Zbornik 2. poletne šole sociologije

db ih i k ih dij: e g e je popolnoma osamiti tehnologijo kot

spremenljivko oz. vzrok. Idejo, da je tehnologija tista, ki v glavnem determinira svoje lastne

a f acije a i a a f acije d bi, je a a a e g e e i i d ka a i

(Winner, 1978, str. 76). D ge e e i ai e a i ice eh kega de e i i a

b jij e a ah ed g eda je e d i kih e i ih in med narcisizmom in

a i i j , e a a je i e k e a ja, da ig a je a i ih a a i kih ig ic a

nasilno vedenje adolescentov, saj se beh i e ih a i eh kega edija preprosto

d a aj na njegovem uporabniku, kar pa pomeni, da uporabniki ne uporabljajo tehnologije,

a ak a ab ja jih. Teh ki de e i i e je a ja d bo aj, ki je bil

eh giji d eje : ajb j e a je ih a i icah je predstavljal vizijo tehnologije kot

zuna je e i e e, i i ka e e a a e ik i d ba e a, ka e je e je de

d b ce i a . e jih sklepanjih e e i z vsemi sredstvi ogniti temu, da bi

a i eh ki de e i i e (W a Hacke , 2008, str. 168).

Za d be e k k i i e a torej sporni dve pred a ki eh kega de e i i a:

aj ej, (1) eh ka e e ba je i a, ki adde e i i a d be e e e be; da je i

k ad e a je (2) eh ki de e i i e e je e a aje ed eh ki

a edk i a edk d be (W a Hacke , 2008, str. 168 169). Zaradi spornosti

predvsem te druge pred a ke e a i k a ci d e ih i e ih aje k a ja i

de ciacij eh kega de e i i a kak a a edk a i . e je rda toliko

a je i e a i a j eh gije, a zaradi tega torej mnogokrat ostane neodgovorjeno

a a je, kaj e lahko e i a edek d be. P eda d gi i be eda i:

razkrinkavanje determinizma in razpust v togo e d d be e e e i bistvenega

a e a edk . e e a j eh kega a i d be ega a ja g ede a

preteklega.

Podobno priznava Hacking, ki pravi, da bi . d be i k k i i i adi ka a i, kak e

vse zgodovinsko spreminja, a se jim zaustavi prav i eh giji i eh ke a edk ; ta

se spreminja, medtem ko prav d be i e »napredka« ostaja nekako neprenehoma isti oz.

je popolnoma prazen (Hacking, 2000, str. 18).

Razvoj posamezne tehnologije vsekakor ni nekaj fiksiranega oz. stanovitnega, niti ni

enostranski oz. ne more biti posledica le e e d be e k i e. Ra a e ka e a j eke

posamezne tehnologije kot rezultat heterogenih silnic in procesov, zaradi e a ga ahk

dojemamo kot zgodovinsko kontingentnega in zatorej zgodovinsko nepotrebnega, saj bi se

eh ke k e e, e i ja ja i i, ki e ajaj i e akciji ed a i i i

100

d be i i k i a i a i ak e ji, lahko zgodile di d ga e. Te e i e d ij di v primeru

a ja i e e a, aj e i ih e a e a e i a i i aj e jega e ja a e , a e je

to vseeno zgodilo (Bridle, 2018, str. 9). Tega npr. vodilni edij ej jega e ja, j. televizija,

e a je i a i je , i ge d e i, aj je e e i ij k e a a je i ei a

enosmerno, prav tako pa i e i k d je e e i ij kega e ka i g i ak b i e

i eg acije a ih a a i eh kih i acij. S e i a k a a i ja je e

uvedli spremembo, ki paradigmi d be ega k k i i a aja ja . aj e a a: a

e d ki postopek e k e a avtonomne oz. le eh i e a i i a i e

eh gije i jih e e i ki, ki jih ahk aja eka eh gija, ej e k e e

i ke eke eh gije a d bo v d i a e i a ici acij e e a ih d be ih

skupin (Brey, 1997, str. 67).

S ci ka dej a eh giji i je e a j a ih d be ega k k i izma torej

ne morejo biti objektivno dana od eh gije, a ak a a j d aj i e e acije

e e a ih d be ih k i , zaradi tega e d b ci i gibaj k j i i e a i i

a a , aci a i i i aci a i eh kih ced , eh ke i k i i i

e i k i i. Sk a ka i i i ih i k i a i a e ih eh gij (B e , 1997,

str. 60). Teh ki a e ia . a e ia a sestava a e a a e e a ei kj e ai

d b ja i h a i ike . je a ide e e a prevladovanju tehnike in

naravoslovja. Zdi se, da je materialna sestava tehnologije zanimiva le, e je e bi a edh d

»socializirana« oz. e e a d be im (Kissman in van Loon, 2019, str. 5).

