N. (2002). Environmental refugees: A growing phenomenon of the 21st century. The Royal
Society, 357, 609 613. doi: https://doi.org/10.1098/rstb.2001.0953.

Obokata, R., Veronis, L. in McLeman R. (2014). Empirical research on international environmental
migration: a systematic review. Population and Environment, 36 (1), 111 135. doi: 10.1007/s 11111-
014-0210-7.

Piguet, E. (2013). From »Primitie Migration« to »Climate Refugees«: The Curious Fate of the Natural
Environment in Migration Studies. Annals of the Association of American Geographers, 103(1), 148
162. Dostopno prek: https://www.jstor.org/stable/23485232?seq=1#page_scan_tab_contents.

Plummer W. A. (1996). The Big Push: Emigration in the Age of Environmental Catastrophe. Indiana
Journal of Global Legal Studies, 4(1), 231 237.

Reece, J. (2017). Nasilne meje begunci in pravica do gibanja. Lj b ja a: Za ba /* cf.

Rice, J. (2009). North-South relations and the Ecological Debt: Asserting a Counter-Hegemonic
Discourse. Critical Sociology, 35(2), 225 252. doi: 10.1177/0896920508099193.

Steffen W., Crutzen, P. J. in McNeill, J. R. (2007). The Anthropocene: Are Humans Now Overwhelming
the Great Forces of Nature. A Journal of the Human Environment, 36 (8), 614 621. doi: 10.1579/0044-
7447(2007)36[614:TAAHNO]2.0.CO;2.

UNHCR. (2019). Konvencija o statusu beguncev. Dostopno prek:
https://www.unhcr.org/si/konvencija-o-statusu-beguncev.

152

Zavratnik, S. (2015). Ok j ke e e be i ig acije: a i a je di k ije ek kih eg a cih.
asopis za kritiko znanosti, 43(262), 38 54. Dostopno prek:

https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPNU3ZP/1983b953-c45d-4926-a561-
9a3f1a2035d6/PDF.

153

Ma ija P ik

TRI POANTE OPRAVLJANJA: DRUGA STRAN KULTURE

Povzetek: V lanku se ukvarjam z vpra anjem o opravljanju, ki ga tejem za vsesplo en
kulturni fenomen, prisoten v mnogih kulturah, a kljub temu relativno slabo raziskan. Na
podlagi izvedenega terenskega dela postavim tri teze o opravljanju: da je opravljanje
kulturno pogojeno nasilje, da je opravljanje forma in ne substanca in da je opravljanje v
funkciji u itka. Prva teza vklju uje analizo, s katero doka em, da je opravljanje del kulture. V
drugi tezi dokazujem, da poanta opravljanja ni dejanska vsebina, ampak forma sama. V tretji
tezi doka em, da posamezniki opravljajo predvsem zaradi u itka, in to tezo teoreti no
artikuliram. S tremi postavljenimi tezami potrdim, da dozdaj nje raziskovanje na podro ju
opravljanja ni ustrezno.

K : opravljanje, nasilje, sadizem, in-group, out-group

Uvod in uporabljena metoda opazovanja

Antropologija pa tudi humanistika nasploh fenomenu opravljanja do danes bolj ali manj ni

a e ja a eb ih a i ka a j i a ga je, e e, b a a a a ecifi i gi aj

neke skupnosti (Besnier, 2009, str. 1). Ni pa bilo veliko poskusov relevantne bomo navedli v

nadaljevanju da bi a ja je a i i, e a e di, da a ja je b aja k aj aki

k i, i e di e ka e, da j dje a a ja je abi e a i e ik a a ( a a ).

Obravnavani prispevek se ej k a i i a ge e ede i e a ja ja.

Metoda

Zbi a je da k , ki eje ab je i e e i i b ciji ki ima bolj ali manj

induktivne lastnosti je de e ba a ici acij (S ad e , 1980, . 61). O a ana

je bi a k i a de ed a d ih d Fak e e a d be e ede U i e e

Lj b ja i, ka e e a je di a i e ka. A je bi a i a k i e e ed

a i ede dij , ka e i a i e i, da je bi a i edba a e dije g a ja

a ega eh i ega idika a di d e e a e eji e de e be a ici acij i bi e

prisotne, e. g. tesnoba opazovalca zaradi morebitne odtujenosti (Schwartz in Schwartz, 1955,

str. 351). Je pa zato pomembna morebitna omejitev dije ebi a e b je a e a ed a

154

pristranskost (prav tam, str. 352) e da ahk a i ek i i a i i a , e a i je a
g ja, da (1) a a ec ak i i e i dk i a e ke i a k i i (2) da a a ec
e eh fa ah a a ja i a a i e ( a a ). Na a a i je bi a je ih e e ik
dij, a ahk k e e , da je e da, e a b ajaj ebi e a jk ji i, ee

legitimna (Spradley, 1980, str. 61).

O a a je je eka da j e a e bd bj e a i ih k jih: a fak e i,

zabavah, kavah ipd. socialne situacije so bile torej relativno raznovrstne, posebej je treba

da i i, da bi i e k a i i bjek i, ki i de jed e a a e k i e. O a a je

je bilo zapisano in verbati i ed e a a ja je ki pa je, kot bomo videli, samo

ebi e b i i ed e a ik a ja i e k i i e fe e . A je a a

odkrito a i k i e a a i ka ede i i e j i ja i d g je , da a i ki

specifi ih i acijah e b d bja je i. Na a a i je bi ad e d e e k i e ij

e i i a i ka e, ag i di k e i i d g a i ka e a a g i a, da

e, e a je a a i ka , bjek i ed i a e i . Sk aj e d a a ja de e b

je bi ab je di a i i a a ik, ki b ab je a e a ih i edk , i e e

dg i a a a ja e e a i.

Pregled literature

e a i e a a e a iki a ja ja i a b e a, ahk ed e d ja ih gije

ide ifici a ekaj k a age fe e a. Zad ji i e b a e a je eh

ka eg ij a ag a ja ja, i ice e cij ki f kciji, i di id a i i i f kciji i

normativni funkciji. V nadaljevanju se bomo ed i i a a ge a jih e e .

Opravljanje je v evolucijski funkciji e e ed i e a ajb j a i e opisoval

Robin Dunbar v delu Grooming, Gossip and the Evolution of Language (2004). Dunbar trdi, da

se je opravljanje i edi je ik a i k dje a d e a je cia ih ik , ki

je ad e i fi i i k ak , ka e i ike d jej i a i govor naj bi bil veliko bolj

abe (D ba , 2004). P a ak aj bi a ja je e i a i , ka e i se odkrijejo

a e iki, ki e de jej eci ci e e ka k : ki e ah e aj aje e ge. e

v tem primeru se lahko zamudimo s hitrim odzivom: Dunbar veliko analize opira na vedenjske

ce i jih i a (D ba , 2004), aka a a i a a e dosega znanstvenega standarda

(T ke , 1999, . 192). T di ajb j e i e a a D ba je a a a i a e aga:

e ci i i e a g e k e je d ka je ek k i i f kcij a ja ja, ikak

pa ne razlaga opravljanja samega, ki je lahk hi e i a k i ge i ae

zgodi zaradi katerega drugega razloga.

155

D ga ka eg ija a ag a ja ja e a i di id a i i f kcij i a a ag

individualne funkcionalnosti, ki individuuma vodi k opravljanju. Tu navajamo dve diji, ki j

ed a ja a H a d (1996) i Phek (2018). G ede a a i e ih ke ede bi ajb ahk

a e i g ecifi ih ebi ih i di id a ih a g , a adi ka e ih bi a e ik

opravljanju videl korist, dva pogosta sta statusna konkurenca posameznik lahko opravljanje

abi k a i d ega ja g d ih cia ih a e (Phek , 2018) ali pa ventil (Holland,

1996) s katerim lahko a e ik a e i f acije.

Tretja kategorija opravljanja je razlaga z normativno funkcijo. Dolo e e dije (Fe a de ,

Kapoor in Karandikar, 2017) trdijo, da posamezniki opravljajo predvsem zato, da delijo svoja

a a e i a ja, i e e e eda e i ij a a ed de je je, ka bi ada d d g

kategorijo, ampak da je to nezaveden razlog. Avtorji (prav tam) ocenjujejo, da posamezniki

opravljajo tiste posameznike, za katere menijo, da odstopajo od moralne norme, lastne

a jaj e a e ik . O a ka ki je ce e i i d a je sicer morda legitimna,

e da e je a dija b j a i a j e ja a d b e dije e eha i i a ravljanja,

torej ga ne razlaga.

E : etnografija opravljanja

V tem odstavku bomo predstavili izsledke opazovanja, prav tako bomo navedli relevantne

i e e a i ih e ij e g afij, ki a a i e a i e di a e i a e a ja je,

kar nam bo pozneje pomagalo izpeljati smiselne sklepe o opravljanju kot kulturnemu fenomenu.

E g afij a e a ecifi e k e i i cije b ede i i eh kah: 1) kaj

izoblikuje oprav ja je, 2) kd i a ice c a ja i i 3) kak i i a i i a k e akse

so povezane z opravljanjem.

Kaj izoblikuje opravljanje?

Na aja d b ej a e i e a ja ja e e e g a j : a ja je e i

ak i e ja i f acij d e a e ik . G ck a (1963, . 314) a a,

da je a ja je a i , kak g i i ek , e da bi ga a i i, ka ahk a i i a a i ,

kako govoriti o nekom, ne da bi bistveno ali sploh i a i a d be i a a e ika.

T e i, da b a e ik h a i d be d be i a , e a e ga a ja. e e ;

i ih i e ih, ka e ih e ed de i de ile posebej negativne govorice,74 za katere bi

ahk ed a ja i, da b d a ab a e d be i atus vpletenih, je mnogo

74 Na a a a i de je i d i i d be ed ega a i a ebi e a ja ja.

156

de , ki ak i de a i i a ja j , ed i a i , da je jih d d

ebe b j a i a j e ak a a adi dej a, da e je i f acija a i i a a ja je .

P a i a d aj di , k ga e ahk a ja i d k ik e e e. de b a e ej

e ije a ja i de e i jega d be ega a a, ki e i e e ij ed e

a j i cia i ka i a . P a ak e de je e i e ih b i i i i i de ,

ki so z opravljanjem delili posebej negativne govorice, kar ponovno povzame in potrdi

Gluckmanove sklepe o opravljanju (Gluckman, 1963, str. 313): Bi ka ka da a i a ja

a a a i a i ab e g di i e , ki a a i a k i. K g e i a ja j eda e , on

a e i ed e k i e i jeg ka da e b b i i je , b d ka a , da je

njegova mala zd ba e ed a e je k i e. 75

Ra i k a je a e e ke de je ka a , da je fa ci acija, ki e e i e ja a ja je

pa tudi glavni objek a ja ja, e e eka a g e ija. de je a jaj d ge

de e ak a , k eki de d a d ge, ki je bi a d de je a i a d

i ak a j jeg e ede j . Podobno je za a ja je d gih k ih k i i ah

ugotovila Krista Van Vleet (2003), Gluckmann (1963) in kajpada mnogi drugi, med drugim

a ji ej e je e ih ke dije (Fe a de , Ka i Ka a dika , 2017). Za i i

je, da de je ebi e a ja ja e d je aj k i a i ega i e a i i i e

t a g e ija e eda i j i je a ega i . Bi i a b j a a i veliko omenjenih

a je a e a g e ij a i a f kcij a e, a k i e eke a e e

a g e ij a a e i e ik b j k ad d a je d i ak a j: de je

opravljali tudi na videz pozitivne transgresije,76 eci de a, ki e je a d e e

preverjanju znanja i ka a b j e d i ak a ega.77 Na a a ik a i de je

oceniti razmerje med negativno vsebino opravljanja in pozitivno vsebino opravljanja na lestvici

od 1 (samo negativno) do 5 (samo pozitivno) e k ica (54 %) je dg i a 3, ka

a d da d ka je, da a ja je i i a f kciji i je ja ega i ih i f acij

o posamezniku. Seveda je treba d da i, da je a ja ec g k a di de a, ki je e ja

a d b ega, a i a ega i ega vendar se je ta negativna konotacija vedno vezala na samo

dej a g e ije i i i i i a a k i e eke a e e, de i , aka de a, ki

75V izvirniku: »For the battle of scandal has its own rules, and woe to him who breaks these rules. By the act of

carrying his scandalizing too far, he himself oversteps the values of the group and his scandal will turn against

him, will prove that he or his small clique is unworthy of the larger group. And the scandal will in fact redound

to the credit of the person attacked, since he will have been unfairly assailed.«
76 Se eda je defi icija i i e i a ega i e a g e ije a ecifi e k e i i bjek i a

ka eg ija, e da je i , da aj a i e k e ee b aja i i i ega i e e e e je.
77 Podobnih primerov je bilo v obdobju opravljanja terenskega dela dovolj, da ni popolnoma razvidno, na kateri

ecifi e i e e a a a , a ej b j k k e a ede i e .

157

se je i e e ja j a ja i ka a b j e d i ak a j, je a i a a if a ja , i e e

gre za obsodbo odstopanja in ne obsodbo samega vedenja. Kot pravi Gluckman (1963), gre za

ka da i e ik a de i k e k ak . T eba je da i i, da e govorimo o nekem

e ek g i i ak a j: g e a ek e a ic ih d be ih ,

ecifi ih i i ak a j, ki idej d ge de a, a di e b j ecifi ih

i ak a j g ede a eb g d i a e ika. E ak deja je je ahk i d eh a i ih

a e ikih a i ka da , e. g. ekaj de , e a e je ija i a k k ij,

a jka, e da b e ji ka da in bolj verjeten predmet opravljanja dejstvo, da se

e e ja ja i de e i de , ka e e e e i, da je eda e i e e , k a de , ki je

d b i e e ka.

Licenca opravljanja

P a i a a ja ja d aj , kd i a d je je a ja ja a a i de je b d

ega i eagi a i, e b ekega de a a ja jec, ej i i, ki i a k i, e di

b d a i a ja i i ega de a. P d b a a R a d F a ke be g (1990) diji

a i a ke a ice. P a ak e di de e i e , da jih a ja ek , ka e i

smo si manj blizu kot z njimi samimi; i i je a ekd i e i e , ki ga abi G ck a ,

vezan ravno na univerzo (1963, str. 314): »Bilo bi zunaj meja dobrega okusa, da bi opravljali

a a a e i e e a eke d ge i e e 78

P a i ice ce a ja ja ahk i : ae e de , a ak di g

k i de , kaj i b ajaj i je e, ki ji je d je a ja i, je d je

a ja i a e ika, e i je b i je s sogovorcem kot z opravljanim. James West je v

Plainsville, ZDA (1971), opisal opravlja je e ed jega ah da Zd e ih d a A e ike

ebi a ci a jaj a j ih d bah, i ice i e a e k i, ki i a i

ecifi e d be, ka e i e a ja. Med e k a je , kak a jaj de i, ahk

opazimo, da mora bi i i e b j a a i. O a ja je e eka igid ih i k a ih

e ah, e b ajaj a e, e eje ji e d be, ki bi a ja e, a ak de je a jaj

a ik ga a ik , ka ake ik a a i e i e i k f ik e. Za b j e

a e a je a e a i a a eje ede i i. Za i defi icij b i i e:

e eda di e g e a e e e ji e i , ki bi eb a ekak k ed .

