Zbornik 2. poletne šole sociologije

Vörös, S. (2015). Sede je de i: je k ek i e cia -transformativna praksa. Poligrafi,
20(77 78), 139 169.
Wittgenstein, L. (1976). Logi no filozofski traktat. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Zen Flesh, Zen Bones. (2000). Bungay: Clays.

200

Nina ida i

(D OJNO) ATIRANA ENSKA TELESNOST 19.
STOLETJU

B, -Subjekt, in pojav 91

Povzetek: V znanstvenem lanku s filozofskim konceptualnim aparatom Drugi spol (Simone
de Beauvoir) razpravljam o dvojni zatirani, zasu njeni in izkori ani enski telesnosti v 19.
stoletju (v javnem in zasebnem ivljenju), o zgodovinskem boju za priznanje ontolo kega
dejstva, da je enska lovek, in o pojavu prvih enskih, pozneje feministi nih gibanj, ki so
zavestno zahtevala dru beno, politi no, ekonomsko in kulturno preobrazbo polo aja enske-
Druge. Socialne zgodovinarke opa ajo, da je 19. stoletje bilo tudi stoletje delavke. enska z
vstopom na trg dela ni postala emancipirana in avtonomna, marve je ostajala objekt poceni
delovna sila, ki je le poganjala sodobno dru beno ureditev, osnovano okoli dela, neprestane
produkcije in neprestanega tro enja. Stroga viktorijanska delitev javne-mo ke in zasebne
oziroma enskega ivljenja je bila v okro ju delavstva tako zabrisana, obenem pa je prav
zabrisanost meja med zasebnim in javnim ivljenjem po mnenju zgodovinark omogo ila prve
nesistemati ne in neorganizirane protestne« anga maje ensk, pozneje feministk.

K : feminizem, Drugi(-a), (fe i i i a) giba ja, e e , a i a je

Uvodne misli

V a e e a k a a ja a a ja, ki eaa a je i eb ja jem
ici 19.
fe i i i ih ( aj ej cia i i ih) giba j 19. e j ( ed e d gi
ki a , k
e ja). Za e ek giba j k a e a i eda ji d be , i i i i ek de

nastaja in je i a de i e a ja i a eb i je je. Ja i je je

( i a i d ij k e cij , da e i a i a a eje) a e i i a de , k i

ka e ega e b ik je d b a d ba, i i i e a a e, ed e k je a eb i je je

za eb i , g i i a d insko-intimne zadeve. Prav v tem obdobju z mnogimi

g d i a ka i, ci gi ja i (ka b ed a i a ek ik eje) a a , da e ke

(k i d da de a , e e a de a ka a ada , e h e e) i e e a i ja

91 Naslovje in besedilo sta deloma, a ne v celoti, prirejena po seminarski nalogi, ki sem jo napisala pri predmetu

S ci gija i ( di ki dij S ci gije; i ec ed e a je f. I a Be ik).

201

i je je k de a ke, i e e ide d i a a d j a i a a ( ahk bi a i a a di

a je a a i e b je i k i a a) e ka e e , d j a i a e k e najprej

a eb e i je j (k g di ja), a ja e i je j k de a ka ( ak asebnem

k ja e i je j e je e k e i sebstvo g ab ja , di a i i i b ika i

a i ja, i ice ek ki , i , fi i i , ihi i a i je ). e ka je bi a (i di

a ika e ih idikih e ed je) D ga, e e a im na konceptualno »orodje« filozofinje

Simone de Beauvoir.

Tak a a giba ja a ja a ed e a e , da je e ka lovek, avtonomen subjekt, ki

i a a e a ice ( di i , a ka e ek ici b i e f a e ke). T di e , ki je

zdaj d e a a e ( e a ahk a i , da e ed i i a e iki, ki bi

oni a i d a i e ke e e i je e sebstvu), takrat torej ni bila, kar bom v

ada je a j a ka di k i a d ka a i. B i i e a i a je, da i ek, je e i a i

eksistencialno- k a a je, di fi f k ( b i i fi fij ak , da b d i a

ek j a a ak ke k e ke, e a ekak ega e b je ega i e a ega

eka , aj a e j dje ( i k i a a ), e a ek ),92 po drugi

a i a i a a eda j e j ( ki) i e a i e . Za e e a a ja biti

lovek-si lovek, ki ga ika je , b a k ba a aa e akak .

S eg ed ( a i ih) fi f kih i ci kih e e i ih de b , e i e i i a , ak

k i i e a a ed ja a i k a a a a ja: i) kako in zakaj so se prav v 19. stoletju

a e a b ik a i d a, a, di b e i a fe i i i a i e ka giba ja, ki

vplivala na politi , d be d gaja je i j d , ii) ( e a ej ji

a a je ) a i je a e ek fe i i i ega a e a de a k ja i je je,

ki je bi a i je ek d e ed j a a k d e a kih, i edi e e je

dvojno zatiranostjo, iii) kak e e , da e ka je ek, ka je per se e d ekdaj dej ,

ka ej (a i e aj k aj ) i idi, i e i eki i d i aj i h i i.

M da a a a je a a i k a a a a ja a i g e dg iti, saj se pri tem

aja a d e a a ji. Prvi , tematika, za katero se zanimam, je gledano v grobem slabo in

premalo obravnavana. Drugi , ibka b a a a je idika ge a e i d i a d

ega, da je d e a d ka ih i e k i i a i da h h a je i ( e a i k je

a i je ad e ka i, je i e ei ka i a d e a hi e). Te a je k k,

i a je e k i e ke g d i e. Kaj se je pravzaprav dogajalo z enskami v preteklosti?