T di e e a a d e e sporazum o »pravi naravi« ali »resnici« tehnologije, je to le rezultat

gaja j i d be ega de a ja. Ne a ad je e eh gija a e d be k ia a

. d be b ik a a: lastnosti in delovanje neke tehnologije so bolj ali manj ( e e

popolnoma) determinirana od interpretativnih okvirjev in pogajanj. Brey i e, da je tak

paradigmatski postopek na tehnologijo vplival predvsem v zgodnjih 90-ih47 e ih ej jega

stoletja (Brey, 1997, str. 61). Ke e d be i k k i i i i gibaj di a »pravi« ali

a a i a a i eh gije i je ih ecifi eh kih a i, » e i e« ali

» a a e« di e i ed a e eh giji e e a ih d be ih k i i ak e jev

pojasnjujejo » i e i « oz. analizirajo pogajalske postopke a i ih d be ih k i

47 Brey navede kot najbolj reprezentativna dela Bijker in Law (1992); Collins in Yearleyy (1992), Woolgar
(1991); Grint in Woolgar (1995).

101

d b i i ci ki i fak ji i deja iki, i e e g aj a i acije

eh kih a i i in lastnosti oz. njihov vpliv na razvoj (Brey, 1997, str. 59).

Moorov zakon

Zelo nedvoumen prikaz verjetja in zaupanja eh ki a edek je da G d M e,

Intelov soustanovitelj in raziskovalec, leta 1965 v reviji Electronics Magazine, in sicer z

a edj , ki i a k i i a i ek e i a i eh kega a edka. Po njegovih

be edah aj bi e ib i ak e i d ji a i k g ji ih i eg i a ih

vezij (Bridle, 2018, str. 80). Ta ai i d bi e je b j a a k a a i ki ce ji.

I ek ak ed a ja eh ki a edek ka ajb j d be ed i i e i i b iki. Na

Moorova predpostavka napoveduje prihodnje e je rasti integracije vezij: Moore je

ka a , kak e e i k e a i eg i a e je k aj ak e d ji, e ik

e ja a e a j a. Na eda je di, da e b d gaja e a ed je desetletje, zato je svojo

pred a k e a 1975 i 2004 b i ekaj i i a i i a ki. B e a j a ja e ij i

b e e a ja jih e i e bi poznali svetovnega spleta in globalne povezljivosti (Bridle,

2018, str. 81).

G d M e a a e k i uporabljal poimenovanja »zakon«. To poimenovanje je a e

ab ja i e e dvajset e ej e je e i ek . P aja e a a je, akaj je postal

zakon. M ak e b a a e d b kak d kcija a e ih e ic, ki

ekstrapolira iz podatkov, zajetih iz neke konjunkture ali kontingence, na podlagi katere naredi

a ej ji a , a aj je a e e e ice a ika je k ekaj e ega i

univerzalnega.

B id e i e M ak k g b k k i ge a je; a k i ge ca pa je splet e

dejavnikov, med njimi tudi od proizvodnih tehnik in investicij ekonomskega i d be ega

d ja. B id e i e k k j e deja ik poudari ed e e je ga kapitala (Bridle,

2018, str. 82). Za i i ustroji pa so e je dje ij i a k, ki i e ij ak e a j ih i

hi ej ih a i: ak je ahk e ja a i ica j b ega e ika a j a, e a a i ica

aplikacije lahko uporablja algoritemski brskalnik fotografij, ki b i k a bolj hi ej i d

ej jega, e e a e di a j a e a k je i e a ekaj e i d. Ve da

a e j G ee fie da a hi a i a dej e ab ike ik aj a neke

d ge i, tj. i e i ja ja i i bi e, ki je e e e a a dje ja i i e i je

(Greenfield, 2017, str. 309).