B i i a ekega a e ika eke d ge a e ik je eb a a samo in edino v

78 V izvirniku: »So it would be bad manners to gossip about your university fellow to a member of another
ie i

158

i e ja i e ji a e ik . Zdi e, da bi ahk , e bi a a i a e ika, a i a i

strukturno shemo odnosov posameznika do posameznikov njegove skupnosti (na diagramu X,

Z, Y i W) i g i i, da je Z b i je k X. T da eba je i i, da ak a a a i

v e b egaj a he a e ici i g a, kaj i ka e e, da bi ej k ej a i k adikcij

he a e deja k ikda e a e deja ji a. Med a i i ig a i, ki k j jej i a je

alkohola, prevladuje tako ime a a f ck, a , ki , i ka e i a ak j i a e ik

ed e i a e iki, ki aj e k a a i k i, ka e e i ad iki e ig aj ig ,

d i i, ka e i bi a , ka e i bi e i i ka e ega bi bi . Da j e a a je ig e

ka e, da posameznik prej ko slej zaide v kontradikcijo.

Diagram 1

Ra d ka je, da je e ci i a a b i i a e ici a k e i e b a ce: e bi
obstajala izmerljiva substanca prijateljstva, X a e ik ikak e bi ge bi i b i je k
Y. Ta j k adikcije ee a a a a bi e e i a. Ra ag b
utemeljili na opravljanju med dvema posameznikoma, vendar moramo v nadaljevanju razlage
podati dejstvo, da se situacija, ko a ja e a e ik , e ik b j a e e, h ke b
e a e ci i a e b i i e e be deja ik i a agi k f ik , e a ih
opravljanjem v opazovani skupini.

P g ej i ej d gi diag a : i a ja ih, ki a a ag dvema

a e ik a, ki b a a ja a. Na diag a ba a ja ca a je a A i B. S

k ce i i i k gi je defi i a a b i i a ebi ega a ja ca g ede a b i i

a ja ca: aj a j ega k ga a e iki, ki a ja c b i je kot

159

a ja ec, aj e jega k ga je a ja ec i a e iki, ka e ih a je e

i a d ji ( e e a ed je d a k ), aj e jega k ga a e iki, ki

a ja c a j b i d a ja ca. K e e , je a a je de ka a , da

de je e b d a ja i a e ik , ki ji b i je d a ja ca, a je a ji ,

da A i B e b a a ja a Z. Z je be a a e ik a b i je, k a ad a d g

drugemu. Prav tako je razumljivo, da je W prime e , da je de e e a ja ja: a ja ca a

d g d ge b i je, k a je a e ik W ka e e k i d jij . V ada je a ju se zadeve

nekoliko zapletejo.

P a e ik X je a ja c A b i je k a ja ec B, ed e k i a a e ik X a

opravljalca B poseben status. Zdi se, kot da mu je enako blizu kot opravljalec A kar seveda

k i g e: g e za to, da opravljanje ni a d i d b i i e, a ak jo tudi

a ja i ede j je: e bi B i i d A i e e a ja i X, bi e a , da

je A b i je d X. V e i e bi A db aj e je eje a i , da e bi db ejel,

bi e a , da je B b i je d X. Ra ak i e a aj e a je i zaradi

a ja ja. e bi A eje abi d B i a ja X i bi X i ede , bi bi X a je ,

kaj i bi e i , da A d je a B k b j b i jega d X. D d b e i acije ide i Y,

e da je e i e a ide a e aka b i i a b je a ka: d i a db a ja ja b

e e de e i i a a a e je: e b A abi B k a ja j Y i b B db a i ,

be i , da je Y b i je k A. P d b b i Q d i e , kd je b i ji a

a i A, e ga B abi k a ja j . Na ad je a je g a di i acija, k b a A in B

ba i i a k a ja j Z, ka b di i e e ik a je .

160

Diagram 2

e bi abi i e j k i g ede a a a ik 66 % de a ja e k i ah

tri ali manj bi bila situacija se eda e ik b j k ek a. e ak j bi g i i, da e ba e

ebi ih a ja ih a j je, a je g e a i i, da e jih k i ah de je

opravljajo bolj marginalne posameznike. Prav tako pa je zaradi inherentnih kontradikcij pri

d a j b i i e e a e ik , ka e i i e ej, e g e i a i a a

a ikacij a i a: a e ik jih a e e e ak a , k je de eke k i, i e e e

rezoniramo Gluckmana, ki ima svojih raziskavah podobne sklepe(Gluckman, 1963, str. 314).

Sk e e ahk g i ij , da je a ja je e i a i g je a i , da a ja

i ega, ki i je a j b i ji, k a ja ec, e da g e i e a d aje e

soodvisnosti: samo dejanje opravljanja je deklarativno in performati , ej e a ja

oziroma potrjuje razmerja med posamezniki.

Rituali in prakse

de je k aj g ej e i acije, k / ka e ih e a ja/ a a, ede i i ede je a

ija i (ka a/ i ), d e ed eda a ji, kaje je ( ik a a ), d be a e ja, ka

d b ka ej di i edki a a ja. Li g i i e ak e a ja ja e ka ej a

ee a e ec i a e e a ik jej ik d i g i i ih ak k i e; e b aja

ecifi i a i g a a i be ed jak. P da i a ahk d e a i i i: i , e g

e a jaj e e i i e g dbe ed i i i a e iki, di k e k i e i aj

g db , g e e a i b i i e ja i e a deja k de i e i f acij. P a ak e

podobnih skupinah vedno omenjajo isti a e iki i di i i k e i. D gi , a e iki

161

d ik a ed a ej a ja je ( g e a a ? ). de je e a ja ja e aj

po ustaljenih vzorcih, ki pa vsekakor niso obvezni a ak a a i ae

neopredeljena ve i a e b ih a i je ej e e je a ej jih d eh g a jih.

Ka 41% de je a a ik i i , a i da a jaj edk a i a da h e

a jaj , e da a a je ka e a i k e : de je a jaj e g ,

e a se dostikrat ne zavedajo, da opravljajo, ali pa pod terminom opravljanje razumejo

g , ki e a da k j je i e ja i f acij d i ebi, a ak a ak

i e ja k i i. O a ja je je ecifi a be eda, ki i a ed de i i a i egativno

k acij . V a a ik je 71 % de dg i , da e ji di a ja je e a .

P g eje e ab ja be eda a , ki a je e ik eje ji ej e deja je, k

a ed i ej, ak a a e g afija k di d e e d ge a ajo, da ima tudi opravljanje

je eje. P a e iki, ki a a ik dg i i, da e ji di a ja je e a ,

dg a ja i di a d a a je, akaj a jaj . Nekaj najbolj pogostih odgovorov:

- Ke ek e de je ed a a no. Po evange ij i j dje g e iki.

- »Ker ti to da obilico tem za pogovor.«

- »Its fun okej.«

- Ke i g e ekaj a i ce.«

- »Da da i ebe , ka e i ci a.

- Ke e a i a, a i g ede d e ih a i drugi enakega mnenja kot jaz.«

- Te e k a i giba i, e da e a ab da ak i b j e.

Razlogi za participacijo pri opravljanju so torej vsaj na prvi pogled raznovrstni, vendar lahko
e ak j e e i a ag, ki jih e ja ed prebiranjem literature opravljanje je
svojevrsten kulturni pojav, ki ni funkcionalne ali evolucijske narave, obenem pa je izredno
b ga i k ek e ja , ki , k ka e i e ja a a i i e g afija i, d e ike e e
kulturne univerzalije. Opazi ahk , da je a ja je e i i a ede ih i e a i
ek ici e i ek a i a aj je a eha.

162

T interpretacija opravljanja

Etnografija opravljanja v opazovani skupini; skupaj s primerjalno analizo drugih etnografij

a ja ja, i e e ed e g i i, da e i a ja je k i i cija d e ike

e e i e a ije, a g a e e k ab akcij , i e e ahk postavimo tri teze:

1) opravljanje je kulturno pogojeno nasilje,

2) opravljanje je forma in ne substanca,

3) a ja je je f kciji i ka.

Opravljanje je kulturno pogojeno nasilje

Na podlagi opazovanja lahko sklenemo, da je opravljanje kulturna i i cija, e di e aje a

ed ih i a . G ck a (1963) i je, kak e ed e e ki de ikda i i ,

da e i ada k i Z , ed e ke i a a ja i, ka e i ici a, da a ja je i

samo vsebovano v kulturi, ampak da je e a ja ja k j a a e i i ad

d bi i e a g : i , i ad iki eke k e e b d a ja i ek , ki je jih i

k i j, i d gi , i ek, ki e a ecifi ih d i eb e g d i e

posameznikov v neki k i, e b a a ja i a a i a i i b ek ga a e a i .

K e e , i i de je, ki i ede i, da bi i a ja i, bi i b j k a adi ebi e

i ade i a adi dej a, da jih je eki d gi de a ja .

Sklenemo lahko, da je opravljanje kulturna institucija, ki je po eni strani strogo zamejena in

regulirana ecifi e a i e d k e d k e a ik je prav tako pa je po lastnostih

e a i e i k i a i i a e ikega i a: a ja ega a e ika e izadene tako

e . Ob aja di a ika ed k , ki je e ed a a i e i je a e eje ji a,

i a ja je , ki ebi k e i ade e a e ika. P eda b j a a i k e

e e : e i ade e ga a adi ebi e, a ak i b ega omena dejstva, da je bil opravljan,

zatorej lahko potrdimo drugo tezo.

Opravljanje je forma in ne substanca

Parafrazirajmo Ferdinanda de Saussura (1997, str. 137): »jezik je forma in ne substanca«,

e a a a af a e ak j a i i: e g e e iko za to, da bi bilo opravljanje brez

ak e ebi e i da a ebi a e bi bi a i i aj a j e e a a, a ak je a a e , da

je substanca opravljanja opredeljena in vsebovana v strukturi neke skupnosti.V tem primeru

b e a i F ca a, ki de Zg d i a i a k a ici a a i e (2018, .

163

207): N daj i e a a, i g a e a i ah ; a a e je ba a, e a

i be i ika, e kah edag gike d a ega a a, e ice i a e.

Foucaultova ideja je preprosta:79 v trenutku, ko se znotraj diskurza precizno deklarira mesto

norosti, dobijo vsa ostala mesta v diskurzu atribut zdravega razuma spet se referiramo na prej

omenjeno Saussurjevo teorijo razlikovanja. Idejo lahko subsumiramo na opravljanje;

a e iki, k je bi e e e ej, a ja je ed dek a i aj e

a g e ije, ej ek e i eka ja a ij a a g e ivno, kar pomeni, da svoje mesto

i eka ja hk a i i i i a i edi a ij a e eda, po e a ja i

i ak a j.

S e ahk i e je i ek i -group vs. out-g Tajfe i T e (2004) ed aga a, da

b d a i eke k i e (i -g ) di k i i i a i e a e ( -group). Ugotovitev lahko

pojasnimo: seveda bodo, kot smo pokazali, us a je e d be aj eke k i

aj e je eje e ed a ja e k aj, e da g e ce di d g e : a ja je di

samo po sebi utrjuje razliko med opravljalci in opravljanimi in med njimi ustvarja razliko.

Sklepamo lahko, da se posame iki, k a ja i, ij i da e a a , ke jih je

a ja ec a i a a j b i je d a ja ca.

O i je, da i i b a cia ega i i bi i a ja ca, da a i a ahk a i bi a e b e

d be e edice i e eka a a i strukture. Da lahko sklenemo poglavje, moramo

a i a i e ekaj: di ebi a a ega a ja ja ikak i k j a ahk je e i a a i a

tudi ne e e , b ajaj ce i e i, k ka e i de i a g e i a, a ee i bi

opravljan ne a , da a ja je i g je b a c , a e je a b a : a a

substanca je odvisna od opravljanja: opravljanje je dejanje, ki sproti identificira in celo izumlja

transgresije nekega posameznika.

O

Opazovanje a e e je ka a , da de je ed a ja je ed i aj : ed

d e je e a b d a ja j a e i i e ik a a i gi g di

ja eda i, da a ja j i aj . P e b di k a agi je a ka, da e di, da je

eii i e a ja je a e je a ebi, g i , k e e , ki, k a:

I a kak a ? a i K ga g e daj a ja ? M gi a ji a ii d b

E i abe h Bi d a k The A die ce i E e da Life (2009) pogosto potrjuje, da gre pri

a e j i a ja j ag a i ek, ki je a e je g eda ce , e da e di

79 M da ajb j i ika F ca e ideje ajde d a i D aga Ja a ja Ve iki b i ja i a ek.

164

a age, akaj je ak . Lidija Rad i i I dik E dei a aga a i a e i ih ,

za katere predpostavljamo, da so medijska parabola opravljanju oziroma neke vrste

komodificirana instant oblika opravljanja (2017, str. 45): P b ika, k aj b i ,

sodeluje v ustvarjanju sinoptikona, situacije, ka e i e ik jih a je a jih ; i a i

jih , da de jej i je j a ih, a i i i i ( e e k i i) a ebnosti ljudi, ki so

k i . 80 O a ja je ahk a i e ej b j e : a ja ca e a a ja ca.