92 (Arendt v Bock, 2004, str. 72)

202

Preden preidem na razpravo o zastavljenem, bi na kratko predstavila dogajanja v 19. stoletju.

P a e bd bj , ej 19. e j , e a e i i b ik a i aci a i g a i, ka e i i

bi e (i e) f i a i a di (1848) ( e bd bj e ak e ka e e a ajdej ecepu

a da di i a ici d e e eki i e e i, ka ah e a eb b a a a je).

D be e, i i e a ife acije ( a e i f a c k e cij )93 spodbudijo formiranje

ih di ci i , ed, i e je i e da i i, da je di a a e ka ci gije k ede.

Naj ej e je a eda C i e a a cia a fi ika (Fia e g , 1987, . 113), e e

pozneje pa jo raziskovalec preimenuje v sociologijo. Njeni temelji so bili osnovani na pozitivni

filozofiji, pozitivni znanosti oziroma, d ga e e e , a i i i , i ka e e e k a

d b i d be e e a e aje i i b a a a i a i k a i i/e i i i i e da i, ki

a i e a aa je. A bi e je, da a e i bi e d be b e a e

aje i, a e ga di e e a i, e i d be e ga i acij ( . Fia e g , 1987, .

104, 107), kaj i a e k de e ( di d b e d be) e ka ej ge cia e e a e

( . k a i a Ma a de i e a ka i a i e i e a ce), ki jih je eba e e ati sproti, da se

i e j jej h j e e i k f ik e, ki bi ( ahk ) e i e a a je ka i a i i ega

sistema.

Filozofsko-

K ? D, ,O

Filozofinja Eva D. Bahovec v spremni besedi k znanstveni monografiji Drugi spol (v de

Bea i , 2013, . 573) i e: e a e i a i i e e e ka, a ija Si e de Bea i

v Drugem spolu je a i ja je, e a aj ej a i ka i j eb i aj i

i i, kaj bi bi : e ka. Med ki , ki i e, i e k , ki i e, i i e ije, i

eci i in tudi ne enakosti.« Prav v tem delu povedi raziskati svoj posebni polo aj,

kaj je enska in kaj pomeni biti enska e ka e i e , k a ica a e dk i a i a ice

neenakosti, raziskuje (velike) pisce filozofskega kurikuluma in ugotavlja, da je pravzaprav bila
e ka e ej b a a a a k a j ed a, k ne ek.94 E. Bah ec id bi a id i h e

a e i, akaj je e ka d ga a bolje Druga; navsezadnje je tudi naslov knjige Drugi

spol.

Za da ja je eda ega e k i e e j je a i a i e k ji e ice Z fke K ede ,

ki je leta 1900, torej na prehod e ja, i a a aj e k ici Misterij ene, ki je i a

93 Za e g ej: I. Wallerstein, Unthinking Social Science The Limits of Nineteenth-Cnetury Paradigms (1995,
str. 7 22).
94 On je transcendenca, ona je imanenca.

203

i i e ki bi ki k a ke e. V ej ici ika je a i e e ke e e i, i ice d
d eje ega ega bjek a ( ak ki e i, ka e i e ka ak d e d i ja spolno
nasilje, spolno podrejenost) do materinskega objekta. Z. Kveder dobro primerja starko med
ga a i bjek i ga a i k je , ki je e e e a ( kaj e ( ahk ) ka e ice e d e
e ed i e kega i je ja a i . i. eci e ); a ka, ki je na poti v hiralnico, se
identificira z omenjenim konjem (Kveder, 1995, str. 34 35).95 A a k e ice je e
poveden (Kveder, 1995, str. 38):

»V srcu me je bolelo. /96 Kaj smo enske tak nim stotiso erim mo kim? / Angel ali zver./ Le
l ek e«.97

E. Bahovec v nadaljevanju (v de Beauvoir, 2013, str. 573 574) i e a i i i bi a i

»ugotovitvi«, ki in to je treba poudariti i a, i ice ki je ej aj ej ek, ki

ed a ja i e a , e ka a je aj ej e e ka, ki e a ik je d kega, je

e ek. P eda d ga e, ki je a, ak , de , e ka je dk d e,

e a ak a, d i de a ( a a ). e ka je e e e Druga. V uvodnem

poglavju francoska filozofinja (de Beauvoir, 1999, str. 13) pi e, da i e ke a a a i

g e ed a ja ib e kega; i a e ad je e ka i i d gega k , da e ke

ka e ed e k d e bi je[98]99: ona je zanj [zgolj] spol in je torej spol v

ab e i . D e a je g ede a kega i e a ik je g ede a j, e a g ede

a j / /. On je Subjekt, on je Absolutno: ona je Drugi« (de Beauvoir, 1999, str. 13 14).100 Ta

a i i ci a , da je e e i i k , je b ci a : e ka e e di: e ka a e.

(de Beauvoir, 2013, str. 15),101 ede i ed a ej ih bolje k j ih.

S e e a a ja a a je, kaj je e ka. Kaj je ka eg ija Drugega, Druge? Fi fi ja i e:
»Kategorija Drugega je ravno tako izvorna kot zavest sama« (prav tam). Prav v tem citatu in
pra a a ce e de e ka ej i a e ji i a hege ja ka i h di a ( i e e b
dejstvo, da je ravno v obdobju druge svetovne vojne intenzivno prebirala dela filozofa G. W.
F. Heg a ( a e g ej de V kavarni eksistencialistov (2018)); leta 1946 pa je i e a

95 T a i i e ed ice, ki jih Ka ja Mih k P i , ice d i a a a ka de Z fke K ede ,

prikazuje med omenjeno k ji e ic i f a c k fi fi j ( . a i a e e ke e e , ki je bodisi ujeto

v neprestana rojevanja, bodisi vir neprestanega posiljevanja, bodisi orodje gospodinjenja, Mih k P i ,

2003, str. 41).
96 S e ic ka e a o vrstico/odstavek.
97 Odebeljen poudarek besed je moje delo.
98 Re d k i i j, ki daje
ce e ke i a ke e.
99 V oglatih oklepajih i e lastne premisleke.
100 Le e i tisk ni a i i .
101 Ki a e e i d be ega a, k e ci giji ad e aja i a e.