102

V Moorovem zakonu razberemo i ed e , kak a e a a i ki softver (angl.

software) in hardver (angl. hardware) a d i a i se razvijala vsak zase. Zgodbo lahko

interpretiramo tudi kot pri ed e a ci aciji a a i ke i d ije. V a e k 60-ih let

ej jega e ja je e a i i ed hi e a j i eg a i ih ka aci e a e narekovati

potek razvoja ce e a a i ke i d ije, ke i acije . i de i a a i kih

i ai e d ii a e ee i a ajaj i i razvojnimi enotami

podjetij. Pred tem si noben proizvajalec hardvera in softvera i ge i i i a ja a ih

a a i kih a hi ek i de . Razmere so se spremenile, ko so lahko podjetja, ki so

vplivala a j e ij, e d a a di a hi ek a a e . so krojila to pot vse do

k ega ci ja, ki je ik. P b i e razvoju i eg a i ih e ij i i a a a j

hardvera in softvera vsaksebi.Prav iz tega obdobja lahko opazimo vzpon ogromnih podjetij, kot

je Microsoft, a ak a e e bd bj a e a ja i ek ka ada i a Silicijeve

doline. e e i ek a ede ih ih ce B id e i e je k c k e i e i e

softverovstva, i e je omejil razvoj optimizacije kod in proizvajanja bolj e i e ja ih

ek kih e i e a k ek e a e a i e b e e. Tedaj so morali programerji

aka i le osemnajst e ece i e d bi i ke j, ki je bi d ak a ej i k ej ji

(Bridle, 2018, str. 82 83).

Internet v oblaku

Naj e ji uspeh i e e e eh gije je jeg a b i eg acije e a a . T

zmogljivost ahk ajde d e i b iki a ja a a i ke eh gije, v t. i.

ra unalni tvu v oblaku. Poimenovanje je seveda metafora: oblak po k a ika a i d b

a edka a a i ki eh giji k b e e ega, e a e ia ega i k aj e id ega, k

eke e a a i ka ebe a a k adi e je da k , ki a e e j kih spon plastike

in k i e. P ed i eg acij i e e a i a a i ke eh gije bi i i ci da k e

ee e i a fi i i (CD, DVD, di ke e i d.). T di i e e je i e b j fi i prisotnost,

saj je bil pred tehnologijo Wi-Fi ahk i a e ef kih icah i bil opazen v obliki

fi i ega ik j ka . kab a. Danes pa se »internet giblje« po radijskih valovih, njegovo

de a je i fi i a i f a k a a a e i i i ji i i z razdalje g eda d i, e a

i e e ikak i b e e e i e ide . Njeg a i f a k a je e i ka i a a i je e

vedno sestavljena i e ef kih ic, i ih ake , d e ih kab , ki e ij a cea ke

d , d e j i a k e ; de e ah bolj hladnim podnebjem so g a k adi a,

a je a a a iki, ki a je b a a je eb jej e ik de i e e gije. V a a

materialna infrastruktura e i b j d a ih i a ih j i dikcij e i a eje a

103

ak j , aj da k a edi a a adi i jih da k na primer bolj pogosta na Irskem in
a j i jih k h aje ja . Ska di a iji (B id e, 2018, str. 8). Na tej podlagi James
Bridle sklene, da je e af a b aka a ajaj a i i aja i k i je e ce cij ega dela
a a i ke eh gije (B id e, 2018, str. 6 7).

Vendar b a a a a i ka eh gija vsekakor ni b e e a, e a e ia a i e id a: b j

a i e je mnenje, da je edini ustrezni pomen metafore oblaka v tem zamegljevanju

e kega g eda na tehnologijo. Za nevidnostjo in slabimi metaforami se skrivajo tako

i ji e a a e i ebe ji e k de kak di fi i a razdalja in pravni konstrukti (Bridle,

2018, str. 8). Teh gij . a e e eh ke i e i a a e, ki e a e jejo v

e ja, ahk predstavljamo di d ga e: d b k a e a e ef ija je di i e e b j

di ja e k , ih e i , i ih i i dje i kih e ja, ki pa so

vsi e e i d e b ik a adi j e i i (Greenfield, 2017, str. 31). e je

ed a a i a b ak ahk imel a j i e e a e d ai k

d , dece a i i a i de k a i a ja e je, ki b e da e a ak i e

ab ike i d a ja e, a je e 2000 z. po vzponu cloud tehnologij bilo internetno

e je e a k a i b e i e e, ki je id bi a a a ed i a adi

i ife acije k adi e ja, a ja ja, ce i a ja i daje da k . I

a a i a b ak ahko nastale da a je vodilne ekonomije v obliki velikih digitalnih

platform, ki z algoritemskim upravljanjem usmerjajo izbire svojih uporabnikov. Algoritmi se

a e ahajaj e dd i akda jika i d aj e , kateri film ali pesem

nam b i a a katera »stream-storitev«; ceno, s katero nam bo neko blago ponujeno na

neki spletni strani; kateri morebitni partner se nam bo izrisal na aplikaciji za zmenke; kateri

oglasi se nam najprej pojavijo ed mi i d. V d b ih d bah imajo torej veliko tisti,

ki si lastijo in proizvajajo algoritme, njihovi mehanizmi pa so skriti in zavarovani ice i

i k k e i a (G ee fie d, 2017, str. 212).