P e ja a ga i di a jeg a deja ja g ede a i ak a ja deja jih. P i e h ni

e b , e e a ja i a eda , a d agi ka e ih je je , e b je e, da

je b ja . Z ajde e aj , ki je a a ge k ce a ika. V Nad a j i

ka a j F ca (2004, . 220) ak d i defi icij a ika: »Vidijo ga, on pa ne vidi;

je ed e i f acije, ik i a i bjek k ikaciji. Ma i a ajb j a

definicija opravljanja? V tem primeru seveda ne bomo podrobneje razpravljali o teoriji oblasti,

aj e i a i i e ebi i a a ek a ja ja. e a a ja je g eda

k a a i i ce , a a e a ji e ede , g b ji a g, akaj a e iki e

e ij bi i a ja i. e e a i a Sa ci a i Bei g a d hi g e (1969,

str. 261): »Sramota je ali pa ponos, ki mi razkrije pogled [gaze] Drugega in samega sebe na

d ge k c g eda. S a a je a i a , ki i da i e i, e a di nati dejstva, da

sem opazovan.«81 Sa ci a ajb je a i Laca , ki i k jigi Se i a je a i e

naslednje (1988a, str. 224):

Ka je a e aj e b ej e, je ede i, da i d gi ed a ja, da d gi a a i je a e e,
e e, ki e e ika , ke a ja giba ja k i i ed ji . G e a e a a ka e.
Dialektika pogleda [gaze] je vsebovana na ej a i. Ka eje, i , da d gi idi, kje e ,
a ak da idi, ka g e , e e d ga e, b j a a , idi, kje i e . V aki a a i i
intersubjektivnih odnosov bistvo ni, kar je tam, ampak kar je videno.«82

O i je, da je a e ik e ije , da je opravljan. Zadnje omenjena analiza je za sklep

a d j. M da je a e di dg a a a je, akaj adi a ja :

80 V i i ik : P b ika, ajed e ici a, e je a a j i ik a, i acije k j j jih g

adg eda jih a , i e i g da e j i i a a ih, i i da i e (i a e k i e )

i a j di k ji ka i .
81 Avtorjev prevod iz izvirnika: »It is shame or pride which reveals to me the Other's look and myself at the end

of that look. It is the shame or pride which makes me live, not know the situation of being looked at.
82Avtorjev prevod iz: »What matters the most to me is knowing what the other imagines, what the other detects

of these intentions of mine, I who am moving forward, because I must screen my movements from him. It is a

matter of ruse. The dialectic of the gaze is maintained on this plane. What counts is not that the other sees where

I am, but that he sees where I am going, that is to say, quite precisely, that he sees where I am not. In every

analysis of the intersubjective relation, what is essential is not what is there, what is seen.«

165

e je e adi e a ja , da a aj i ega, ki g eda, i a, e e d ga e, a

aj Laca ega e ikega D gega. Lahk e e e b j a a , da a ja

i e D gega k ad ak i e ja je ed e ja d gega« (Lacan, 1998, str. 235).83

Nekega a ja ega a e ika bi a ec e i i ak : Laca c i a i e, da je

(1966, . 835): [ ] bjek [ ] i , ka ed a ja a e a ec in ne more ga predstavljati

a ik ga d gega k a d gi a e a ec. P a e iki, ki a ja i, i b i k d

bjek a ej i a i k a e a ec, i a g e ija je ej a k i e a da a

interpelacije, kot jo definira Althusser (2000, str. 100). Torej posameznik, ki opravlja, je

opravljenega prepoznal na nekem mestu v s k i, eke a da i je d jega i ak a

d e ede je. Rek i bi ahk , da je a g e ija ak k i e i b ega k da i a je

a a ija i b e k d , ka e e e e i je i g di . S bjek a ak k i e , e

h e i b i k d h a i i j i eg i e , ed a a ki a i. i ek ek a ki a ja

i e ak e (1988, . 57):

Kaj e i dej , da "D ba e b ji" (Lac a /M ffe), d gega k , da je je

D be ega e ek i e , k i a k i eke k i i e e i, kaj

torej pomeni drugega kot to, da identifikacija, ki bi nam podelila fiksno simbolno identiteto, v

ad ji i a ci e d e i? I ga, a a ek ide ke fa a e, je a a e , da

a ki a e , dej , da "D ba e b ji".

V e i , k e ik k a d ej, a i e i i e k ide gij a e ce e ce: e i se na

k i e e , ja k i a d be -simbolni univerzum, v katerem ima "vsak svoje

e ", j. a k a i i ij d be- ga i a; b ik a je k e je e d be e

ide i e e e d e i, d ba e ka e a a ag i i , ek i e , i ide ki

odgovor, ki maskira to nekonsistentnost, je prav fantazmatski lik Juda, "judovske zarote".«

T da ja i e e a a: i k ci a a a aga a i , kak fa a a ik ije a ag i e i

nekonsistenco, toda opravljanje ni odziv na transgresijo, opravljanje deklarira transgresijo, kajti

a g e ija e b aja a a ebi, a ak a e je i e a a. Ra e je e a a: k

posamezniki opravljajo, prepoznajo mesto transgresije, obenem pa sebe postavijo v diametralno

nasprotje. Zakaj bi e i a i? Zakaj je ad i edi a e a a je k

zglednega subjekta, ki vztraja prav na mestu izrekanja, ki ga je zanj odredil Drugi povezan z

i k ? Gre za to, da v trenutku opravljanja posamezniki sami sebe postavijo v vlogo

zgled ega bjek a, ki je a i , ka d jih ah e a D gi; e i a i a , ke e a a

83 A je e d i i i ika: Ma de i e i he de i e f he O he .

166

definicija mesta transgresije pomeni, da je preostanek diskurza nasprotje, torej antitransgresija,

po drugi pa zato, ker z dejanji deklaracije transgresije posamezniki samodejno zavzamejo

aj a i a g e ije. Z a ja je , ej ad , dek a acij a g e ije, bjek i ej

e abi De e e a g postajajo subjekt, postajajo tisto, kar od njih zahteva Drugi,

ka e e i i e a k k e ega, ka k i e e i, d e ej , aj ka a i a g e ije

pomeni isto kot popolne podreditve.Laca i k jigi Se i a je e e g ed s sadizmom

(1988a, str. 220): U ede e a i k j adi a, ki e i j i b a a ika e dimenzije.

P ka a e , da e a g ed bi je, ki ga i , d a i je e je deja j a,

kar je izziv na vsaki instanci.«84

G e e ej a , da bjek , ki a ja, i a. Ta i ek g a a fa a a, ki j je

zadnjem omenjenem ci a i a i ek, i ice eka ek i e ca je i b e k d bi a

e a a k a g e ija. Ra je a i i ek fa a e: a g e ija e ici e b aja,

e a a je e ed i b e k d i ed a d e e e e i j , fa a a a to

e e e i je a a ki a i di id a i i a i e a g e ije, i ice i b i k d

je e a , a a i a a e ik k i a i a. Sk e e ej ahk ak e: a ja je je

f kciji i ka opravljalci, ki gledajo v opravljanega p a e ika, k i aj

ek i bi ahk , da je a ja je k i i ci a i i a a f a adi a. Ra a i ek je

i , ka g i f kci a bjek a a i e e d ga e, ce , ki i aja i ek i

funkcionalnost, torej proces umestitve subjekta v nasprotju s transgresijo, je isti proces. Lacan

(1988b, . 120) ed i k jigi Se i a je a i e, da je: [f] kcija a e a g dja, da i

bjek a d a e a ca d a e a ca, a jaje ik a e a ce , k je j , da e

i b j i e d je ja a e i, ki a a a e de a je ihi ega a a a a.

Sk e e , da je a ja je f kciji i ka i be e i k f kcije.

Sklep

e e e a a e e ka eg ije ebi ih dg a a a je akaj a ja ,

lahko ugotovimo, da niso ustrezne; etnografija opravljanja v drugih kulturah, skupaj s

e e i i i i e e cija i, ka e, da a e iki e a jaj a e . Ka e i e

ega e a ed ega de je ja a ih ed , e g af ka a i ka a k e a je, e

84 Avtorjev prevod iz: »I gave you an introduction to the experience of sadism, which I took to be elective in
revealing this dimension to you. I pointed out that, in the gaze of the being whom I torment, I have to sustain my
desire with an act of defiance, a challenge at every instant.«

167

a e ike ed a ja je db ja i e ja eki i ek. Ni a e a ji , akaj
bi nezavedno deljenje posameznikovih vrednot p i a e ik b ja i ek.

Z etnografsko raziskavo smo uspeli postaviti tri teze, in sicer da je opravljanje kulturno

g je a i je, da je a ja je f a i e b a ca i da je a ja je f kciji i ka.

Sk e e ahk , da a a a a i i e a a j k a dgovorov in da je

d b ej a a a i a a ja ja ekak a i i ci j, e ebej idika k a e

antropologije in psihoanalize.

LITERATURA

Bird, E. E. (2009). Audience in everyday life: Living in a media world. New York: Routledge.

Besnier, N. (2009). G i a d he E e da P d c i f P i ic . H : U i e i f Ha ai i.

Dunbar, R. I. (2004). Grooming, gossip and the evolution of language. London: Faber and Faber.
Fernandes, S., Kapoor, H. & Karandikar, S. (2017). Do We Gossip for Moral Reasons? The

Intersection of Moral Foundations and Gossip. Basic and Applied Social Psychology, 39(4), 218 230.
doi:10.1080/01973533.2017.1336713.

Foucault, M. (2004). Nadzorovanje in kaznovanje: Nastanek zapora. Ljubljana: Krtina.

Foucault, M. (2018). Zg d i a i a k a ici a. Lj b ja a: Za ba /*cf.

Frankenberg, R. (1990). Village on the border: A social study of religion, politics and football in a North
Wales community. Prospect Heights: Wavleand Press.

Gluckman, M. (1963). Papers in Honor of Melville J. Herskovits: Gossip and Scandal. Current
Anthropology, 4(3), 307-316. doi:10.1086/200378.

H a d, M. (1996). Wha W g i h Te i g he T h? A A a i f G i . A e ica
Philosophical Quarterly, 33 (2), 197-209. Dostopno prek: http://search.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni-
lj.si/login.aspx?direct=true&db=edsjsr&AN=edsjsr. 20009858&lang=sl&site=eds-live.

Lacan, J. (1966). Écrits. Paris: Editions du Seuil.

Lacan, J. (1988a). The seminar of Jacques Lacan. London: W.W. Norton. Lacan, J. (1988b). Seminar
Jacquesa Lacana. Ljubljana: Delavska enotnost.

Pheko, M. M. (2018). Rumors and gossip as tools of social undermining and social dominance in
workplace bullying and mobbing practices: A closer look at perceived perpetrator motives. Journal of
Human Behavior in the Social Environment, 28 (4), 449 465. doi: 10.1080/10911359.2017.1421111.

168

Rad i L. i E dei I. (2017). Ve iki b a a g eda / Vi g eda e Ve ik g b a a . Fe e

( ad)g eda ja i i e a i g eda i ija i i g a . , 12(1).

Sartre, J. (1969). Being and nothingness: An essay in phenomenological ontology. New York:
Washington Square Press.

Sa e, F. (1997) P eda a ja i ega je ik ja. Lj b ja a: ISH, Fak e a a di ki
h a i i i tudij.

Spradley, J., P. (1980). Participant Observation. Orlando: Harcourt Brace Jovanovich.

Schwartz, M., & Schwartz, C. (1955). Problems in Participant Observation. American Journal of
Sociology, 60(4), 343 353. Dostopno prek: www.jstor.org/stable/2772027 .

Tajfel, H. & Turner, J. C. (2004). The Social Identity Theory of Intergroup Behavior. Political
Psychology, 276-293. doi:10.4324/9780203505984-16.

Turkel, J., W. (1999). Grooming, gossip, and the evolution of language . By Robin Dunbar.

Language 75(1), 191 192. Dostopno prek: https://www.jstor.org/stable/417520 .

Vleet, K. V. (2003). Partial Theories: On Gossip, Envy and Ethnography in the Andes. Ethnography,
4(4), 491 519. doi:10.1177/146613810344001.

West, J. (1971). Plainville, ZDA. Westport, CT: Greenwood Press.

i ek, S a j. G af e je. Ve ik I i a a a k i i e dije, 9(2), 46 58. Dostopno prek:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2ISMAS0K .

169

Minea Rutar

KAKO RACIONALNI SO VOLIVCI: RACIONALNA
NEVEDNOST IN RACIONALNA NERACIONALNOST

Povzetek: Dalj asa so sociolo ke in politolo ke razlage politi nega delovanja temeljile na
dveh predpostavkah: volivci so racionalni akterji, ki (popolnoma) informirano in epistemolo ko
racionalno izpolnjujejo svoje cilje, svojo volilno pravico domnevno uporablja za doseganje
skupno dobrega. V lanku najprej predstavim poskus teoretikov racionalne izbire, da bi
politi no delovanje pojasnili s pojmom racionalne nevednosti«: volivci naj bi bili premalo
informirani, saj je ocenjevanje slabosti in prednosti politi nih programov preve stro kovno,
nato predstavim klju no pomanjkljivost postopka in opi em temeljna socialnopsiholo ka
spoznanja, ki ka ejo, da v primerih, kot je politi no delovanje, akterji ve inoma ne le da niso
informirani, temve se zdijo v enem vidiku tudi neracionalni, tj. odlo ajo se na nekognitivni
na in. Nazadnje ocenim pomen klasi nega postopka teorije racionalne izbire in sodobnih
psiholo kih spoznanj pri razlaganju politi nega obna anja.

K : racionalna nevednost, racionalna neracionalnost, teorija racionalne izbire,
db de, e i e ka aci nalnost

Uvod

N e b a 2016 je bi i je D a d T , ed ed i ki ka dida , ki je bi e ecih ed

i i ij a jih dk i ih e aci a i i ih, a i i ih, i ig a kih i

ek i i ih a i ih. P a ak je bi a a edij ko podprta kampanja, ki je

a ed a a jeg e ed ed i ke a e d i g ad je id a ehi ki eji i e edi

a ia d a , e ja e ja i b a e a i i e i e a i, d

deregulacije zdravstvenega sistema in zanikanja podnebnih sprememb.

Kak je , da je de k a i i idea a e je ega, aci a ega i e ega

volivca, ki domnevno uporablja svojo volilno pravico za doseganje skupno dobrega, tako

a d eda ? Kak je , da je de k a i i i e i tem obdobju privedel do

d i e B i a ce a i i E ke ije, d i e, ki b ak Ve iki B i a iji k E i

a ed jih e ih ia g g da ke k de (Ha d i d gi, 2017)? Kak ahk

170

ja i , da d a ah ajda j adicijo demokracije v zahodnem delu sveta volilni
rezultati pogosto preprosto ne dajejo kolektivno racionalnih rezultatov?

V e de a ka b ed a i a ekaj ih dej e i i ih e i a jih i

i f ia i e ih i ce a i ih de k a i ih d a ah. P ed aga a b , da

lahko tako stanje pojasnimo z modelom racionalne nevednosti. Ta e a a a a k b

b jaj j ei f i a i i ce ih i i ih dej ih i ja ih,

ka e ih e a d j i i e ek ije a e de e e ja. Sk b b jaj e je, da je a

e ji a A e i a a a, da a e d a e i g a a Oba e ad i i acije,

aj e i, da e i a, ki i a d a ja de k aciji, ega ni razumela, ko se je

d a a e , k ga d e i a a ed jih i ah (S i , 2013, . 1). Sk aj e g e e

je k a i e . a i d i i, ka e e e je i i e g a e d e i, e a e ik e

e, kaj h a ij i kak i b d jih i e je i i ki. Re je, da eb jej ivci precej

a j i i ega a ja jih kak deja ki i i i d e a ci; e da a ga eb jej

dovolj, da e ahk a d agi ja ih i f acij d ij , kd b aj e je eje d ege e a e,

ki jih j dje e ij . P eda d gi i be eda i, i k i a de k acija ah e a i ce

aj ekaj a ja e , ka e i i iki ed a jaj ka e e i i e g a e i a kaj

dg i (S i , 2013, . 2). e a e de e ed i d ed a k e ije aci a e

izbire, osnovnega razlagalnega dja i i e a i i i gije ek ik a ik je,

gi a ji ja ee k ice a je a aci a e ega ak e ja (Ca a , 2011;

Brennan, 2016).