204

i a je de a, a ka e ega e daj a a ja ); da ja di E a D. Bah ec, i ice i e

(v de Beauvoir, 2013, str. 578), da je prav G. W. F. Hegel filozofkin glavni intelektualni vir,

ka e a g ka e di je e a dih a j nad razmerjem gospodar-hlapec102 (in

e a d i ), e e je i a a e je i e ki fi f.

Da a ica ja i ka eg ij D gega, e e i k i i i i d ba i a da i

i giji, ka e i je bi a d j , ak ek , d ekdaj i na (npr. dvojnost/nasprotja med

Dobrim in Zlim, med desnim in levim, med Bogom in Luciferjem itd.). Sklene: »/D/rugost je

e e j a ka eg ija e kega i je ja (de Bea i , 1999, . 14). e a i e d ga e,

individuum s to kategorijo pretvori razumevanje kompleksnega sveta v bolj preprosto. »Nobena

k e e defi i a kak E , e da bi ebi a i e d a a i a D gega. / / Za

a a a i j dje, ki i i ad iki jeg e a i, ji i ''d gi'' (de Bea i , 1999, .

14 15); v nada je a j : a d a i a i ebi a ci i d gih de e jci , J dje

[ e a i] ''d gi'' a a i e i a, e i a a e i ke a i e, d dci a k i e,

proletarci za kapitaliste« (prav tam). Antropolog in filozof C. Lévi-Strauss pojasnjuje (v de

Beauvoir, 1999, str. 15) (in to je bistveno): 103

''P eh d i a a ega a ja k a je d a ek , da bi ka

razmerja misli v obliki sistemov opozicij: dvojnost, menjavanje, nasprotje in simetrija, ne

glede na to, ali se ka ej d e ih a i eja ih b ikah, e ed a jaj ik ja ,

ki bi jih bi eba a i i, kak e e j e i e ed e da i d be e ea i.''

V e e d a k ( d) g a ja e s citatno naslombo na avtorico napisala, da je

kategorija Drugega i a ak d g k a e a a. A ica e , ka e i e ka e . i.

hege ja ki e , ada je a j di a i d a a i Heg . D j i e bi

a e i ( e ici a j ), e bi a edi e e e ji a a ida osti in prijateljstvu. Ti

pojavi nasprotovanja, dvojnosti se razjasnijo i a e a e e a Heg a e a e i

a i dk ije e e j a d ake d ge a e i; [kaj i] bjek e a ja a

kia : e ja i i e h e k bistveno in drugega postaviti kot nebistveno, kot

bjek (de Bea i , 1999, . 15). V ej dia ek i i a a giji, ki je g aje a a a e a j

a ik ed e i i a j i , e a e e j a ik a ja ed ki i e k . M ki

je v tem primeru Bi e ; e ka a je Nebi e . Nj d , k g a ja a ica, i,

ak k a i e ed jci i d a i i ( a e a je, a i, i e ja a d b i ),

102 I ga a ici a a a e je ki e ka.
103 S tem svoj razmislek sklene tudi filozofinja.

205

e e je i e e e ji a . i. eci i. Med a i aje i, i a a. Je e
gospostvo »Prvega«.

e ka i e (de Bea i , 1999, . 16) a i D ga e je d edi a g edi P ega, aj je

jeg de a je a je k a, k ekaj i e a ega. T , ka i e e, i, je

pravilo, je common sense. e ka je ah je a nenehno samocenzuro; pravzaprav se njen jaz

ik i e e ce i dig i i a h iede a a eka, ke i, ke je eh e ih i

e ih k i kih ega e a a je a k Objek , k i i D gi. A akaj aka d eje ? I

prve knjige [Drugega spola] [(i )] e , da a ika i i i bi ka[,] i i ih ka[,] i i

ekonomska danost, ampak je neki strukturni vozel, ki ni zvedljiv na pogoje nastanka in mu ni

g e d i i ge e e (Bah ec, 2007, . 139). Kaj i, ja j je de Bea i (1999, str.

16 17), e ke ik i, ak k e a ci, e i, j dje i d., e ej ebe i a i i

i /a i a i i k ce , k i, e, k k .

Na e a k j je ek ik da j i ci a (de Bea i , 1999, . 17):

»Proletarci so izpeljali e cij R iji, ci a Hai ij / /, e ka akcija [(a i b ji)] je

bi a ed a i b i i ade a je[104]; d eg e a i , ka ji bi i ki

j i d i i; i e a i i e e: d bi e [(a i gotovo bolje priborile si so znotraj,

d , a d ce i ega eda)]. Ni aj a e k k e ih i, da bi e d i e e ,

ki bi se vzpostavila skozi nasprotnost. Nimajo [(to je bistveno)] preteklosti, zgodovine, vere,

ki bi jim bila lastna; in med njimi ni, tako kot [npr.] med proletarci, solidarnosti v delu in v

interesih.«

P icija e k e a ik je; e a de a ka a i i a d ga e aj k be a

e a ka; a i, e (ka iki a ) ak a i i a , icija ig a ke B i jega h da i e aka

e ki a ki e i a ki/ a e ici. V e i e e ka e, da e e e e a i da

e e ek ag a a di e i ded k i a, a e je i d k i a, aj e b aja

verjetnost, da pa se vzpostavi mi k k . /N/jih a d i [ d kega] i

posledica nekega dogodka ali nekega nastajanja, do nje ni pri lo,« (Beauvoir, 1999, str. 16);105

e je e i je e d ekdaj. / /e ka e e i i a jah i ebi kih. Vez106

[(kar je klj )], ki j e je a i i a i a ci, e e da i e ja i be d g . S a

104 To pojasnjuje, skladno s s f a e ka i a i giba ji a e k i a ic . je g ej de Mo ka
105 Le e i tisk je delo avtorice. e a je e d be
106 Za d be i d be ika e i ed ki i e k i 206
dominacija (2010).