Internet stvari

e ahk d je a M ak k i i e, ki ga e lahko obravnavamo v skladu s

a adig d be ega k k i i a kot splet interakcij a i ih d be ih k i , a se ta

e dda juje in odteguje razvoju tehnologije i he e ge e d be e j . Razvoj

a a i a b ak stremi k centralizaciji d be e i, ki i a a edic e le

dozdevno, e e realno avtonomnost razvoja tehnologije.

104

G ede a e k j k bi bi ai aja i i ed a i ab ik i d be ih

k i , ki ahk a a i a e d aj ak ah in kriterijih abe a i ih eh gij

k e ad j em stanju d be e ea i; o tem vendar e ej d a i, aj eh ki

napredek ni v domeni e je d be e k i, ampak zasebnikov oz. podjetij, e a e

e ega a edka a a i ke eh gije a i e ik e , a i b eje i eki

a i ni eh ki i a i i acij , a ak g e a i eg acij e a i ih a a i

tehnologij, ki jih uporabljamo vsakodnevno. Temu pritrjuje tudi Greenfield, ki pravi, da

sodobne tehnologije pravzaprav ne delujejo kot osamljeni i a je i a efak i, a ak k

eh gije, ki e a i e a i ih ih, a i ih a ih i ki e a d ij e e

i a ej aja i i d danes e a ab i k i k j (G ee fie d, 2017, str, 299

in str. 279 280). Ker d e e eh gije e ak ugnezdene« d be i akda

. j dje d jih d i i, di ih a ik eh k a ed ih ih i jih e

razvoju ne omejuje veliko, saj so legalne zavore pomanjk ji e . a ajaj (M c ,

2016, str. 521).

T je e ede i ed a g a aj eh kega de e i i a, aj a ed a ja a

mnogo ljudi smiselno predstavo, ki je v skladu jih i i k . Ve i a j di a e ne ve,

od kje natanko prihajajo aparati, kako dejansko delujej , aj a e i aj e a a e

energije. Z aj a j i d se torej prilagajajo zahtevam posameznih tehnologij in lahko le

aj , da b d e a ej b a a e a ed id ji a i , kak ji ga b j b jaj daja ci

(Wyatt v Hackett, 2008, str. 169).

Dober i e i eg acije a i ih a i ih eh gij i bjek ed a ja . i. internet

stvari, ki je zaenkrat e v razponu nekje med retoriko in realnostjo; s to opombo, da je njegova

retorika vpeta v funkcionalno- a ke i ke a a i e, ka e ih g ii a a ek

i e ka. Njeg a a f kci a i i a posebnost je v obljubah aj a ja i e a i i

akda a, a ka aj bi k be a a i i e i e e ega e a ja ed a a a i i

vsakodnevnimi predmeti, saj zdaj lahko z elektroniko, internetno povezavo in senzorji

d e ih a a ( a e i a bi i, e a eh gija, d a e i i ki, a e i

domovi itd.) med seboj komunicirajo in si izmenjujejo podatke. Na ek ke d j

i e e ai d e di i a a j a j ih dje ij, ki e k a jaj

inovacijami in proizvajajo: . b j i de a e e e a adk e b ike a i a a

rekreativne ike, e da a i a a e d ga ega ja: e ji eh a

novoi eg i a ih a a je b j a ji a kak a a ad a e ji d a ih aci a ih

a a ik . Te e a a e i ajaj ajh a dje ja, ki i aj e a i je je strukture

105

ek e ih a j, a ak a edk ka e i b je i a i d i i a dje ja k a j

a ega f a ea a i e e e cia ega d a a a . Nek ik d e je da ja i,

da k i ab ik ega a ja a ak ne premore. Poslovni model interneta stvari se tako

gradi a a ih dje jih, ki e ij daja i k k e e, cenovno dostopne naprave, ki pa

a adi i ke ce e i aj d b de j ih a a k a i a i ih a ih i e (G ee fie d,

2017, str. 44 45).