Ve da a e e a je a adi e a ja a j i cia e ih gije in vedenjske

ek ije ed b j da ja, da i i a i je a e ija aci a e i bi e e e ja i i

e b ega idika e kega de a ja. V i acijah, k je i i de a je, ak e ji

e i a e e da i i f i a i, e e e dij ekem vidiku tudi neracionalni, tj.

d aj e a ek g i i i a i (Ca a , 2011; H e e , 2015). Tak b d ge de

a ka a d agi eh cia ih kih g i e k a a ja i i i e a i

i a ka, a a i f i a a, e i e k e aci a a e i a ja i ce .

K?

P g ej i aj ej, kak a e a i i a e i a ja e ega i ca ad jih

ekaj e ej e je ih d a ah, kje i ci a h ad je a eje i e e e jive

d i e d g i i ega i i i edica i a d a e i ed a d i i k je

(Somin, 2013; Kaur-Ballagan in Skinner, 2018; Brennan, 2017; Caplan, 2011).

171

ZDA

Na podlagi pozneje navedenih in podobnih podatkov politologi eno tretjino volivcev a jej

a e ed e e (a g . know-nothings) (Ca a , 2011). I f acije, ki jih a e i a i ce ,

. i e ed ed ika, dej a, a ka e a i ci e eb jej e ik b e a ja,

i a a i ahk a ji a. P ecej e ed dej ih, ki so zabavna, vendar popolnoma

a i k aj a e e e a a a d a je d i i i ih g a . P g ej i

ekaj i e ab e b e e i . ei f i a i e ega i ca:

a i ka e ka ej , da a j k ica A e i a ahk i enuje vse tri veje oblasti;

ica jih e e, a i je g e e jih e d a e de k a a i e b ika ec;

a Wa e ga a je a 22 % A e i a ede ekaj ej afe i;

e a 2010 d e e ji i i ce i a ede i, da je bi a ej je e gospodarska rast;

e a 2010 bi e i e k g e ; i ah e i a A e i a i ede a, da

republikanci niso dobili senata;

ica A e i a e e, da i a aka d a a d a e a ja, i e a aja je

njihovega mandata; manj kot 40 % pozna ime i beh e a je , e a j jih e, ka e i

stranki pripadata;

e i a, 86 % A e i a je a B h e ad i i acije a i e jeg ega a,

medtem ko je samo 15 % vedelo, da predsednik zagovarja smrtno kazen;

po zmagi Obame je samo ena e ji a i ce ek a, da e, kak e je jeg ed g a

zdravstveno reformo;

e i A e i a i i, da je k i 5 % d a ega a a a e je ega ed a d i

i( a da e , i b a e a je i cia a ), e da ga je deja k

namenjeno 0,5 %; to precenjevanje pomembno vpliva na nizko podporo za mednarodno

i da jaj , da bi e ji de e d a ega a a a bi i a e je d a i

politikom;

e i A e i a e dce j je, k ik i de e a a je a e je cia ni

i;

e a 2007 je a e a e ji a A e i a ahk i e a a d e g a i eji i a a;

a e a e ji a A e i a je e a 2010 ede a, da je aj e ji de e a a a e je

b a bi; e ji a je e i a, da bi a i a de e i a i.

172

Velika Britanija

Ra i ka e deja ikih i a a e a efe e d a Ve iki B i a iji i i EU ka ej
i i e e ed i (S i , 2013; Kaur-
ecej d b a je, j. ecej i k j

Ballagan in Skinner, 2018):

e i B i a ec i i, da je e opskih migrantov v Veliki Britaniji za 15 % celotnega

prebivalstva (dejansko jih je 5 %);

skoraj polovica Britancev ne ve, da se evropske poslance voli (vsak peti misli, da se jih

gotovo ne voli);

e i B i a ec i i, da e 27 % e kega a a orabi za administracijo

(dejansko se ga porabi le 6 %);

e i B i a ec i i, da Ve iki B i a iji 21 % ebi a a i ada i a (deja k

5 %);

e i B i a ec i i, da je a e k e a e ji a ebi a ce k a ke e e

(dejansko skoraj dve tretjini);

e k ica B i a ce i i, da ig a i da ki i e aj Ve iki B i a iji a j, k

d d a e d bij (deja k ig a i i e aj e d a i, k d je d bij );

ek ica B i a ce i i, da ig acije e aj j k i i ala (v resnici uradna

i a ka ej , da e d i);

ica B i a ce i i, da e je b e e ed ek a ifici a i i de a ci e a a

a adi ig acij ( e ici ad a i a ka ej , da e i e a a).

Teorija racionalne izbire in racionalna nevednost

Za adi ej a ede ih dej e d bi i ib i e id, k ik je i i a a je

ZDA i Ve iki B i a iji. L gi a a je, ki e aja, je, akaj je ak . A i j dje

b e b i i i ji i a a ak e b a i i -ek ka a a ja? Nimajo dovolj

i f acij, e da bi i jih e e i e ? A i da b ajaj d b i a gi, da e i i ec

ni motiviran, da bi se informiral in da bi se informiral kvalitetno in nepristransko? Ugotoviti

a , kaj a ik i i e a a je, da h ahk a e a i ja i

e , kak a i i k d , ki j a.

V i e a i e ja ja a d a e ad j a de a, akaj je a je ak , kak je, i ice
model racionalne nevednosti in model racionalne neracionalnosti (oz. pristranskosti). Da bi ju
a e i, a aj ej eda i ekaj e iji aci a e i bi e; i e de a je

173

a e ce j je g ede a a da d i ek ki de aci a ega ak e ja. V d d

e a ej i ci aci a i a i e aci a i?

Predpostavke teorije racionalne izbire

E a aj i ej ih e ij ak e ja, e ja je a ek iji i i logiji, vedno bolj pa

di ci giji, je e ija aci a e i bi e (Ca a , 2001; 2011; O , 1992). Nje e i i jed e

predpostavke so naslednje;

1. akterje pri delovanju prvenstveno motivirajo materialne preference (interesi oz. cilji);

2. akterje motivirajo ebi i interesi;

3. akterji so instrumentalno racionalni: izbirajo med dejanji vedno tista, ki najbolj

ad jij jih e efe e ce, i e e e aj eji e (k i a efe e c X

naredim Y in s tem je zadovoljena preferenca X);

4. akterji so (popolnoma) informirani i i aj aci a a i ak a ja (e i e ka

aci a ) i kih jih deja j . i bi a jih e ci je. D ga e e e , ja

i ak a ja ( i jih deja j g ede a ih d ) b ik jej aci a , j.

e i je i a podlagi dokazov.

e a i a e ija e i e eji e, je e ija aci a e i bi e d b ih a ih

a a i e bd a a k e i j b je a a a aga je gih i i ih i ek kih

ja . Ra i ka e ka ej , da ak e ji i e ih, k e aj a e ia i i ki, j. k

jih a d i e e b a j je jih e a e ia e i e e e, e bi aj b a aj

ecej aci a (Hed a d Yi ik ki, 2013). T e i, da e di i aj i k ab

preferenc (materialne in nematerialne), bi aj ajb j i i aj deja ik a e ia i

i e e i. Kaj e i k i i ah i i ega de a ja?

Racionalna nevednost

Iz predpostavk teorije racionalne izbire lahko sklepamo (v nadaljevanju: TERI), da se je v veji

i i e a i, i je e iji ja e i bi e . i i e ek ije, a i a e ija

racionalne nevednosti. O e je e i a D i e de Ekonomska teorija

politi nega delovanja v demokraciji (1957), v katerem je pojasnil, zakaj ljudje vedo tako malo

o tako pomembnih temah.

Ne ed ie a e i a i e aci a i, e e gi i haja i e e j e

ed a ke TERI. M de e ed i a i, da e g ede a ek i f i a ja ( a i

energija, ki bi ju lahko namenili za kar koli drugega) volivcem ne spla a oz. se je treba precej

174

k i f i a i. Re je, da TERI ed a ja ecej j j i f ia i

ak e je ; e da k bi i f i a je a e i a a a i e e gij , ki bi j ahk ak e

a e i e k i d ge , e bi a k i i , a d e i f i a i e i. V

k i i ah i i ega de a ja j je i e b a a a i k a e efe e c , ki i j

ak e ji ahk i ij , d k e e e aj i ki i ki. P eda d ga e, e je .

bj a k k je a i ca i f i a je i i e d gaja j , a j a je

e je , da b i . S db de, ka e i i e aj i ci, i e bi g e bi i b j

a e. Na e , , da e g a i a a e a i e , je e k ajh a.

Poli gi i a a i, da ZDA e je , da b d i e e g a , a ii a e d 1 : 70000

d 1 : 30 i ija d (B e a i L a k 1993). Ne a da je e ja e je , da a e ik

ade e d bi ek a e iji a ak e ja e je je, da b i ca a i d i a a ce i

bi a . V ak i ki i f i a ja ( a , d i e e gija) a i ca ej e i ki,

ed e k k i i ( i a ja a i i i id) ak i e ajh e. P e i

i ec b ej aci a e , e e ne informira.

Ra e e a i ah a e a b a e d bi aj e ek ke i acije, k k ci

izbirajo dobrine. Kupec s preferenco kupiti avto z najbolj im razmerjem med kakovostjo in ceno

je bi aj i k i i a , da e d b i f i a, bi a d ka e i tehta argumente za in proti

ak ( . a bi a). e e d i a be, j. e e a a a i ab i f i a, k ec i

koncentrirane ke, j. a je a ab e , k e bi e d b a i a.

Socialna psihologija in racionalna neracionalnost

Primer brexit

Te e iki aci a e e ed i bi i k a e i ja i, ki jih i g e ( . i e )

a aga i k i i a i . e ij aci a e i bi e. e e je aci a a e ed ie

b e i a a a a a a a jka je i f acij, a i ka e ka ej a ekaj, e a i g e ( .

i e ) a aga i k ice a je a e ij aci a e i bi e. Na e , e a , da je bi

e i B i a ec ei f i a ih edicah, ki bi jih aj e je eje i e b e i ak

a jeg eb i aj k a ce d a . e a e je e e ece i e a i a

in svarilo o negativnih posledicah brexita na britansko gospodarstvo in varnost, se je velik del

B i a ce a a a a i a ke i e i f acij, e ja jih b i jih i he i ik . Raziskave

ka ej , da j dje b ik a i i i a e i a ja deja k b j a d agi bjek i ih ce

ekonomskega stanja, ki so se razlikovale od objektivnega stanja gospodarstva (Lewis-Beck
1988; Clarke in drugi, 2009). Volivci so se bolj ali manj za a a i a i i e a ige i

175

he i ik i b ik a j e j k a e i e k aci a a a i a e ih d ka .
T e da i i e i i e a ad ; e ici a je aja d g a a, da je a da d a e ija
akterja, prisotna v ekonomskem in i i e ai ea , a e a e a a i a ja i ga
tudi ustrezno teoretizirati z uvidi iz socialne psihologije.

S e ide, ki a jih a e i k i i e a a Gige e e (2008) i Kah e a

(2011), a ji a e i ej e a a i i ik . Ra i ka e ka ej , da a a i , ka e i

i i ci b ik a i ja i i a e i a ja b e i , e b i a i a ed ji

dejavniki.

1. Na igi i i a i i ih e i e i ih a k i di e je . G a a e a a je bi a,

da a bi i be g a i a ki, a ab i i a i k e a i a, e a d je i i a

a adi ega di i ce i ja i a i a i a. Na e ici d 0 d 10 e je e e ja ,

koliko je podoba politikov (pristojnost, odzivnost, iskrenost, zaupnost) vplivala na mnenje

i ce . Re a i ka ej , da je i i e je i ik e b i a a ,

koliko ljudi je glasovalo za stranko, ki jo je politik podpiral.

2. Medij k b e a je je i e e ik i a b ik a je e i a j, b j k acionalno

eh a je a g e a i i g ede a ak e je e efe e ce ( . i ek a b i a k

gospodarstvo in varnost).

3. P a ak e i a a edh d a i i a e i a ja i ide ka i e

i ce . P g ej a a eje, kaj e i i kak e d je e ij aci a e

izbire.

Omejitve teorij racionalne nevednosti

Zdi e, da g a i i a e ed e e a i i i a i ih i i e a i ih ce

pristranskih a ak, ak i a a e i f i a i i i ke e e ehe e i z. gotovosti

i ce ja e i a ja. N be ega a ga i, da bi ei f i a i i ci bi i d g a i i;

e ija aci a e i bi e bi i ak a a, da b d a i e d e i a i a aj i a je i a

e i ja je jega e ja. P eda d ga e, aci alen odziv nekoga, ki je neveden, bi

bi , da bi k a a j, a j g i i iki i d., a ak e b j e i a ag a ja ja

a i a (Ca a , 2013; H e e , 2015; B e a , 2017).

P a ak je ed , da e ja e aci a i ka e di i i k i b a e ih i

i e ek a ih j deh; i a e abij je a je i d. a da ja je jih e i a j;

ajb j a e i j dje ajb j i d e iki a ja e i a ja. Sk e a ahk , da i

176

e a i k g i i e , a di i k i f i a i judje niso »odporni« za pristransko oz.

i i a b ik a je i i ih e i a j.

Ra g, akaj e je abe (k ek i e aci a e) i e e a e d g a a a aga

prvenstveno s sklicevanjem na racionalno nevednost, je, da ta razlaga izhaja neposredno iz

k a i e e ije aci a e i bi e. Ve i a ek i b a a a ak b ik

neracionalnosti k i je d k a i e ik ek ke e ije, a j a i a ij a

e ed a i a b a a aj k ih ke a a ije d e ije aci a e izbire, vendar

pogosto nimajo dobre teoretske razlage za ta odstop (Akerlof, 1989). Caplan (2013) imenuje

ak i a je i a a j i /a i e e i i a j i e i i e e aci a i d k ija

k a i e e ije ja e i bi e .