de i e je deja k bi ka da 107 [i ] e / / e ek e ki g d i i. / / Pa [108]

je e e j a e a, ka e i a ici ik e je i d ga a d g : d ba se ne more nikoli

a ce i i ih. P a je e e j a d i e e ke: e ka je D gi aj a i e e,

ka e i a ba e a d g d ge j eb a (Bea i , 1999, . 17). P a e

oziroma odvisnost pojmuje (1999, str. 18 19) tudi k e j k i a a k d i e ce

k ajda ( . i. d eje g edi P ega).109 O e je a e je ej i je j e k i

kih a ea i , ki a e g ede a bd bje ka e a i ih a ii a jih (g eda

torej popolnoma hist i ( a e ia i i )).

Zgodovinska konkretizacija (dvojnega) zatiranja drugih

Da e b ib i a a i h di i a i k a i a a je , b e g a j ed a i a

e i ek g d i ki i edi f a c ke g d i a ke Miche e Pe . V b e em delu

enske ali mol anja zgodovine (2016), ed e k i i ah f a c ke a di a g e ke

g d i e ( e k), ika je k k e e aj e ke k Druge. Popolnoma se opira na

ai e e javne, zasebne stavke in gibanja in na podlagi njih predstavi takratni

aj e k. V e g a j e b edi i a ed e a je e i ek e k k Drugih

g ede a a je e , i ka e ega a a e a a ja e dvojni a i a i, a je i i

i k i a i e ki e e i.

M. Pe a e neposredno (2016, str. 444), ko govorimo o oblastnih razmerjih, razmerjih

i, ad ade, je telo ed edi .110 V edi e ece a je e k e , ki je

i ade a adi e id e ( ke) b a i a e ede a i ( a je a ei be a

vez ed ki i e k ), ki e a e k univerzalna, edi a, e h e e. e ka preprosto

povedano je telo i e ekaj ( a a ): Te e ke e i ada e ki. V ada je a j :

V d i i i ada je e , ki j a ''i e i'' j a j , eje j i

k , ki j ce i ab bi aj . V d i i ada G da j . e ke, ki je [a i di

dela ke], je g e e e i a i i i ji. Fe da i i e je a i / / a ed e

a ke. 111 (Prav tam.)

107 Za e g ej ( .) de A e Fa -Sterling Biolo ki/dru beni spol: Biologija v dru bi (2014).
108 M ki i e ka.
109 »Kadar podrejeni [ali Drugi] govorijo o svojem razmerju do dominacije, uporabljajo kategorije, ki so jih

oblikovali dominantni, zato je razmerje dominacije [ali Prvega] videti kot nekaj naravnega« (Bourdieu, 2010,

str.42), nevtralnega.
110 N e ki d a i e : i e i e . e ka je bi a vedno zadnje omenjeno.
111 O
a i i a ed ih a e ij i g d i ke i eh da i fe da e e a k adi g ej npr.

K. Marx (drugi zvezek, 1979, str. 673 706).

207

Zg d i a ka a i je (2016, . 445), da e, e eda, d i ed ki i i e ka i

a i e e i ja i, eje g i e je e j be e kih e , k bi a e,

ci i i acij k k i a i i i a a ja (b , a i e, ki e a ik jej d e a i

di jak , eci i i i a ega j d a ej) i ak da je. A e e e acija a i k

e b ad ji a g a ih e ja, ki hitro potrebuje dejanje, je ostala prisotna tudi v 19.

e j . P a e a i aj ki k ji e i cije (d je k a e)

a i a e g ed k dek i a k e ij , a i ki ji b a e k j ( a a ). Ti d e a

a a j e ( i jehie a hi ) . S i ja e, da be e e i e e a ed ej ,

a e di e e (a i ) e j , ka a i d i ( e) d a eda, a ak ed e

a adi ega, ke e e ke di e e ki (g ej ic Misterij ene (1995) Zofke Kveder).

V 19. e j , k e ke i d ij k ( e a k ) e cij a e e i e i ej e i

id ej e a i a g de a k de a ke ( ak k ci e i e i bi e d da de a ,

g ka i a i a), je b de a ke a ga i a j ideja e e e i k i a j e ed

a a. e ka, e di je a a ja i je je, e ed i bi a eje a i b a a a a k

a e S bjek , ki i a i bi i ki ahk d a a e a k . P d b a i je

Gi e a B ck diji enske v evropski zgodovini od srednjega veka do danes (2004, str.

168), i ice da e ke e d be ih e e b 19. e j . I d ia i acija je d jih

ah e a a i k ce i kega a ka a i e a a ega g di j kega de a, a d i i

problem ni bilo pomanjkanje dela[112], e e e i a i d i ( a a ).

Pe i e i i a, da i d ia i acija e ka e i e e e b a a, a e e e je

a je je. /I/ d i kega k ga [ e] a i i a de a ic i a (Pe , 2016, tr.