Vendar to ni edina zagata, ki izhaja i ega de a a j ih dje ij: a j a dje ja

ice b e e jih e a razvijajo nove naprave, ki nas nato spremljajo vsepovsod(doma, v

b i ici, a b , a a i gi i d.), e da a je de a je ab jaj g e k i ine

da k , ka a a e a , in to je a a je jih ega k adi e ja i bde a e.

Taka a i a i e i a ahk i ijo velike digitalne platforme trenutne vodilne

ekonomije (Google, Amazon, Facebook itd.), ki lahko odkupujejo, zakupijo, procesirajo, torej

a jaj g i i k i i a i da k (G ee fie d, 2017, str. 275). Tudi na ravni razvoja

i e ie i i e e d g aa i e be a i a i i i i ed e i ce a i aciji

podatkovne vrednosti Googla, Amazona in Facebooka, ki si lahko nato i ij velike

investicije za a j j ega e ja i a g i e kega a ja ja (O'Shea, 2019, str. 90).

Njihova posebnost je v poslovni taktiki, ki ponuja b e a i e , a be e ga

a ek i ija d a ek e a ijah, ej a e ika i i eg aciji a a i e ij ( a f ,

aplikacij, vsebin ), ki e ekaj a j. Splet stvari ponuja i e dece a i acije i

b j de k a i ih i i a a j a ih dje ij, pa vendar se preko monetizacije

podatkov ta aj preobrne, saj lahko e e ja dje ja k adi ij i fi i aj da ke e

izkoristijo njihovo uporabo vrednost.

Sklep

Ede i ed a g , akaj je eh ki determinizem a ih predstavljal de ega

a ika, je a adi a i d be ega k k i i a, ki je ed a ja nasprotje

eh ke de e i i : ed a e je a , kak j dje e a i ki i e ke

proizvajalci e , ka e i i jaj eh gij i j ab jaj . P a i e

eh gije i i i ik ej i d be ih ce , a a g e a i ci d be ih

sprememb niso stroji in njihovi sistemi, ampak so ljudje tisti, ki uvajajo v svoj svet sistem

strojev. Tak postopek je bil lahko v skladu a e i ij i f acij ke d be, i e e se

je i e e ka a k dece a i i a de k a i e je e k i f acij. D be i

k k i i e je ej ibe a e d h da ja b d a e ika i d be e

106

a k i ka a ide a a e da i k d be i g d i k i ede ih e i e e kih
dejanj.

V tem duhu eh ki a edek i nujen, e a e j de ka e k ei gibe , a ak ga

i ed i j dje d e e g d i ke e k . Poudarek je torej ponovno na

kontingenci zgodovinskih dolo i , ki a j k k i i i de a ki aj i po k aj ka a i a

b a a a e ja, ki a d i a i ed a (Hacki g, 2000, str. 58). Ve da e di a j

i e e a a a a i de a ki a , se zaenkrat ne ve oz. e b aja e i ji d ka , kak b

ta akademski postopek stimuliral i i i i e e b ak i (B e , 1997, str. 72).

Ke je e i a j i e e e eh gije ak a i je i k ek e , da i e d en

odgovarjati d be e ad , aja a a j dejansko vse bolj samovoljen oz.

a e . e e i d b je a i k a i trenutni tok digitalnih sprememb in razvoja ter

a i i j a a i i i i i i i potencial, a a e ja i e i i i i i e i

vpliva hardvera in softvera, praks njunega razvoja, konfiguracij in aplikacij.

LITERATURA

Bobryk, J., Miklaszewska, N. (2015). Digital dementia or the explosion of intelligence?. V Anthropos,
e ik 47, . 1/2, . 77 89.

B e , P. (1997). S cia C c i i f Phi he f Tech : A Sh e Guide. V Techné:

Journal of the Society for Philosophy and Technology, e ik 2, . 3 4, str. 56 78.

Bridle, J. (2018). The New Dark Age: Technology and the End of Future. London: Verso.

Greenfield, A. (2017). Radical Technologies: The Design of Everyday Life. London: Verso.

Hackett, E. J. (2008). The Handbook of Science and Technology Studies, third edition. Cambridge, MA,
London: The MIT Press.

Hacking, I. (2000). The Social Construction of What?. Cambridge (Mass.), London: Harvard University
Press.

Kaplan, D. M. (2004). Readings in the Philosophy of Technology. Lanham: Rowman & Littlefield.

Kissman, U. T., van Loon, J. (2019). New Materialism and Its Methodological Consequences: An
Introduction. V Discussing New Materialism: Methodological Implications for the Study of
Materialities, U. T. Kissman in J. van Loon (ur.).