Alternativni model lovekovega delovanja

Te e iki i i ega de a ja da jaj , da e g e a a , da i ci ei f i a i

a i da ek ik d aj d d a a kega i je ja i d ka , e e da g ed g

a a i d a a ki aci a i. Na a eje, i e d i e ka ej a

i e ai i a i a a i f i a , e a i a i e g e e ed i. Za adi

akih eji e e e iki ja e i bi e a e i je e ije e g eje k j e a i

ugotovitve socialne psihologije in vede j ke ek ije. Tak k ai d ii

ekonomsko teorijo vedenja s teorijo racionalne neracionalnosti. Skupaj z namernim,

a e i , aci a i de a je a e ija ak e ja k j e a i di a age e a e ega

delovanja. Na podlagi raziskav socialnih psihologov (npr. Gigerenzer, 2008; Kahneman, 2003;

Chaike i T e, 1999; S a ich i We , 2000) ahk ( a a a i i e a e e) i d a

i a e kega de a ja i i adaj ih a aga ih dij:

1. i e 2 e a a a a , ka e e i i a i da ja e ija aci a e i bi e: a , a

d agi a i , i k j i e a i ega a e a ja;

2. i e 1 a e a a a a hi , i i, e , a cia i ce i a je i f acij

a d agi he i ike i b i jic , ki e ah e aj e iko kognitivnega napora, vendar

ij i k e je , da b a a ce i i ke i k i i d g .

T da i d j, da e ij aci a e i bi e e i e ja e e e ij ; a i a

ja i i, d kak i i k i e iji e ak i i a a i de a ja, a i e a i e 1 . i e 2.

Kah e a i T e k (2003) d ka je a, da je aj e ja e je a ak i acij i e a 1, k

se akter znajde v kriterijih:

177

1. i ka d eg ji i i ka k ek i f acij: k je ak e e ee

i f acija i, je d jih e k i i i i ecej a j e;

2. e a i i a ef ek ij : k ak e i a d j a a, da bi e eh a e i f acije;

3. k i a e a i acije a a i d a je ( i k k a i acija);

4. ko se znajde e a i, bi aj i i aciji.

Kaj e i a a i i i ega de a ja? P e i, da je e b , a ih ce k j a,

di a ika i i ega de a ja i i a ( i a k ) a i ja je, e a e i e k

racionalno tehtanje dokazov in argume eh a j ih i a i. Za ak i i je ja je

a i , da a i ede d i i ih e i a j a ed ji i a i i (H e e , 2013):

1. S i a i i i e a i ei f i a a a i lab , a a , i a k i f mi a a.

To pomeni, da procesiramo in zbiramo informacije tako, da so te v skladu z nekim ciljem,

ki i a i , e ai e i (Ba ce i , 2008). Se ada a ed jih ekaj

primerov pristranosti.

o Pristransko tehtanje dokazov: ag je i k e , da ekaj e sti namenimo

i i d ka , ki j jej a a edh d a e i a ja. Na a e ja di i je

e i a je g e a ed i a a , da d ka e, ki jih i a , ek ik , a ak

i e a i , i a k eh a .

o Selektivna pozornost: aj e i namenimo tistim argumentom, ki podpirajo

a a e i a ja, a e da bi e ak e eh a i e a i. Ve ji i k i aj a

a d e a e i a ja e , b j e b e a i a d ka , ki j jej

a a . Ra i ka e ka ej , da bjek i bi aj je ed ij a ake a i ka ,

ka e ih e a i a jej jih i edh d i e i a je , deja k b j

d ji i a d e d ke g i i ih, ka e i i e i jaj .

o Pristranska izbira virov dokazov: ljudje pogosto pristransko izbirajo vire svojih

ag e i aj a e a i e d ij a i i k i i.

o Za a a je a a ekd i e, bjek i e i e a lji e a g me e: podprejo neko

a i e a d agi i e a, ki ga d ka je. Te a a je, da e d ka a i e ica

ag e e d ka je e a e, aj i e e e a i a; a e ee e a

b k aj g a i d ka e beh a i. S bjek i e i ja e i e, ki jih je

e g e i a i, aj a je k j e e ed e dbe i i e e acije.

2. Visoka stopnja gotovosti ja i i a e i a ja: e bi j dje i e i a ea

i f acij, bi i ak a i, da b d e eg i a i h e b d i e i jih e i a j

(F e , 1997; Ha di , 1997). Na h bi e a a j a a ja g i, ko bi nas nekdo

d g i d ga i e i a je ; a b a , bi aj e ede e b j

178

defe i jih e i a jih. Ta bi aj d je a k a e a i e eb a

preverjanja. Gola nevednost in zahtevnost ne moreta pojasniti, zakaj so ljudje nevedni o

svoji nevednosti.

3. V aj li i ih : e bi bi i d i i a d k g i i ih e a a a j, bi e

a i deja k a je a e i i. e a g e a e ik a g e i a ja, a e i i i i

edk a e ij aci a . P i i a e i a ja e bi aj e e e ij . i e

a e ij , e e j di a i f i a.

4. K e acija ed i i i i e i a ji ek g i i imi a il mi: bi aj e i i a

e i a ja e d i a d ek e a e, a, e igije, ekonomskega statusa,

a ja ja be i eb ih a i. T e bi bi a ji , e bi i e a e i a ja

a k g ii k e . O i je d i d i a i g ede a , da e

e i a ja ak g ek i aj i e e i i e i a ji a e d be e k i e.

5. Grozdenje (angl. clustering) i i ih e i a j: g ahk a e e i a ja

ek ga, e a ekaj ih e j, e di ebi k e e e a ih. V a ih

so si korelacije med sabo celo nasprotne od tega, kar bi i ak a i, ej ak i gi

ek i e e. N . a a je a i bija j i a i bi a a bi i e a a ( b je

de ij k j e a e a i; ak fe i k i a i e a bi ja, e a di

i e ige a), a a i bi aj a a a. D e de ega ja a je a ji ;

j dje, ki a e a e i i e a j e ice, b d ajb i e i e i a ja, ki

ice gi e e a a. Ve da a e bi i ak a i, da b a a k i a j di e je a

ravno obratno (npr. k e a i ci i e ja i ibe a ci). Ne di e e e i ji , da

d e i j dje b j ag je i k a a i i e aci a i ( ej je ajb eaa

ed jih i i e i a ji i i i a ka, e a k g i i a). Na a k i a bi

i ak a jih a a bi i aj e a e d d e ice, e a e ed

nasprotnem.

D da a e e a a k i i a je, da e je akega a i a i je ja e e k e i, aj j de

bi aj i a a ecej ih kega g dja. H e e (2013) di nekaj primerov razlag, kaj

je ak i a ega a ak e a i i je ja:

1. Samozainteresirana pristranskost: pogosto bodo raje verjeli v to, kar je v interesu njim ali
jih i d be i k i i, e ega, d e a bi i i k b i (e i e k aci nalnim)
i ade a je , da bi a i e ic .

179

2. P e i a ja, ki k i ij a i am d bi: ki k ad a i i ed a a i ebi ( i ,

ke je k ad j ide i e , aj i i ak ek) i e , kak e h e ed a ja i

drugim.

3. Na i d benega povezovanja (angl. social bonding): e i a ja i a g , ke jih

i aj d gi, ka e i i bi adi, da e a e je ( ej a adi eka, e jeg ih

k a i e ih a g e ). Tak je . e fi i e i a i i ka i e. Ta deja ik

spl h ahk ja i g de je i i ih e i a j, ki gi e e a a. dije

ka ej , da g ej e e i a ja j di, ki a b i , a d b i i

ka e ih e g ed je . Na a a e a e i a ja, da je v skladu s temeljnimi vrednotami in

ide i e a e d be e k i e (C he i d gi, 2007).

4. Potreba po koherentnosti (angl. coherence bias): nasploh smo nagnjeni k sprejemanju

e i a j, ki j je e i a ja, ki jih e i a . N . e e ja e , da a ka e

de je k e e e alec, bomo bolj verjetno verjeli tudi, da ni veliko po krivem obsojenih.

e e e dij edh d a e i a ja, jih b g aci a i i a i. Tako da potreba

k he e i j je a a edh d a e i a ja, ed e a e ed e.

Implikacije za teorijo racionalne izbire

Kaj te ugotovitve pomenijo za teorijo racionalne izbire? Spomnimo se na njene temeljne

ed a ke: e a je a e ia ih i e e ; ebi ; i i acija (i bi a je ed a, ki

ia e a i b a e ci je); aci a a i ak a ja i jih deja j a d ega je

ci je . Te ija i i e e aci a i e nasprotuje d e i e a ja a e ia ih

i e e ; i ce a e jih a e aci a a e i a ja e k d jej , aj be dda

a e iga e e i ai ak i i i e a.K da ja Ca a (2011): j dje

ne volijo instrumentalno (zato da bi d eg i j ci j), e e a d agi e (da e e

ka ej je efe e ce, a i a, ed e). Ke e i ci ne aj a e ia i i ki,

je torej z vidika TERI nedolo eno, a ka e i a i (kak aci a ) b d e i f acije

procesirali. Ni a e i e b d i d a e ik e i bi e.

Ne aci a ahk b a a a k ka e k i d g efe e c , ki je bi aj d i a a

i ce i e: b j k e aci a a e i a ja k a, a j e je je, da b d

posamezniki pri njih aja i ( a a , . 123). T ahk g afi ai de

e aci a ih e i a j.

180

Sklep

Te e iki aci a e i bi e aj ej i a i, da e a e ia i i e e i a e ik i

g e i, k je i e b ik a ja i i ih e i a j i g a a ja a i ah, e e

povedati veliko. Kot poudarja Caplan (2011), to ne pomeni, da se morajo ekonomisti

d eda i je de e kega de a ja, ka e i ice a agaj de a je i ih

primerih, ki so za ljudi k i. P e i e, da je a d agi da k e , kak j dje

b ik jej ja i i a a i a, e i e ed a ja i e i e k aci a . K

j dje e i i k k i acij , b d bi aj k be i aj ej a je

ma e ia e i e e e. P i e b d bi aj ak i e a aci a i (d b e b d

i f i a i i eh a i, kak i a d e i j ci j) i e i e k aci a i (i e i

aci a a e i a ja ih edicah). e a i k i e iji e e jaj , torej nobeno akterjevo

deja je e e i a i a k i e a , e g i e i e a e de a j ,

e e ek e i e , ki ga e ija aci a e i bi e e e ja i i.

Tak e di i e a Sach a d a k i ika a jk ji i k a i e i i e ek ije,

da je ek ij a ah d je k a i i je je, ki e k ic je a a aci a a

i ak a ja, i e e i a d e ih e a , ki edi ake

globoke krize« (Sachs, 1994, str. 507). Podobno povzemata Persson in Tabellini, da bi bilo

e ie aja i, da i i a e iki, ki e b a aj aci a i a i jaj

prihodnosti kot ekonomski akterji, postanejo norci, ko oddajo svoj volilni glas« (2016, str. 419).

Volivci niso nori niti niso neracionalni v vseh idikih; i ce i a k a, ka e ei

i ci de k aciji, e ah e a d jih i i i f i a e i i e i je e (e i e k

aci a e) d i e. D k e ak posamezni i ec i e e e b i edic je

d i e, je ak aci a i e i ek e i e i, e aci a a e i a a.

181

LITERATURA

Ba ce i , E. (2008). Whe e he i a i e ide a d e f dece i hide : H i a ed c g i i

acc i he e f dece i . Social and Personality Psychology Compass, 2(1), 361 381.

Brennan, G. in Lomasky, L. (1997). Democracy and decision: The pure theory of electoral preference.
Cambridge University Press.

Brennan, J. (2017). Against democracy: New preface. Princeton: Princeton University Press.

Caplan, B. (2001). Rational ignorance versus rational irrationality. Kyklos, 54(1), 3 26.

Caplan, B. (2011). The Myth of the Rational Voter: Why Democracies Choose Bad Policies-New
Edition. Princeton: Princeton University Press.

Chaiken, S. in Trope, Y. (ur.). (1999). Dual-process theories in social psychology. Guilford Press.

Clarke, H. D., Goodwin, M. in Whiteley, P. (2017). Why Britain voted for Brexit: an individual-level
analysis of the 2016 referendum vote. Parliamentary Affairs, 70(3), 439 464.

Downs, A. (1957). An economic theory of political action in a democracy. Journal of political economy,
65(2), 135 150.

Gigerenzer, G., Hoffrage, U. in Goldstein, D. G. (2008). Fast and frugal heuristics are plausible models
of cognition: Reply to Dougherty, Franco-Watkins, and Thomas (2008). Psychological Review, 115(1),
230 239.

Gigerenzer, G. (1996). On narrow norms and vague heuristics: A reply to Kahneman and Tversky.
Psychological Review, 103(3), 592 596.

Gigerenzer, G. (2008). Why heuristics work. Perspectives on psychological science, 3(1), 20 29.

Haidt, J. (2012). The righteous mind: Why good people are divided by politics and religion. New York:
Vintage.

Hedström, P. in Ylikoski, P. (2014). Analytical sociology and rational-choice theory. Analytical
Sociology: Norms, Actions and Networks, 57 70.

Huemer, M. (2015). Why people are irrational about politics. Philosophy, politics, and economics, 456
67.

Kahan, D. M. (2012). Ideology, motivated reasoning, and cognitive reflection: An experimental study.
Judgment and Decision making, 8, 407 24.

Kahan, D. M., Peters, E., Dawson, E. C. in Slovic, P. (2017). Motivated numeracy and enlightened self-
government. Behavioural Public Policy, 1(1), 54 86.

Kahneman, Daniel (2001). Thinking, fast and slow. New York: Farrar, Straus and Giroux.

182

Kaur-Ballagan, K. in Skinner. G. (2018). Public wrong on key facts around Brexit and impact of EU
membership. Ipsos Mori. Dostopno prek: https://www.ipsos.com/ipsos-mori/en-uk/public-wrong-key-
facts-around-brexit-and-impact-eu-membership.
Opp, K. D. (1992). Micro-macro transitions in rational choice explanations. Analyse & Kritik, 14(2),
143 151.
Persson, T. in Tabellini, G. (2016). Political economics. MIT press.
Sachs, J. (1994). Life in the economic emergency room. The political economy of policy reform, 507.
Stanovich, K. E. in West, R. F. (2000). Advancing the rationality debate. Behavioral and brain sciences,
23(5), 701 717.

183

Zmago aj ce V e k

NEDUALNOST IN NEDUALNA PSIHOTERAPIJA: KRITI NA
ANALIZA

Povzetek: lanek ponudi konstruktivno kritiko nedualne psihoterapije. Za bolj e razumevanje
te kritike sem skupaj s predstavitvijo teorije in prakse nedualne psihoterapije dodal e teoretsko
predstavitev nedualne teorije in njenih aplikacij v preteklem in sodobnem asu in predstavil e
nekatere druge sodobne religijske in klini nopsihoterapevtske prakse. Hipoteza, postavljena v
uvodu, ki pravi, da lahko v nedualni psihoterapiji zaradi njene podobnosti z obravnavanimi
religijskimi in/ali klini nopsihoterapevtskimi praksami pride do podobnih pojavov, ki jih
sre amo v omenjenih praksah, se proti koncu lanka na podlagi primerjave teh treh razli nih
postopkov izka e za pravilno. lanek ne ponuja dokon nega odgovora na vpra anje o
(ne)uporabnosti nedualne psihoterapije za dana njo dru bo, temve le naka e na to, do esa
lahko privede njeno prakticiranje. Ravno to pa je morda zanimivo kot vpogled v nekaj, s imer
se ukvarja kriti na filozofija sodobnih religijskih in psihoterapevtskih praks.