445). V a i, ej ja i je je,, ka e ega e ka i e a i, aja i bjek ,

ne- ek, ed e , e h e e. Je ek a ifici a a[113] i eka i a i i ( e e b

d a , b aj ej d e a ona). »Najetje, napredovanje, nag ade kah kega

d a i ebja, ki j ika, da bi abi a je e ga i e, da bi i jih eg i a

e g dje. Te b j, ke je de a i a ada delavka od enajstega ali dvanajstega

do petindvajsetega leta e a, de i ka i b e b a be. ( a a ). V ja e i je j e

ed k a j jej ki, ed ika je g d i a ka. V i e bd bj je bi ed

d gi ada i i di Na e ak ik, ki je ke ce i a a , ed e k bi e

e ke e je e ak ik b a a a e k ed e , k bjek b e a ic ( . e bi e

112 De je a e a ed ji i ci , k i ka e ega e je ga i i a a d ba, ki a i aja i, da bi
lahko i a. ji e eb je d b e i b a be.
113 T di dk a ifici a a. Za de 208

e e, d ka a i e ). T ej per se i bi e ek, ki bi i ada e ( ek e)

pravice. »Angel ali zver. Le lovek ne« (Kveder, 1995, str. 38).

I k i a je dek e i e k a ah i d a e k j je e jaj a ekaj a e a ji ega,

e ici a je je e k, e a je bi id i a , i bi ik a . Bi je e id ,

ej je bi a e . S e , e eda, e di , da je bi a je je i i k i a je kih

delavcev komu mar, prav tako tudi ne; tu je treba predvsem bistveno poudariti, da s tem, ko so

e ke k de a ke i e ja i je je, i bi e b d e a i ce e a ci i a e, a e

bi e ( e ) a je e (k . ed a g ka i a i i e edi e). T je je e je

torej od moralistov ka i a i i ka i a (Ce k e) »slikalo« in razumelo popolnoma

d ga e. P da ja i (Pe , 2016, . 446), kak i k i e i i di ja ki de a ci i

delavke v tovarnah; najema i a i e d a ike- a e ike, ki k a i di

a e e ii di i. e ke ed a ja i k d a ji e, ce k i i a ke,

g eje kak k e ( a a ), a e ede b e k a ik a je ;

prav tak a e ja ij i ade a ja, da bi e ke a i a eb k je (g ej

zanimivo poglavje Hvalnica gospodinje v diskurzu francoskih delavcev v 19. stoletju v Perrot,

2016, str. 171 195). Delavsko gibanje o tem misli podobno, toda prav s tem »je zanikana

a ica e k d de a i jih a i di id a a b da ( a a ). T di ek ka (i

i i a) e d i , e d daja ( d b de Bea i , 2013, . 517, ki di, da je

ekonomsko- e e j ka e d i e b ej a d i i e ( i e avice)).

Z de a ce i a aja je de a kih giba j (k i i i i eki d ih e a kih

fe da ce ) e d d a i a ja e k a aj a eb i i ( ega) i k i a ja

e k e ek ik e e i ( e e ba ja e e j )114 a je ve da e e ed i a

a i ka icija ( ki d a e ke i e i e e ) (Pe , 2016, . 447).

Na di ih e e ke a e e ed ag a ja i, e bi e i je e, a ak g i i

(i e da e ajde d b e f a e ), da e i, e a e ( i ) a i je , e

jih ih g a ah , da g e a fa a e, i g e, a i. P b e a ika i k i a ja, abe i

a i ja ( ad) e ka i je bi ak a dce je a. F a c ka g d i a ka ( a a )

e da ja, da je j migracije, urbanizacija in industrializacija a i je ad e ka i

e e a , ka je a ej d e i ed a ke, da e ke ij ja i je je, i

e e je jih e z vidika dvojnosti, zasebnosti in javnosti d ak a a i a , a njeno

i ik i a .

114 Samo v domeni propagandnega gradiva boja-upora.

209

Misel, ki jo zgodovinarka poudari, je, da so telesno- ihi a a i a ja, ki e i aja a a

a i ih d jih de a ja e k, i e e e, giba ja, ki aj ej a k i a a

d e kega e e a , a ak a i d ga e a i (2016, . 450).

F feminizem in rojstvo (velikih) gibanj

O e je a e ka cia a g d i a ka G. B ck i e (2004, . 12), da e a e ki

o spolih ed e i, ki b a a aj a a je, a i je e ka ek i a i i e ka a i

e k d ja a e i ed je ek , eje a e g ( ) a iii

»zlasti pod vplivom humanizma in religiozne prenove« v obdobju renesanse in trajajo vse do

bd bja a e je a. S fe i i i i i a e skimi gibanji v 19. stoletju postane spor

( ) i ide a di i e . S 19. e j a i a tretji (veliki) spor, drugi

je zaznamovan s francosko revolucijo, medtem ko prvi zajame obdobje od srednjega veka do
francoske revolucije.115

Preden nadaljujem s konkretno razpravo o sporih in gibanjih v 19. stoletju, bi poudarila

a ei i e b de ( g i i d b i i h a i i i ja i e a )

Knjiga o mestu dam (1999), ki je nastala pod miselnim peresom italijansko-francoske

ed je e ke fi fi je, fe i i ke 116 i ag ice a ic e k, e j ai

poenostavljeno in moderno, Christine de Pizan. V Knjigi o mestu dam se popolnoma izkustveno

e a e i je a ja i gi i i e a i i di k i i a e di k . S ed je e k

avtorico poudari tudi Bock (2004, str. (22 24): »Knjiga o mestu dam[117] / / je a e a

a a ja, ki deba i ih e d g daja i e a [118]. e ka d a je ki e ak edna.