107

O Shea, L. (2019). Future histories: what Ada Lovelace, Tom Paine and Paris Commune can teach us
about digital technology. Brooklyn, London: Verso.
Morton, T. (2013). Hyperobjects: Philosophy and Ecolohy after the End of the World. Minnesota:
University of Minnesota Press.
Mosco, V. (2016). Marx in the Cloud. V Marx in the Age of Digital Capitalism, C, Fucs in V. Mosco
(ur.).
Passoth, J. H. (2019). From Hardware to Software to Runtime: The Politics of (at Least) Three Digital
Materialities. V Discussing New Materialism: Methodological Implications for the Study of
Materialities, U. T. Kissman in J. van Loon (ur.).
Rothenbuhler, E. W. (2016). Ritualno komuniciranje: od vsakdanje konverzacije do medijsko
posredovane ceremonije. Ljubljana: FDV.
Winner, L. (1978). Autonomous Technology: Technics-out-of-Control as a Theme in Political Thought.
Cambridge, Massachusetts, London: MIT Press.

108

Dejan Navodnik

PREOBLIKOVANJE BLAGOVNEGA FETI IZMA V
SODOBNI DRU BI

Povzetek: Z razvojem postfordisti ne neoliberalne oblike kapitalizma se je zgodilo
preoblikovanje Marxovega koncepta blagovnega feti izma: dru beni odnosi med postvarjenimi
ljudmi so se za eli pojavljati kot dru beni odnosi med pristnimi ljudmi. Zna ilnost
kapitalisti nega produkcijskega na ina je, da dobijo stvari skupaj z uporabno vrednostjo tudi
tr no vrednost, ki se skonstruira na trgu. Ta dobi prizvok samoumevne naravne nujnosti«
vsake stvari, eprav v resnici ni ni drugega kot konstrukt specifi nih zgodovinskih pogojev
dru bene produkcije. V postfordisti ni neoliberalni pojavni obliki kapitalizma se to dru beno
vrednostno razmerje med stvarmi prenese tudi na ljudi oziroma na vsakega posameznika
posebej in izra a njegovo dru beno koristnost. V taki dru bi je posameznik dojet kot virtuozni
individuum s svojimi specifi nimi sposobnostmi, kompetencami in spretnostmi, zato se ga lahko
vrednoti kve jemu glede na njegovo sposobnost, da im prej zasede dolo en dru beni polo aj
in da ga nato neprenehoma izbolj uje. Posamezniku se njegova tr na vrednost ka e kot
upravi eni rezultat njegove koristnosti, zmo nosti in notranje psihi ne mo i.

K : b ag i fe i i e , e ibe a i e , f di e , individualizacija, ideologija,
modifikacija

Uvod

Neoliberalnemu kapitalizmu uspeva nekaj, kar mu v preteklosti ni: uspeva mu mobilizirati

bjek k bjek . He g h k bi e i e e e k a i e a k i i e k i ike ka i a i a

poudarja teorijo alienacije kot izginjanje subjektivnih, kvalitativnih in individualnih prvin dela

ka i a i i i d kciji, ki e bjek e i je k je j, bjek i e eifici aj i ed,

ki se mu je subjekt podredil. Ustroji podrejanja so bili bolj ali manj zunanji, motivacijo pa je

ed a ja a ed e ag i e a e ek i e ce, a adi e a je de a ec ak da da

jai b a de . V e ibe a i a ji d eja ja ehajaj aj

bjek a. S d b i ka i a i e ah e a ega eka, zahteva osebno pripadnost delu

109

(He g h, 2017, . 189), ah e a a e i , e j eh , dg , a kii ,

k a ka ah e a a j a ga i a a e ega de e e ca a g ka i a a.

V ak b dg i i a a a je, kak je kapitalizmu uspelo mobilizirati subjekt kot

bjek . T b i i i a je a Ma k ce b ag ega fe i i a. Zag a ja i

b e , da e je d b i d bi e b ik a b ag i fe i i e . Da bi ahk i b j

dobro opisali njegovo preoblikova je, b e e i i i e ja jeg e e e j e a i i.

Na a e a b , da e da e , e ibe a i f di i i b iki ka i a i a, d be i d i

ed a je i i j d i ja jaj k d be i d i ed i i i j d i. Ta difikacija

se je g di a a adi e d be g d i kih deja ik , ki e e ii a a i

k j e a ja j di d be i je je. V e de a ka b aj ej ed a i i k ce

b ag ega fe i i a, ada je a i a b i eg ed d be g d i kih

e e b, ki bi e e b e a e b ik a je. V d ge de a ka b a a i i a i

i d be g d i kih e e b a d b i a e ika, a k c a ka a e b

i i a aj i g ede a idik b ag ega fe i i a k a i ag a ja i a tezo.