K : nedualnost, nedualna psihoterapija, religija, psihoterapija, duhovnost

Uvod

V a k ed a i ed a ih e a ij , di je k k i k i ik i j

i e ja d i i e igij ki i i k i i ih e a e ki i ak a i, ki a ed a

ih e a ij i a i e e. Med ed a i k i i ih e a ij b aja a e

velika razlika. Nedualna psihoterapija temelji na teoriji o nedualnosti, ki je predstavljena v

d ge g a j a ka. Nje a k k i a k i ika je e e a i i okvir k i ike da a jih

a i e agea i e igije e ih e a ije k akih. Naj e ja je a e je a

aik a e a a j , a i je ahk ed a a e ija i je e a ikacije i ej k

b agi ji e a. Ra i k a i idik zastavljenega a a ja je povezan s teorijo nedualnosti

in z njeno rabo tako v starodavnih tradicijah kot v sodobnih psihoterapevtskih praksah in z

a a je , kak a e e ak e i aj a d b da e i kak e edice eh ak .

Ker zaenkrat ni literature, ki bi ponudila temeljito konstruktivno kritiko nedualne psihoterapije,

po k a ta razprava zapolniti pomanjkljivost, ki e ka e na obravnavanem raziskovalnem

184

d j .Te a a ag e a ki i k jige ed a ih ih e a e , ki dij e

i e e ije i ak e ed a e ih e a ije, i a i k nstruktivna kritika, kot jo ponuja ta

a a a, a d da e e i b di a i ega a e ega a i a ja.

O ed ja hi e a a ka je, da se lahko v nedualni psihoterapiji zaradi njene podobnosti z

d gi i e igij ki i i /a i k i i ih e a e ki i praksami dogajajo podobne stvari, ki se

pojavijo v teh drugih praksah. a ek je sestavljen i e de . P k aj e i a ka

nedualnosti se lotim konstruktivno k i i ega e e a d e ih religijskih in psihoterapevtskih

praks, k temu dodam kritiko nedualne psihoterapije z navedbo d e ih i e i je e

prakse, na koncu pa iz vsega skupaj a d agi i e ja e a edi ekaj e i i a ih k i i ih

sklepov.

Teorija nedualnosti

Ideja ed a i i a ed j i e aja e e i let, poznata pa je tako zahodni kot

vzhodni del sveta. Filozof in zenovski mojster David Loy, s katerim privzemam e e ia i i i

pogled na filozofsko-religijske nedualne tradicije, pravi, da znotraj azijskih filozofij ni mog e

najti pomembnej ega j a, kot je nedualnost, i ki bi i e ik e i e , k ga

ima ta (L , 1997, . 17). Ka e ik i e e ia i i i fi f e e k a ja

e afi i i i i icija i e igij kih i /a i fi f kih e ij, ka e ih idi e a i

enotnost med posameznimi teorijami in tako privzema enotni filozofski pogled (Smith, 1987).

Te e j i h di e e e ia i i e e ije je, da ahk a i ih fi f k -religijskih

tradicijah najdemo eno isto oziroma izjemno podobno bistvo(Smith, 1987). Tudi sam a k

po perenializmu b a a a e ij ed a i, e da je a a gi fi f k -

e igij ki a ij ki ed a i adicija , e a e e e eda e bi i ja i i fi fi

a i ih fi f k - e igij kih e ij, aj ed a e i i e ija i idij k aj e, ne in

egi i e a ike, a adi ka e ih je e e j a e a a ed adicija i edi e g a.

T eba je da i i, da ed a e i i, ed eb j d ga i i fi f k -religijskimi

nedualnimi teorijami in praksami obstaja nemalo razlikovanj, kar je zelo jasno v izbiranju

a i ih e d gij. Pe e ia i i i ek e a eda bi e ih hi i ih i ebi kih

a eji e , e da a i ih ak ah, dk a ih e e je i i e ija i, i e

e e j k jed . V b a a a e a k je k o jedro nedualno zavedanje.

Tak a eda ja je g e i a i k zlitje ab , k a je, ki je k aj fi i ih

i ihi ih fe e , a a ak e ji i, k e ega je eh eji e , da e ed

del njih, vendar od njih nepogojeno (L , 1997). O e b a k e g b je a a ja .

Ned a a je je bi e d ekdaj a je k ekaj i jega, ka e ega ak d e

185

a i ja je i de a je. S e a eda je ek d e e d k b di e (prav tam).

Iz filozofij v razli ih ede ih e a je a id , da ek, k ide d ak ega a ja, e e e

je a e eje i d e e j , ka e i ada a b da i ( edi ) ei e a

ba e .

Na d be a i e g je e a eda j ed a i g i e hi d j ke, b di i e,

da i e i e a i i e e e e ge d ge, a je a ej ki i e , da a k a k

ed a i eka e e i ed jih i a i jih e e e j e j e, ka b ed a jaj

ije ji ej / a ada j j ebi a ka, ki b d e e e e e e e b j

problematizirala.

Osvoboditev v mnogih indijskih filozofijah imenujemo mukti. Maja Mi i ki a i, da e

k ce i b di e a i ih ah Indije med seboj razlikujejo, skupno pa jim je to, da gre

za prenehanje verige dejanj in posledic dejanj ter kroga rojstev in smrti (Mi i ki, 2003, .

61). Mukti se skoraj brez izjem e e na spoznanje Sebstva, permanentnega, nespremenljivega

in ne i ji ega jed a a e ika ( a a ). Fi f ka ( ed a a) a joga osvoboditev

razume kot i e puru e od prak ti, i i a nedualna advaita ved nta pa kot prepoznanje

ide i i brahmana in tmana (prav tam). V hinduizmu poznamo tudi stanje sam dhi, ki je

neopisljivo stanje, g b k d ivetje, ki presega vse e e ke i k je, ki so v primerjavi z njim

nepomembne; d ega je aj i jega a ja bi a ja ed a ja k ec ega je ja i je a je

i i b a e i (Pe ek, 2014, . 211). D ga a fi f ka ( ed a a) adicija, b di e ,

ki e ega i e emenljivega Jaza ne priznava, osvoboditev razume kot nirv o, ugasnitev

ali utrnitev (Mi i ki, 2003, . 61). V d e ih ah b di a a i e a ij , da i a

ek i a e ed a Buddhovo naravo,85 ki bi e je aj a e a eda i i k ad ,

ka e aj bi a e i e i (L , 1997). P d gi a i daoizmu ede aj e b ej ih

filozofov, Lao Zi, dao a e k ( ed a ) e b egaj e a e , ki je e e j eh

ja , e a je bi b e i e i, e ide , e i e i ed ji (Mi i ki, 2003, .

32). V ah d i fi fiji a a de i P i ika e, kak a e ik, ki aj i jih a jih

a e i d e e i je Enim, a ak d e e di i aj i je ( ed a a eda je), do

katerega je ek h e i i.

85 Cilj nedualnih filozofij je intuitivno, celostno zavedanje svoje »inherentne ed a e [ e e ia i i e i
tudi Buddhove] a a e i i je je k ad j , [ e b e a iki d da ka ek e af i i, aj
navsezadnje ni »nikogar«, tj. be ega a e ika, ki bi ahk i el v skladu s svojo nedualno naravo, ker je ta
nedualna narava v bistvu on sam] (Loy, 1997, str. 27).

186

Ogledamo si lahko primera Ramane Maharshija, ki je pripadal hindujski filozofsko-religijski
nedualni tradiciji, advaiti ved nti, i b di i e zenovske zgodbe Pismo umirajo emu
(Maharshi, 2015, str. 16; Zen Flesh, Zen Bones, 2000, str. 83).

1. V a a je [ e ca]: e i e i d ega, kaj e e ?

Ra a a Maha hi: P a ika j eh / / '[ i e ] e ', '[ i e ] e ', je i
Zavedanje,86 ki ostane sámo tisto, kar sem.«

2. Bassui je napisal pismo enemu izmed jih i aj ih e e ce :

Bistvo tvojega uma je nerojeno, zato ne bo nikoli umrlo. Ni obstoj, ki bi bil minljiv. Ni
a i a, ki bi bi a i a. Ni a e ba e e b ike. Ne i a i e i b e i e.

Ve , da i e b a . K d be e ec zena g eda b e i a a i. M da e

e , kd i, e da e a aj: Kaj je bi a? Sa e e i j j. Tak e b

eb a i e a d gega. Ne e i i i e a . T j b e k i k ec je k e e a

kepa, ki se stali v neokrnjenem zraku.

Na a a je, a i g e i e ed a e a eda j e a ihi i fe e a j i ae

zavesti ali za dejansko poslednjo naravo realnosti, v moji razpravi ne odgovarjam. S tem

k ce a e je e da e ed k a ja i, aj a a je g d i e va in je

jeg g e i i e da e . V ej je e j je a e i d e ikega

zanimanja za doseganje nedualnega stanja v zahodnem delu sveta. Nekateri avtorji pravijo, da

je k temu zelo pripomogla hipijevska revolucija e de e ih e ih dvajsetega stoletja, ko se je

j a e di a i ih ak e agea (Ch ide , 2007, . 6). O e je a e cija

je vzbudila zanimanje a i ja a ja a e i. Vidi ahk , da je a i a je a

dk i a je d ga ih a j a e i bi e d i d i i ih a e ak a ega e a,

e da di da e i ak e d ga e. ek e e i d e i i, e i i d e i ekaj e , k

ahk d bi ea e i je j , ka e e adaj eji e i ka e e je e eh d e

stresu.

V 20. stole j je a ak a e a a a i a ei e , ka e i je a i a je a ed a e a ke

a eda je e je, aj je i i , ki a i e i gaja a ideja e i B ga S a ika,

e ega d e a, a e e da e e e i d h dej a i, ja i ij d e ih

86 Za eda je e ik a e ic , aj g e a Maha hije j a je ed a ega a eda ja, ki je

e e ia i i ega idika e e j a eda ja eh i ih bi ij; a je ed a i a , ki je i he e e i a

E , b e e i ih, e e a a ide i i d a i i i i a ika i (L , 1997).

187

ed a i i ih a k a ij kih e ij ah d i de e a d bi i , d ga ae

d h e e i i e. Ned a i i a e ija a e e eb je ideje b a cia e B g , ki

bi bi a e e be ede e d eka. Obstaja ice e ik a i ih teoretskih a e ,

ki jih lahko zagovarjajo posamezne nedualne fi f ke e, e da a je e e ia i i ega

a i a, ki ga zagovarja Loy (1997), bistvo nedualne tradicije nedualnost, tj. nedvojnost

oziroma enost, enotnost, celota, ki je, e a iluzorno razdeljena na dele, v svoji osnovi ena

( e a e takim pojmovanjem seveda ne bi strinjali vsi nedualni filozofi oziroma vse

filozofsko-religijske nedualne tradicije).

Pe e Fe e , ed a i ih e a e i bi i b di i i e ih, a i, da je eba a ik a i

ed hi i , i ji i id ed a ea , (ki ga a i e ja ki b di i i

filozofiji imenujejo kensh ), in med dolgotrajnim uvidom v to realnost, h kateremu stremijo vse

nedualne tradicije in ki je njihov cilj (Fenner, 2007). Zravenljudi, ki se ukvarjajo na primer s

je i i eh ika i, ed i a i i a i ih fi f k -religijskih teorijah, o hipnem

uvidu v nedualno realnost oziroma, e e i a i akda jih e i ih, a hi e b j

e i e , ka a bdaja, a g j di, ed ka e i i i aj i i, ki adi h dij

a a , e k a jaj ( e ebej ek e i ) i e eda e iki, ki a i e ed

igranjem ali slika je d i jaj , k da i g bi i aci a i b je ja a, ki

ek e g a a je a e nedualne narave aj b e ja ebe k ebe (Holmes

in Horioka, 1973; Davis, 1998; Parry, Robinson, Watson in Nesti, 2007). Zaradi tega je mog e

e i, da je e e ia i i ega idika e igija da a eda je ed a i abi a j id

i ga ag a ja a k a je, ki ga ahk d e e e je j , e a je ja , da

e aj di d gi, ki j e aj fi f k -religijskih naukov.

Hi a eda je ed a i i a hi e b ek e i ek daje k a k aje b ek

b de, j dje a k d eg b de e ij a e e a i e, di j (T e ,

2016).87 Tak je e ik b di d a b di i , da bi dosegli nedualno stanje nirv e,

d gi, ki a ej i ada i be i e igiji i e ej k a ja i i i i i eh ika i, a

e a i e d i i a ak ici a je tehnik bdsm, s katerimi lahko uidejo vsakodnevnim

e a a i d i ij aj a o svobode (prav tam). S takim razumevanjem »dosegljaja«

d h e d i e je ja a a ik e b e a ike. Hi a eda je ed a i, k a i

L (1997), i g a i i ci j ed a ih adicij. Ne eje e e e v smislu e i kega

87 Ve ja i i, da ahk aj ak ega j a ja d ege b de g i ba i i i ega

d ega. De i e ba i i a adicijah g g eda e da e i i a i e i, da bi jih e i k iru teh

teorij dojeti kot pravilne za dosego poslednje b di e. Ra k a b e a i i a i ada je a j .

188

izpopolnjenja e e d e i k e ci a i i e da i, ej a i e ak d e
spolnostjo, pri kateri gre le za izpolnjevanje subjektovih fantazij in ni v igri nobenega bolj

i e ega ci ja, ki bi ustrezal cilju filozofsko-religijske nedualne tradicije, tj. cilja poslednjega
nedualnega zavedanja in s tem popolne svobode, saj so kriteriji za dosego vrhovnega
ed a ega ci ja a e e d ga i d k i e ije d ega eke akda je b ike b a e i i

e i ( a a ; U ba , 2003). Kak d e i i e i duhovni cilj s spolnostjo, lahko po
drugi strani najdemo na primer v tantra yogi (Urban, 2003, str. 223 224).