/ / I e ige ce ji e i a jk je; e je jih a je b j eje k a je gih

kih, e je a , ke '' e i g e k a ja i ak e ik a i i i e i, a ak

e a e ad e a i d a i e ad ji i e , da k bij a gospodinjstvo''.«

Prav tako kot de Pi a e ja e i i di be e k jic (M de a a F e, L c e ia

Marinella, Arcangela Tarabotti), ki je nase opozarjala skoraj dve stoletji pozneje, okoli leta

1600 (Bock, 2004, str. 25). V svojih spisih so se ukvarja e a a je e ki b di i

a iji i e ke a e ak ed a ja e i i e ja e ki i. Ta ab i

sicer redovnica je enega izmed svojih spisov (1651) naslovila z naslovom: Ali so enske iz

115 Prav zaradi tega sem v naslov tega poglavja zapisala besedno zvezo feministi ni feniks, i e dokazujem, da
bi i b ji i k f ik i a e ke a ice ed prisotni, tu in tam pa so se ponovno (razvidno) nastali in se

a i i i.
116 Tak a be ede fe i i e , e eda, e i bi a v rabi, kar pa ne pomeni, da uvidov v (spolno) diskriminacijo
e k i bi .
117 Le e i tisk je delo avtorice.
118 I e ici e ed dajej

210

rodu loveka: obramba ensk. Drugi ( e iki) , ade aj e ke a ice i b d e k,
a je a a a i e k j e f a c ke d a a i a ke i b ke a e ke i ek e a ice,
O e de G ge , ki je ice bi a i e ka R ea ja, ka e e je ide a d h ega e a
(Bock, 2004, str. 80). De Gouges je snovala in napisala odmevno delo Deklaracija o pravicah
ensk in dr avljanke.

Z e je i i i e ek a ka i, b ka i , e e e a ka a i, da i ade a ja a i a je

e kega d ja a e ka i b de e ka (e a ci acija) ekaj e d g .

K j a a bi e e ke (i di eka e i ki) i e ka i a fe i i i a giba ja 19.

e j . B ck da ja (2004, . 133): Zg d i e e k 19. e j i g e i i d

g d i e e kega giba ja: be a ed eboj tesno prepleteni. Ko so leta 1901 feministke

i ae aj jih giba j, k a e aj i e e ji e a je g d i kih a e kih.

Sk ice a e e a e je ed je e k fi fi j , f a c ke a e 17. e ja i d g .

e ka ( eje ej fe i i i a)119 gibanja so bila za takratne aktivistke oziroma borke

a e a ah e a a ( e ke i a ek e) a ice i i e a i i ade a je, da e

tudi pridobijo (prav tam).

P b e , ki ga 19. e j i e a i '' e k a a je'', je bi de a a i ica

a a ja, a i '' di e ke j dje'': d ed e ka i i ki i e a aj d i e k

i a ega k ja e k (B ck, 2004, . 134). P i je d g e i ek , ki e

k a ja i ej e je i a a je . Zgodovinarka sicer priznava (2004, str. 135), da so bile

a ike ed acija i ecej je, e da da bi e e a e e ide e ake.

Z a ek de e, k a e g i i d be ih a edih i e a ki b a i d be
ed
(»viktorijanska« doba), se pred nami pri e ka a i ecifi a i ja a d ba d

spoloma (Bock, 2004, str. 136):

S g i e i eb i fe i kega i e ke, ej ed e k a eb j

i k ja j , a i i a je i '' gi i a je'' ih a aje , ka e ih a i

so si v nasprotju in se med seboj dopolnjujejo. Delo in ''svet'' naj bi bili a kih,

d i g di j a e k, k ad eda ji i ek : ''M ke d a a,

119 Feminizem-fe i i i e . Fe i i e je i e a e b j, giba je i ek a aciji e k i d gih. T a

gibanja si prizadevajo za emancipacijo vseh spolov (Offen, 1987, str. 45). Beseda feminizem (feministka) sej je

prvikrat pojavila v 19. stoletju, leta 1839, v povezavi z gibanji/besedami, kot sta socializem in individualizem

( a a ). e e e de e e ja a e ermin- e gi e a je i e ga e je ed e e ki i

giba ji a i i e i d be e a ice. I a je sestavljen iz dveh besed (Potter, 2017): i) femina, latinska

be eda, ki e i e ka, i ii) ismós, ki pomeni verjetje, praksa, pogled na s e , e i a je. D b a e i di

misel f a c ke g d i a ke M. Pe (2016, . 320), da je a fe i i e da e ka g a oziroma besedo

in prav tako ustvaril prostor za ta isti glas oziroma besedo.

211

e ki d i a.'' / / N i '' e a ki'' de e ke i e ed a ja k

'' a j ed e'', e e k bi e ''d ga i'' i ke k e e a , seperate

but equal: ''enospolni'' model so zamenjali z ''dvospolnim'', taka ''biologija'' pa je

e a a di d be e a e j ed a. 120

O k e e a i ed a i ei be i e i ed ki i e k je (k i i )

i a a e fi fi ja de Bea i . P da je e a ki de , e eda, ade a e iki

e i e a ki a ed, ka i a i e, e e i a i g b i e a je . Ideje i ed a ke

e e cia ih a i (bi ki de e i i e ), ki aj bi jih i e i ki i e ke, a i bi e

i e e i jih d be ek kih a edih, a e e a g i ja i i e, d be . V

ej je g a j e da i a, da di de a ci ed a ja i, da bi e ka a a a i

d a i a ja i de a, ki a i a je i (bi ki) a a i. A vendarle glede na ekonomsko,

d be , i i edi e i bi g e, aj je ei be , da e ke, Drugi spol, vstopijo

na trg dela prvenstveno zaradi produktivnosti in hitrega in neprestanega pogona

ka i a i i ega a i a de a ja (de a , ka e e bi e e ke i ci, je bi di

ajce ej e (B ck, 2004, . 161)). e a e ahk a di, da je e ka, ki a a g de a,

e a ci i a a, a M. Pe a a a (2016, . 156): De a ka d i ja d j i k i a je:

k e ka i kot delavka.«

Gisela Bock poudarja (2004, str. 149), da je devetnajsto stoletje tudi stoletje delavke, in potrjuje

i a i j je, da je a e je e k ai d j ia

a eb e i a e ke i ja e i a ke i je j . Tak a i aj e ke

opisuje takole (2004, str. 159 160):

»V kontekstu industrializacije, urbanizacije in migracije zdaj ''sfere'' de a a ek

i g di j k de , a a i e a a de , a eb i ja a e ke i

bile e ekaj e ega, e e e e e e a e i ek i a e. Hk a i a je

razmerje med spoloma natanko ustrezalo jedru ideala sfer: tradicionalnemu in z

i d ia i acij a f i a e a e ki a j ed i.

Za adi ida, da e ke abe , a j ed e , i k i a e i a i a e aj ,

a aja i i e ki e i a ga aji, a i i a i k aj d gi i e ka i (i di

e i i i ki i) (B ck, 2004, . 172); e b g je i e . i. b ici i i a i

litera i fe i i e , ka e e e ke k ji e j a ja e a a i aj ( .

k i ika ak ke e e, e ka e i a). Miche e Pe e ja (2016, . 156) di e ke

120 (Podobno tudi v Perrot, 2016, str. 197.)

212

stavke, ki so bile pogosto nenadne in neorganizirane in na katerih so proletarke zastavljale

a a ja, ki bi a e a a i ki i e da i, e e eje a aja a ga i i a a

i a giba ja. Zg d i a ka G. B ck da ja (2004, . 172), da je e i a ga a

19. e j g a a a ab i a a eja121 med zasebni i ja i i je je (

delavk v javni prostor, ki »esencialno- k di bi i acij ak ih a i d ga ih idej)

(prav tam).122 K a i a e ka giba ja 19. i g d je 20. e j bi a giba ja e k a

e ke (B ck, 2004, . 184).123

Ideja giba j, ka e e ej da i a, je bi a a e a ah e a i i e a i i ade a je a

e ke a ice. P a ak a i b ke i b di e jice i ade a e a e e ji e b a b

d ed a, ki bi j d eg e g da ki , d be -s cia i i, i i i i

k i i b j a je aja e k. Tak a a giba ja ej ahk a i hk a i k

d be -k a b e i a giba ja a i e j a je a (A e i a ke ae

k ce a bi ki i d be i ) i i i a giba ja, aj i e a k k e e i i e ah e e

(npr. volilna pravica).124 Ci j e kega giba ja i bi a e ak a i a e ja a g, e e

b di e i d d e e d eje i ( a a ). D daja e, da di ih

bi kih a b i a e ike . P ej a giba ja e ed e e a a ibe a i

i ed a ka i akih i i ih a k, e a k a a aja i e d i a (B ck, 2004,

str. 188).

T eba je i i, da a, k e e a i a a, e ka giba ja i bi a i e ga i i ana.

T e i, da bi a a de je a a ge a i e i e e e, ki ade a e a e i i

a ed i, a i, ek ki, i i i aj. e ke a e i e eh d be ih

k i ah, e e je i a a di F a c i ja de Bea i (g ej d g a je prvega poglavja)

e ke i aj k e a e e ek i, g d i e, e igije. O ga i i a ''giba je'' na

nacionalni, predvsem pa na lokalni ravni je bi eb a i a , da bi i a a k e

i e e e e kega a i ga a e a ; e i bi e a i e e i e g b i e, k

bi ahk k e a i i ja e e ike a k i ih i ad ih. V e je de E e e je

aj ga i i a e k giba je a i e de e ih e ih 19. e ja, k je a ikje i

do liberalizacije i i ega i je ja, i e d a e ka je a ed eb j i i (B ck,

121 e sko gibanje ni nastalo le in morda tudi ne predvsem kot preboj povsem degradiranega spola iz

jeg ega ''hi ega a a'', e e di k edica '' i i e fe '', ki e je d a 19. e j i ki i j

e ke g ib i e k a i ajh ih k akih (B ck, 2004, . 185). i a bi i acija ej, ak

ek , i bi a g a.
122 D be a gmota«, organizem.
123 Za g ed i a fi Sufra etke (2015), ki ga je e i a a Sarah Gavron.
124 (Za e g ej B ck, 2004, . 201 270.)

213

2004, str. 189 190). Kot primer navajam francosko Zdru enje za pravico ensk, ustanovljeno

e a 1870, ki e je jih a ih ah e ah k ice a a e ka d e ja ZDA, Veliki

B i a iji, Ne iji, I a iji, a Ni e ke i ici (B ck, 2004, . 190). Tak a aja a

ad aci a a a i a aci a a e ka i a fe i i i a giba ja. e ka giba ja e

jih ah e ah e a a a ed ji e a ika : a i k ntracepciji (pravica do

a j ega d a ja a e e e e e 20. e j ), i b a e a j e k, i i

pravica idr.