S

Ma i je e ije ed i a i i h di e b ag ega fe i i a: v kapitalizmu se

dru beni odnosi med ljudmi za nejo pojavljati kot dru beni odnosi med re mi. Blagovni

fe i i e defi i a a ed ji edi: »Skrivnost blagovne forme je preprosto v tem, da ljudem

ca i d be e a aje jih ega a ega de a k ed e e a aje a ih d k de a,

k d be e a a e a i eh e i i e di d be a e je d ce d

celotnega dela kot zunaj jih ek i i aj e d be a e je ed ed e i. (Marx, 2012, str.

58) P eda d gi i be eda i, ka i a i i i d kciji ide d a e , ka e ih e i, ki

jih i ajaj a eb i d ce i, eb jej eke e d be d i e e , kaj sploh so,

kak e aj ji i a a i kak e a e j i ed ab . B ag i fe i i e e aj ej

a ife i a deja j a ja ja eh e i a i e e b aga. Marx v uvodu podpoglavja

z naslovom Feti ki zna aj blaga in njegova skrivnost a i e: »Blago se na prvi pogled zdi

a e a, i ia a e . A a i a b aga a ka e, da je e a a a e , a e afi i e

i i i e kih h. (prav tam, str. 57). Ra i e e b aga i aj ab i e ja

ed . Ma a i, da e jih g eda idika ab e ed i, i a jih i e a

i e i ega, da b k g eda a b ag idika ed i, ej k deja k e

dojemamo kot blago, se preobrazi ad e ( a a ). Ta ad i

a aj b aga a a ka e e e a a i a ed e ed e i, ki ka e, da ed e

b a ce b aga e e g abi i a e a ebi, e e e ek d gega b aga, ki e e a

110

svojo vrednost v e i je k k ecifi ih d be g d i kih k i i , ka e ih

e j dje a ej a ebe a i a a a i a e i, i ice k a b ag (Hei ich, 2013, .

68). V ed ed e ahk i aja a ak e k de , ka e ega k i

d k a i i e e a e e ja a i d gi i k i i d k i ( a a , str. 36 37).

e k de a je de a i ji a i ab akcije d k a i a i a i ih k k e ih de i

b ik je ji k k . e a ab akcije a k k e ni ravni blaga kvantitativno

a i a, a i ji a i ab akcije k a i a i e ake. E ak k a i a i a i ih de e

ka e ak j, k d k e kega de a a i e ja a e je d gi i d k i

e kega de a, i e e a e k d k i i ega e kega de a i e a ij je

vrednosti, temu pojavu Marx pravi abstraktno delo (prav tam). Vsakdanje zavedanje zaradi

je ak d e e k j e i e je a d be a a e ja eg eda, da ed i

aa a a e i, kak je de i ba a, e a i e a, a ak e ji ed ka e k

nekaj samoumevnega in naravnega (Marx, 2012, str. 70).

K Ma i je ak a e a e e, a a, da ka i a i i ih d bah b ag i d ce i

proizvajajo v zasebnih produkcijskih enotah. Blaga pri tem ne proizvajajo za svojo lastno

ab a i a ab d gih, e e e a jih daj a g . Ke je b ag ih d ce

e i i i ajaj jih a eb ih d kcij kih e ah, d ce i d be e d e e

morejo vstopati e ed , e e ed e ja jih d k a g ka i a a,

ej a e j ed a je i i e i. Ra i e e b aga ak a ej a a eja i

d be a a e ja ed d ce i i e e i e a ej d be e a i ( a a ,

str. 58 59). K edica a ja ja e i b ag d bij b ag i je a e a e ak e,

ki se jim lahko ljudje samo podredijo (prav tam, str. 69). Trg kapitala, abstraktni prostor, na

ka e e e ed eb j e ja aj a i e e b aga, ak de je kot posrednik in tudi

i f a , aj d ce ed je i f acij e , k ik i a e h je jih

i di id a de ed a a i ce e d be. Ma a a i, da d be e d e i

dg e e aj d ce i, e e e i, aj d ce i jej a g ka i a a je

d k e, a ka e e a e ji a e j d d gih d i a ed .