Protislovja

S a da i e igij ki ek i, ki e jaj a e e je d e ih e igij, e ik k a eb jej ga

protislovja, ki i jih ahk ek, ki i jih k a a b a i bi i ga abi i a e, da bi

ji i e d ida ed j ea , i e e i a di a a , ka e e i d eg

d i e ja a je b de. O b je i tman, zlit z brahmanom, je ahk d ei

i e e aciji aj eh ihi ih i fi i ih fe e , d gi a e e , ej e i

fenomeni, ki subjekt v bistvu omejujej i ki jih a eki a i a e e i. V a a je, ki e

mi poraja, je, kako ahk ek e e e j ih ( a i e ega i a a, b ek

samorazvrednotenja, pretiran b ek ja a , pretirano hi e i d b ), ki mu

e g a e i jenje, i d e e a je e i e i ke smislu spoznanja sebe kot

nedualne narave, ki ga »povzdigne navzgor« in mu pomeni osvoboditev, e je a je e i ( j.

absolutne nedualne enosti) prav tako tudi stanje enotnosti s psiho (tj. z vsem, kar mislimo,

b i i a d agi e a e ede ). Na a a je bi ahk dg i , da e

i j i e ike e a e, e eka a e i ega e , ej j ih i a

ak e i e , ee a id i e , e ek ( a ) e e i i

e eje a b da, da e eje ih aja, a a e e e aj ed a ja

d e i fi f ki b e .

Do takih kontradikcij pridemo, e gledamo s e e ia i i ega a i a a i ih be edi ih

filozofsko-religijskih nedualnih tradicij na primer v budizmu, kot pravijo Deguchi, Garfield

in Priest (2008) i ahk j de , ki bi e jih e ij h e i e i i, iea

e ije i. Na k ed a i a i, da a i i aj akih gi ih problemov in se

odmak i i d a kega i je ja, d gi a i a eb je a a , da ahk a

nauk sploh razumemo in pridemo zunaj njega. Podobno govori tudi Ludwig Wittgenstein v

svojem Logi no filozofskem traktatu, ka e e di, da e e e e g i i, e

a a i, i Traktat primerja z lestvijo, ki jo moramo potem, ko smo splezali po njej do

189

ha, d e i (Wi ge ei , 1976). Ve da ed a ja e a pri ukvarjanju z nedualno teorijo

to, da se lahko zaradi notranjih protislovij teorije e a e ja ij e a a i a a a ega,

ka ahk a e ika ede i e ik i e ih e g i, da bi g i nedualni

id. M da je e i e kaj d b a i i, ki j ajde zen k anih88 in Wittgensteinovi

i ja i, ka e i e a a adi e i e ije e ij i i i e edi d d e i e,

nedualnega zavedanja, pride ravno s to opustitvijo.

Zdaj, ko smo si pogledali kratko predstavitev teorije nedualnosti, se lahko posvetimo tematiki
k k i k i i e a a i e e igij kih i (k i i ) ih e a e kih ak i ja , ki
se lahko pojavijo v teh praksah.

I

Pred kratkim je umrl slavni tibetanski mojster, S g a Ri e, ki je v zahodnem svetu med

drugim populariziral Tibetansko knjigo mrtvih. Umrl je kmalu potem, ko ga je mnogo ljudi

( ed e e k) b i fi i ega ( ed e ega) i ihi ega a i ja, ki aj bi e

i aja e de e e ij, i i e d ega ja i jih, b je ih a j a e i (Fa k, 2005,

. 355). Njeg e e e i b ba i id je e da k j e ibe a ke

religijskemu vodji, Chögyamu Trungpi, ki je e ja a ija ca i ki e je ad i i d i

ji i e ka i (Fa k, 2005). Za i i je, da je ak a a je, ki se izvaja pod pretvezo

doseganja osvobajanja, eh d e ih k i ah, e a je velikokrat navzven zelo jasno

razvidno, da nekaj ni prav in ne poteka k ad d e i i e e j i i a i i fi f k -

religijskih nedualnih tradicij, velikokrat sprejeto in doumeto kot nekaj a bi aj ega,

e a ega po drugi strani na tak a e a i di znotraj prav eh d e ih k i i e

dojemajo tako (Harris 2014, str. 159 163; glej tudi Steinbeck IV in Steinbeck, 2001).

Da ek d e e nedualno zavedanje, je nujno, da e e e j eg i je ih ke

eji e, a ka je a ih po mnenju S g a a i Ch g a a, aj g ede a i e a ja gih

e k (prav tam) treba imeti tudi spolne odnose z religijskim vodjo, saj se lahko morda le

ak i ji i ah i zaradi izgube de i i in s temi strahovi se mora i i,

zato je spolni odnos v tem primeru j e e j a ei gibe , i e a e e eda

e i a i a i ih fi f k -religijskih nedualnih tradicij ne strinja in to strogo obsoja (prav

88 V zenovski i Rinzai je metoda k ana narejena zato, da bi praktikantu pomagala postati »oseba zena«, ki bi

popolnoma predstavljal tako d k je; k an je a eje k ga ka i a a ak , da ga a

a k i je je e e e i i, e da bi be e i i eji e a e i ega, ki bi e ja d jeg ih eja

[ e e eg jeg ih i di jih eja d eg aj i je, j. nedualno zavedanje] (Nagatomo, 2019).

190

tam). Vrhovna oseba tibetanskega budizma, Dalajlama, je ob a a je S g a a a ak b di

i ek ici a i ak a , k e je a ede b dbah a adi ega i k i a ja

(Central Institute of Buddhist Studies, 2017).

Enega e ikih e i ih a a ja danes predstavlja e a zaradi iskanja notranje svobode. S

ak i i ade a je i e eda i a be, e je i ka je d e i e e a b e eje i i

e i i i a i i i je k ad dek a acij ek ih a icah. Ve da da e e

d i. Lj dje e d a jaj a a a e i, ki aj bi jih i e ja e d a jega d e e ja, a

ie g e ed , kaj e aj , i , ka e aj , je g k a a d agi

i k i a ja (Fa k, 2005). V S e iji e de i g i j i edbe ak a

psihoterapevtskih dejavnostih, saj ahk da e deja k kd k i, ki e d i a i i

samostojno podjetje, postane po poklicu psihoterapevt. Ljudje, ki nujno potrebujejo

ih e a e k , e b d , ke je jeg a je a ce a i ja d d gih, da k

takemu samookolicanemu terapevtu odpravili pogosteje kot k ustrezno usposobljenim

posameznikom. k da, ki j ahk ak ek b e ustreznega znanja p i psihi ljudi, je

lahko zelo velika. Tako na primer Thaler Singer, Temerlin in Lango e (b. d.) a i ej , da

abi, k d e j i, e ed i i d b i (k i i i) psihoterapevti pri svojih pacienti ii

b ek e i, ji a j a i a a e , jih fi i a i ihi i e a i,

i k i a i, pripravili do tega, da so jim naredili splav, in tako naprej.

Morda je lahko ek, ki a e a i, da je d i e id d e e igi e ic i a

podlagi tega uvida svoje izkustvo in kako priti do njega deli naprej, ima d e e motnje in je

njegov cilj skupinski samomor svoje skupnosti, kar se je v g d i i a j a i ih

e igi ih ak a e ih ek e g di i ed a ja e iko e i o e a . O e i

ahk a i e a e i k ek Nebe ka a a,89 ki je postala zloglasna zaradi samomora vseh

je ih de e i ide e ih a (R be Ba ch i Da id Ta , 2002, . 209). Ve da a je

e i e e a a i a i e a ej a k i i aja j psihoterapevtske dejavnosti, saj se ne

more preveriti, ali je vodja skupnosti zares d i e ide je a i e, k a ifici a i i ice ci a i

k i i i ih e a e a e da e a a i i dij i a e e a ije.

Ampak, ali i d b di a e ki d gih, a b j a ih e igij? Sk aj ed b aja i

religijski vodje, ki so trdili, da imajo uvid v poslednjo realnost in ustvarili religiozne skupnosti.

Ljudje so a e i i je a i jih e ka e, a e a i d ke i e a j i ja , e i bi e

89 angl. Heaven's Gate

191

k ad e i a ji dje, a ih di bi i b je i a g adah. Religiozni nauk je v temelju

tak, da ga i g e niti potrditi i i e i, ka je e eda ede i ed e e je e igi e

tolerance, vendar pa ahk a a e ek a ide e e ji i gi i e ik

k de, religijskim voditeljem pa, kot pravi Falk (2005), pri e e e a a k i a ja

i i i, ki i e ij ed jega d e e ja. To seveda nikakor ne velja za vse religije in skupnosti

v posameznih religijah, saj so odklonska gibanja znotraj d e ih e igij g e k i i

obravnavana od drugih pripadnikov te iste religije same; kot se to na primer dogaja v islamski

religiji, v kateri mnogi muslimani strogo obsojajo terorizem (Josefsson, Nilsson in Borell,

2017).

Nedualna psihoterapija

Nedualna psihoterapija je metoda, ki se je razvijala in d i a ad jih de e e jih. Nje
a e ik je Pe e Fe e . Tak k , jaj d b e i e e e i i d gi e a e i, a
primer John J. Prendergast, G. Kenneth Bradford, Penny Fenner in Judith Blackstone. Pri tej
vrsti psihoterapije gre v splo e a poskus prenosa naukov nedualnih azijskih tradicij v okvir
zahodne prakse (k i i e) psihoterapije (Fenner, 2007). Gre za neke vrste preplet a i ih e ij
in praks i a i ih de e a, j. ih e a ije, e ja je e v zahodnem delu, in nedualne
teorije predvsem azijskih filozofsko-religijskih tradicij, ki sta se d i i v tem fenomenu
nedualne psihoterapije. Nedualni psihoterapevt s svojimi pacienti uporablja tehnike, ki so zelo
podobne tistim, ki jih uporabljajo nekatere tibetanske budisti e e (denimo praksi dzogchen
in mah mudra), hi d j ka a advaita ved nta in japonska zen (ali kitajska chan) a ( a
tam, str. 2).

Pri terapiji je bistveno, da terapevt pomaga klientu uvideti lastno nedualno naravo, do e a

prideta s g , i i i i g ed k ie a e i d gi i je ii

eh ika i (Fe e , 2007). Ned a i e a e k a k ie a a i e a i e g i i

i i i i g ed ed j a a ea i, ki ga i a i a bi ga a i e i, eprav

e ej e d i, di a . P ak a e ahk i aja ed d e a a e ik a a i k i k ,

k e ja a ak k i i e ih e a ije ( a a ). Bi e i e je, da e k ie

a eda, da jeg a ed ja ek i e ca i i i, b utki in telo in da z vpogledom pride

zunaj teh fenomenov in uvidi temeljno (nedualno) realnost, ki je nepojmljiva in neubesedljiva.

Te a e i e b e , da jeg k ie d e e hi a je ed a ega a eda ja,

ampak je njegov cilj, podobno kot v filozofsko-religijskih nedualnih tradicijah, da bi klient

i e d aj ih a j e e, b a e i i b de, ki bi i i a a i ida b je a a

192

zavesti (prav tam). Kot primer, ki ga navaja Fenner (prav tam, str. 195 196), si je vredno
ogledati k i k e a e k e a je ed ji in njegovimi klienti.

Nedualna psihoterapija v praksi: primer anne g i i, i e
b ede a in kako se
Anne: »Do g a i je b e , ka e dogaja zdaj. e i
b ede a i e ega ebi i. S a i e i , a kak e a i e
tega lahko e i .«

Peter: »Ma e idi , da i e e k b ede a b ede i? U a ja
e i a je, da "to zdaj ni to", ka i e . P a a a ahk idi , kak e

a e j i i kak e je aj tvojega telesa. Glede na to, kak i a ena,
b , ka k i b ek a, i a a je b ka, da to zdaj ni tisto, kar po k a aj i.«

Anne: »Da, g a ja . Ve , da i e i , da bi bi e a i d ga e, k ,
e da e a adi g e e je e b i e e i . I , a imate, res sem obsedena s
tem.«
(tihi premor)

Peter: »Zdi e i, da i e i , aj ekaj i . Ob ek i a , k da e i , da

je a a e je a a i ebi a j , da e b e kaj e e i .«

Anne: »No da ...«

Claude: »Rad bi a a , ali ...«

Peter: »O i, da e eki ja . V i i e b k je a a j . Anne,

a a , da i a a a a a ak a i , da bi bi , ka k i bi a a C a de, "samo

d g a e i ". V e e k i ak e a j , da i, ka k i i pove kdo drug,

a aga a a j e . T je d e a je je, da i a ja b ek, k da "to

ni to".«

Anne: »H , da, ak je. V e i je, ka e eda i. T je da i , ka e
e e a i a i. Zdi e i ab .«

Peter: »Morda. Toda zdaj g e d g e . Ra aga i, k da " je " ali

a aj k da i b i je i e , kak aj bi a i bi e. T je i k je e ad a

a je. V e e k e e d je a a b i a . P a a a bi e ahk , e e bi bi a

a a be a b kada, razvilo v izkustvo ...«

Anne: »Imam ga! Zdaj ga imam! Imam to, zaradi e a smo tukaj.«
( i i a)

Henri: »Kaj se je zgodilo? Kaj si naredila?«

Anne: »Ni e a .«

Henri: »T da a a i a edi i ekaj. Zdi e ak e i ji a i ja a.«
( i i a)

193

Henri: »Torej, za kaj gre?«

Anne: »Ne e . Ne e e i, kaj je. Tega i g e opisati, vendar to

imam.«
( i i a)

Za Fennerja je Anne jetnica lastnega razuma in se ne more oddaljiti od lastnih misli. Fenner ji

a ak a i e i ka a i, da je b ede a a i a i ja je , a e ed a e e a ije

a je i e a ih i e ih ce (Fe e , 2007). Fe e j a k a i a i i, da

bi e a eda a k ce a ih, i e e e ji i e e bi k a ja a. P i A e e i d e i

»metapozicijo«, nedualno pozicijo opazovalca, ki ima vse pred sabo in je zunaj vseh

fe e , ak da i a j ikak e i aj . e i j d i i d e i a ja, da ekaj neki

pojav bodisi je bodi i i a i . K idi , e eje ja i i i a, aj A e e e

a i ja, a ak e e a e a a je fe e e, ki e ja jaj je i a e i, e da bi ji

a e i a d e pozornost. Fe e i e k ed a a eda je ( a a ).

Konstruktivna kritika nedualne psihoterapije

G ede a g a je ahk di i ed a i ih e a iji a a e e a a s teorijo, v kateri

je e ik i ij. Ned a i ih e a e k a je acie aga i ide i

njegovo nedualno naravo, ta pa se lahko izgubi d e i edi e e i ih ed a k, aj

e e i i ega, kak bi e e i ede i ed a a eda je samo. Seveda je namen

filozofsko- e igij kih ed a ih adicij ka a i, da ega a ikak e a i i g e

ede i i, e da je ahk a e a d k j ih e a , aj k ie (a i e c j a ed a e

adicije) e g i d e i ed a a eda je. Terapevt (ali mojster) mu lahko govori, da je

to nekaj nezapletenega, saj gre za njegovo nedualno naravo, ki jo mora le uvideti, vendar lahko

klient vseeno ne razume teorije in se ne more premakniti naprej. Kot odgovor na to lahko

e a e e e, da g e i k ie a ak a eg , da e ee a i bi a

e e i e, a ke ed a ke i a a e e ide i ed je, ajg bje e ice.