*

e ke i a j g d i , e ek , a, e eda, i a aka e ka glede na razred,

ek ki, a ed i, a i aj svojo individualno preteklost. Na tej poti, doslej in tudi v

ih d je, je bi g b je , , a ed e i ih, ki e k a ja a ki

a a je e i i d ja a, eje a i ih, ki b a a a i a a ja

aj e k aj da e d b e d be e edi e i i i ega a. M ge a ice,

d i e a ice d a ice d b d ega d a ja j k (a i a ica d e e

eki i e e i), ki i jih a adi fe i i i ih giba j priborile in izbojevale e ke

ej jih ge e acij, e da da e dij a e e (Bah ec i e i c, 2006, . 9) i ej

b e ed i ( g d i ke a i ce k be i ke) e be a i a jih a ce k aj

»organizirani posamezniki« namenoma (od)vzeti. Tako sta je i a, da e di e je d be i i

i i i aj e k i b j a ( e ga . i e ja 19. e je a i ej), e e e i,

da so priborjene a ice di aj e i a e e bodimo torej preudarni in se borimo za

priborjeno e a ej. K ak a k ak , a eda je a a eda je

Sklepne misli

V d e i a a i a i a i k a a a a ja, ka e ih e ed b a je eka e ih

temeljnih (fi f kih, ci k g d i kih) de e i je a a, jih ef ek i a a i a ka e e

e k a a ej a a i dg i i. P a ja , e ka g d i a je ( a e )

d je, ki e ga je e e 20. e je a e b a a a i, a ej ge e i, povezane z

(d be i ) aje e k, e a e a i ka e, e dk i e i e bde a e.

P a jka je i , a ka e e bi e ahk a i k a ke i a e, i a, da e ke a e

bolje bi e i a e ( d be e i i i e ). U i a e i e b j, e

ek ik a af a i a . e ke a e d g a a, e a e k i a ka a i, da e

vendarle redke posameznice borile za uveljavljanje lastne (govorne) besede.

214

T j e e e ih a a j e je a a a a a a ed je e a e d j a i a , a je

i i k i a e k e 19. e j ( be e ja e i a eb e i je j ), g d i ki

b j a i a je kega dej a, da e ke Ljudje ( a ), i fe i i i i fe ik ih

e kih i a fe i i i ih giba j. Giba ja ah e a a e b a b e kega

aja ( aja Druge) a k i, i i i, ek ki i d be i a i; a a adi ega

ahk ak a a giba ja a i a d be i i a giba ja. Pa ad k a je a, da e a je

e k ja i je je e ki i e e d j i a ej e j , je be e

e ka ja i je je e i di i i a d be i i

e i a ga a. S cia e g d i a ke g a jaj , da je a ab i a d ij

(jav ega i je ja i a eb ega i je ja: de a ke i bi e e e e e e a ki

ik ija ki ec de i e d ij ih) g i a bi i acij a e ga i i a ih

e kih giba j, eje a ce aci a ih i a aci a ih ga i i a ih fe i i i ih

giba j. e i e i i a a ad k : Na eni strani ve ja su nost, po drugi strani mo nost za boj za

osvoboditev izpod peresa mo kega.

Od i, ka e ak a e e ke i ka e a e a ice d b d i ce i i jih

po zgodovinskih b jih k priborile, bi e da e a i ah a je a i, bi i h a e i/-e,

ponosni/-e i b d a i, be e a k g a ja i, da b j, b i i e a a ek i e c

e bi e i drugotnost ( e eda, e i e a e a e ed idi k i i

i a a a ke d i acije), i e h e d eda i, da aj a ice e k e b d

razumljene kot nekaj samoumevnega, saj prav samoumevnost (s tem bi se fenomenologi

strinjali) pomeni nevidnost, neobstoj, nebiti-tu-kot- lovek.

LITERATURA
Bahovec, E. i e i c, K. (2006). Demokracija je enskega spola Feministi ne vaje v slogu. Ljubljana:
Delta.
Bakewell, S. (2018). V kavarni eksistencialistov Svoboda, bit in mareli ni koktejli. Ljubljana:
Modrijan.
Bock, G. (2004). enske v evropski zgodovini Od srednjega veka do danes. Ljubljana: /*cf.
Bourdieu, P. (2010). Mo ka dominacija. Ljubljana: Sophia.
De Beauvoir, S. de. (1999). Drugi spol: Prva knjiga Dejstva in miti. Ljubljana: Delta.
De Beauvoir, S. de. (2013). Drugi spol: Druga knjiga Do iveta izku nja. Ljubljana: Krtina.

215

De Pizan, C. (1999). Knjiga o mestu dam. Ljubljana: Delta.
Fausto-Sterling, A. (2014). Biolo ki/dru beni spol: Biologija v dru bi. Ljubljana: Krtina.
Kveder, Z. (1995). Misterij ene. Ljubljana: Karantanija.
Marx, K. in Engels, F. (1979). Izbrana dela v petih zvezkih: Drugi zvezek. Ljubljana: Cankarjeva
a ba.
Mih k P i , K. (2004). Drzno druga na: Zofka Kveder in podobe enskosti. Ljubljana: Delta.
Offen, K. (1987). On the French origin of the words feminism and feminist. Feminist issues, 8(2): 45
51. Dostopno prek: https://link.springer.com/article/10.1007%2FBF02685596?LI=true.
Perrot, M. (2016). enske ali mol anja zgodovine. Ljubljana: Zveza Modro-bela ptica.
Potter, M. (2017, 6. maj). The Etymology Of »Feminism«. Mediy Theory and Criticism 2017. Dostopno
prek: https://medium.com/media-theory-and-criticism-2017/the-etymology-of-feminism-4ca3caec9ad0
Wallerstein, I. (1995). Unthinking Social Science The Limits of Nineteenth-Century Paradigms.
Cambridge: Polity Press.

216