Toda ali gre pri tem e a , da je acie ak e a e a a a k i je je, da se ga

ne more otresti, a i a g e a kaj d gega, a e a , da e e, kaj aj h i e, aj je

opredelitev nedualnosti tako protislovna? V tem primeru g e a e i ed ih e a

nedualnega nauka, saj veliko ljudi ostane na ki, na kateri e i i ka i nekaj, vendar ne ve, kaj

ta nekaj je. Nekatere izmed tradicij, na primer zen, a dij , da je e samo urjenje zenu (t. i.

194

zazen) e di a e i e i ci j zena, i ice e e ia i i ega a i a g eda nedualno
zavedanje (Nagatomo, 2019).

Podobn k je bi eda ej je g a j , ahk di kaj ide d i k i a ja od

nedualnega psihoterapevta. Nedualni terapevt (ali denimo v primeru filozofsko-religijske

nedualne tradicije mojster te tradicije) se morda zaveda protislovnosti, ki ga ima teorija

ed a i, i ab ja j id, aj e, da b ahk a i e ik de a ja d e a ij (ali

d h ih e a j, e je j e ), i e e bo s klienti (a i e ci) e i ja e i e na

dolgih e evanjih, a se klienti (a i e ci) e da e ne b d ib i a i id ed a a adi

e e ke e a i, ki j a id ed a ja. Tak bi a k ie a bilo cenej e, da bi se odpravil

a i e a b di i i ka ja nirv e (ali po kateri drugi poti katere filozofsko-religijske

nedualne tradicije), kot pa da zapravlja toliko de a ja a e a e ka e a ja e a di

prakse filozofsko-religijskih tradicij lahko izjemno drage (Falk, 2005) i e e bo cilj morda

e d g a a ekje da e i ed e en. Ob aja ce , da cilj ne bo nikoli dejansko

d e e , kar je e i e ji k i i psihoterapevtskimi praksami, ki so uveljavljene v

zahodnem delu sveta in so lahko tudi zelo drage e a ih e d e ej e enih rezultatov

(Thaler Singer in drugi, b. d.). Vendar pa tudi budisti vedo, da je pot do nirv e zahtevna in

e i a d g aj a, da ih d a ci j e i je j i ed ag je in da je pot lahko

e e a a. Ve ja ej a e sa s ro, krogotok ponovnih rojstev in smrti, ki jo mora

ek e e i a ji i d d e e ja, ih d a ci j a e ahk g di k aj e ike

e i ei ka acij (Loy, 1997).

Nedualni psihoterapevt (k di d h i dja a i k i i i ih e a e ) i a , da e

okoristi s svojim klientom ( i a e ce ) a i, b je e e , k ie k ( i a e k ), ki

i a d ge i, k da a edi e a jega e a e a (ali mojstra), da premaga svojo

ega, ka edi ei predanost terapevtu (ali mojstru), tako duha kot tudi

tele a. Na e ad je di a da e a i e ak e e a a d ge pogledu,

k je i k i e a ki, a e v oziru e i ke b di e ak e, da je a je ji

mojstrom veljalo za ekaj bi aj ega i j ega za doseganje i jih stanj zavesti (Urban, 2003).

Nekateri avtorji pa so po drugi strani dokazali, da bi e e ke a i ih i a ih mnogokrat

i k i a e (Rodarmor, b. d.). Vidimo lahko torej primerjavo drugih praks s prakso nedualne

psihoterapije in to, da se lahko tudi v njej sami zlorablja in dogajajo podobne e i, k e

dogaja v drugih primerih.

195

P e b e je a eda i, da a ede i i e i i e i abe i i k i e a ke ak e

ed a e ih e a ije, k i i e ih e a ije i e igije. M j a e i, da bi ce i i e

e de, e e e da i i e ab i, ki e ahk ja ij i jih e ak ici a j .

Se eda ahk e e di, da bi e lahko a i e e, k i a ed a i ih e a e e i

nedualno zavedanje o katerem govorijo starodavne tradicije, e iki i iki, k dij

Loy (1997), Holmes in Horioka (1973) ter Parry in drugi (2007) in mu uvid v to zavedanje

uspeva nekako »predati« tudi svojim klientom. Klienti takrat dejansko postanejo notranje

osvobojeni, se nekoliko ali v celo i d e ij a ega je ja navezanosti a ihi e i

fi i e ja e i a i ij e ej e i je je.

K b e a i e i ahk di di , kak aj ek, ki e i a i k ie e a e a a i

e ec d h ega j a i i i a e a e k a i d h e a je k ( ed a e )

psihoterapevtu oziroma duhovnemu mojstru, ve, kateri terapevt oziroma mojster ima

e a e k a je i a ed a a eda je i ka e i ga i a. Na e a a i d ge

i, k da ak a e ik id ed a id bi di a i edi i e, kd i

ak k de i ea i i i i k j , e da e i e e eda ed a ega

ih e a e a e eb je e , i e e ajde a a a e k g . Tak e ahk g di,

da ekd g e a e a je k ek , ki e e a ja, da je ed a i i a k i i i

psihoterapevt ali duhovni mojster, vendar to seveda ni in ni nikoli imel vpogleda v nedualno

ea a i a i kak ega k i i ega e a e kega a ja. P a ak e ahk

a a , a i a g ed nedualnost nujno zagotovi, da vemo, da imajo taki vpogled tudi

drugi. Nedualni mojstri bi seveda odgovorili pritrdilno (Loy, 1997), vendar odgovor zaradi

a jka ja ce i ega ed a ega a ja e ed i g . Glede na to, da nekih

e jih i i cij, ki bi a e ed a e ih e a e e, i ( a e a i e Fe e je e e

Naravno prebujenje),90 lahko taki e a e a e ak a e ik, ki bi e d i a ak

»nedualno kariero«.

G i ahk a ak b e a i i je ih ak ki se izvajajo znotraj dveh

ih e a ij, i ice ed a e i k i i e, e a i ih e igij kih ak ah ki med

d gi k d ji i aj a a e ika, ki a jih i a je d e a je i d b

i a je (E ei , 1996). Seba ja V di, da e ed je i i ak a i ahk

a e ik a e ki i i b e i i i k ja i (V , 2015). Ma k E ei , ih e a e

in eden pomembnih avtorjev, ki se ukvarjajo s si e ih e a ije i je ih eh ik,

90 angl. Natural Awakening

196

i e i e J eja, ki je ak ici a je ak ed a ja a dih, ki je a ide e
a e k d ji a ak a, e a ahk i ega i e a ke i ke k i

a e ih a , i povz i veliko k d (E ei , 1996).

:

J e e je e ih e ih ih e a ije d a i a edi a i i d ik ed e i a dih

(E ei , 1996). Med d ik e a j ikak i ge ed i i i je i e e nogo

e a . P eje e je a j e da e ed i , a kaj k a je a i b e i eb h , k da

bi ga ekaj i a . P ej b e i i je a i e ik a i ika a e je ii

jeg ega a, kak e je a e i je k i a i a i ed ji je i e

i ad e a i j dih ( a a ). O ed e a dih je i a a i na a e b je ega

ad e a ja diha. E ei a i, da je i e J e e ekaj e i k e j s psihoterapijo, zato se je s

tem spominom dobro spoprijel i ga a e e ide , akaj i a e a ed a je a

dih, a k ga d gega a bi ahk a i i e a a e i a di i i i zlom, e b

je ih ak ah e bi bi a e a ja i , i a i e j ih e a ije

(prav tam). Razvidno je, da bi lahko nepristni nedualni psihoterapevt s praksami, ki bi jih

ak ici a ji k ie , da i h de ihi e i e, a ka e e e a adi

a jka ja k i i ega i e e kega ( e di a ega ed a ega) a ja e bi znal odzvati

i ki bi ahk a edi i e ik k d a e ik i psihi. T a R cha g ede a ie

i e Da ida, ki je ed da j i edi a i i d ik d i e i i i zlom, se moral

i i ji i b e a i i i, a e i i ihi i i ebi a i i i e b ek, k da b

a i hi f e ij , e a dje jeg ega d ika ek i, da b ji e d b i da i a

njegov »ego« le obrambni mehanizem (Rocha, 2014).

Sklep

Rezultati, pridobljeni v prispevku, so bili dobljeni z raziskavo besedi i d gih i . a
e i i a a i ka a, ki bi i e a g ed deja ki ek ed a ih e a e ke ak e, i
bi a g a, aj, i , kaj akega a a e b j a i k a ja ( e) i, i d gi , di e bi
kaj akega i a e b aja , ej verjetnosti vpogleda in dovoljenja k prisostvovanju pri
sami terapiji ne bi dobili, zato sem bil primoran e a i le izbrano literaturo. Morda bi se za

ih d j a i ka i ka a a k d b a ak a a ke i a je k ie , ki bi k a i a i e
obiskujejo nedualnega psihoterapevta. Glede na to, da drugih konstruktivnih kritik nedualne

ih e a ije i e dk i , je i e ja je ji i e g e, i g ede a , da a i ed a i

197

ih e a e i i d gi, ki i ej ej i e a ije, e dajaj je e i e k ki e

k i ike, je ji i je de k aj e g e i e ja i, aj g e i je a i k a j aj ej

a ed e je jih ega, jih a e(d j)k i i ed e je jega. I h di

hipotezo, ki pravi, da se lahko v nedualni psihoterapiji zaradi njene podobnosti z drugimi

e igij ki i i /a i k i i ih e a e ki i ak a i d gajaj d b e a i, d katerih

lahko pride v teh drugih praksah, lahko torej na ej ki trdim.

Ned a a ih e a ija je ak a, ki ahk k ie a ik aj a a e e a a i de a ja, cilj

d e e ja ikak i ag je , b aja e a ( e) abe (k ie a, ki je i a je

a edi i e a j d ega je d e i e), e a e i jih k ie ih ahk a b ek

e i i ji d a e ih k a a e i jih fi i a i ihi i je in tako

naprej. Zanimivo je, da lahko konstruktivni kritiki filozofsko- e igij kih adicij i (k i i e)

psihoterapije prenesemo na prakso nedualne psihoterapije in uvidimo, da lahko v njej pride do

podobnih, primerljivih rezultatov, kot jih lahko najdemo v teh drugih praksah. V prihodnosti

b a i i a a i, a i e b ed a a ih e a ija eda je b j a ija a ( di pri nas) in

i e a eda je e jih i ad ik a i a b ag a ad a. V d g eb

e e ja e , ed e k a i ak e e g a, aj i aj d b e e a e, k jih i a

ed a a e a ija, di e igije i k i i ih e a e ke akse, a so se te bd a e e e ik

a a. e ekaj e bi ej ahk bi a g a i ej a e i i a a i ka a a j ed a e

ih e a ije i kak e d g aj e edice i a je a ak a a a e ik ihi i

razvoj, prav tako pa bi lahko (zako k ) da b a a a i di ed a e e a e e, ki bi e i

d b , k a e a S g a i Ch g a i a k ej gi d gi a i guruji ter

gi abi, e ed i i k d e j i k i i i ih e a e i.

LITERATURA
Central Institute of Buddhist Studies. (2017). Dalai Lama Speaks Out About Sogyal Rinpoche
[Videoposnetek]. Dostopno prek: https://www.youtube.com/watch?v=0wP4rsM7AZQ-
Chryssides, G. D. (2007). Defining the New Age. Brill Handbooks on Contemporary Religion, 1, 5 24.
Davis, J. (1998). The transpersonal dimensions of ecopsychology: Nature, nonduality, and spiritual
practice. Humanistic Psychology and Ecopsychology, 26(1 3), 60 100.
Deguchi, Y., Garfield, J. L. in Priest, G. (2008). The way of the dialetheist: Contradictions in buddhism.
Philosophy East and West. 58(3), 395 402.
Epstein, M. (1996). Thoughts Without a Thinker: Psychotherapy from a Buddhist Perspective. New
York: Basic Books.

198

Falk, G. D. (2005). Stripping the Gurus: Sex, Violence, Absue and Enlightenment. Toronto: Million

Monkeys Press.

Fenner, P. (2007). Radiant Mind: Awakening Unconditioned Awareness. Boulder: Sounds True.

Ganeri, J. (ur.). (2002). The collected essays of Bimal Krishna Matilal: Mind, language and world. New

Delhi: Oxford University Press.

Harris, S. (2014). Waking up: A guide to spirituality without religion. New York: Simon & Schuster.

Holmes, S. W. in Horioka, C. (1973). Zen art for meditation. North Clarendon, Vermont: Tuttle

Publishing.

Josefsson, T., Nilsson, M. in Borell, K. (2017). Muslims opposing violent radicalism and extremism:

Strategies of Swedish sufi communities. Journal of Muslim Minority Affairs, 37(2), 183 195.

Loy, D. (1997). Nonduality: A Study in Comparative Philosophy. New Jersey: Humanities Press

International.

Maharshi, R. (2015). The spiritual teaching of Ramana Maharshi. Boston: Shambala Publications.

Mi i ki, M. (2003). Mali slovar azijskih filozofij. Ljubljana: ZRC SAZU.

Nagatomo, S. (2019). Japanese Zen Buddhist Philosophy. Dostopno prek:

https://plato.stanford.edu/entries/japanese-zen/.

Parry, J., Robinson, S., Watson, N. J. in Nesti, M. (2007). Sport and spirituality: An introduction. New

York: Routledge.

Petek, N. (2014). Celovi e e ke i k je ce de a ja, a e ja, a e a ja i

baja ja: P i e Bhaga adg e. Anthropos, 46(3 4), 207 230.

Robert Balch, W. in David Taylor. (2002). Making Sense of the Heaven's Gate Suicides. V D. G.

Bromley in J. G. Melton (ur.), Cults, Religion, and Violence (str. 209 228). Cambridge: Cambridge

University Press.

Rocha, T. (2014). The Dark Knight of the Soul. Dostopno prek:

https://www.theatlantic.com/health/archive/2014/06/the-dark-knight-of-the-souls/372766/.

Rodarmor, W. (b. d.). The Secret Life of Swami Muktananda. Dostopno prek:

http://www.leavingsiddhayoga.net/secret.htm.

Smith, H. (1987). Is there a perennial philosophy? Journal of the American Academy of Religion, 55(3),

553 566.

Steinbeck IV, J. in Steinbeck, N. (2001). The other side of Eden: Life with John Steinbeck. Amherst,

New York: Prometheus Books.

Thaler Singer, M., Temerlin, M. K. in Langone, M. D. (b. d.). Psychotherapy Cults. Dostopno prek:

https://cultrecovery101.com/cult-recovery-readings/psychotherapy-cults/.

T e , E. L. (2016). Like hi g I e e e fe bef e: U de a di g c e a BDSM a e b died

experience. Psychology & Sexuality, 7(2), 149 162.

Urban, H. B. (2003). Tantra: Sex, Secrecy, Politics, and Power in the Study of Religion. Berkeley:

University of California Press.

199