K

Ra age fe i i a ka i a i a adi k e ej a ag b ag ega fe i i a, da Ma

a ka e, k di ahk ide i i a j b ag ega fe i i a, da j

a ja ja e i b ag e, eka ce i ce , a i e a ka i a i i i d kcij ki a i ,

ji a i ci je , ki ga e aj i a eb i d ce i. K a eb i d ce i

menjavaj je a i e e b aga a g ka i a a, i aj a e ci j, i ice da

111

k a iai e aj je e e ed i. P e e e , edi , ka i a eb i

d ce i e ij , je , da a je b ag ej ej e de a ja, k ga abi i a njegovo

i de a i a e ij i e a i j ka i a . Ra id je, da aj a eb i d ce i

e a i d e ak , ki ga ja i e ja ce e ka i a i i i d kcij ki a i .

Ma a a e k e ega g a ja Kapitalu i e, da je i h di e ka i a a b ag a

cirkulacija«, ki nastane z blagovno produkcijo in razvito blagovno cirkulacijo oziroma trgovino

( a a , . 121). Za ka i a je a i a ci k acija: D B D'. V tem primeru imamo najprej

na razpolago denar, s katerim kupimo neko b ag i ga da a e , k a abi i a

jeg ak . Ra ika ed k i daj ce b aga je e e a ed . O ka i a ahk

g i , e e a ej e i i i ce i e ja e, ki a jaj de a je i i e

i ade aj d e i ka i a ki ci j, j. k a i a i e a je e e ed i. Giba je

kapitala torej vedno znova poganja enak proces, za to da ovrednotijo vrednosti in je namen

a e ebi (Hei ich, 2012, . 83). P i e je e i e a j ci ja a b j a i a j i a

me e ( i a eji e, a k ik d k bi e ka i a ahk e a ) i i i a k ca ( akaj bi

prenehali s tem gibanjem kadarkoli?) (prav tam, str. 84).

Za eb i d ce i, e e ij e a ej de a i deja j e ja e jega b aga a g

kapitala, morajo sprejeti to logiko gibanja kapitala kot svoj lastni, subjektivni cilj. Producent,

ki ej e gik giba ja ka i a a, a ak a e ek ka a aj ka a ka , aj bi

pooseblja ekonomska razmerja (Marx, 2012, str. 68). Povedano z drugimi besedami, producent

sam v tem trenutku postane kapitalist, saj je njegov smoter enak smotru gibanja kapitala, gibanje

ka i a a a je e a e ebi (Hei ich, 2013, . 85). Tak e ahk e e ji id

ka e, kak e je a aj ab ak ega ek kega fe i i i a ega ka i a i i ega ce a.

V ada je a j b ada je a i i d be g d i kih e e b, ki i ae a

e i ja je b ag ega fe i i a. U ji d eja ja e d ek e a ih k i i , ki

jih opisovali v tem poglavju, a e i i e a i i a i. P e ik je eka da j e a bd bje,

ideje liberalizma so se porajale e aj d f a c ke e cije e a 1789, da g ji, ki

ideje i i i jih aga i e i i i, e a e i a ja i e e d gi e i j i.

Neoliberalizem, postfordizem in storitvena ekonomija

U ich Beck je a a i i a k e e e be, ki e a e e ka a i 60. i 70. e ih ej jega

e ja k e a i d je ajaj ih ce de i acije i fa ga i acije ka i a i i e

proizvodnje. Beck a a, da je i d d e i i d be i i a e a i d a a ja ja

a ed ih aje . T e i, da e ee ak i i i d h dkih e eha e e a ja i

112

a a i e i je j ke aje a i a ed e k e. Rea g eda je a nasprotno, Beck

a a, da je a a ja je a ed i di e ifikacij i i di id a i acij a i

i je ja i bk . Lj di daj e e e g e a i g ede a jih e d h dk e

a ike, ce je a i g ede a jih i je j ki g a i g ede a d b , ka e ija e j jej .

Ra edi k jih e ecifi e ja e b ike i gi i i. T di e a g e i a g a ja je ,

da j dje di a i jega aja e a a aj e k a ed ega (Beck, 2001, . 111

146).

Beck vidi v 70. letih ej jega e ja ja i e ih d be ih g je k e a e da j ih
procesov modernizacije:

- efek d iga a : k ek i e a je d h dk , d b i i je i b a be, k a ka

blaginje; j dje i e eha i h di i b e a , da bi si zagotovili svojo

ek i e c , jih i d h dki a e e a i a ik , da i ahk i i i di

d b i e, ki i jih ahk ej e b ga ej i, i e je edi g ea ia

ja;

- ia a je: d gi e i j i bi i ah d i E i i a

a ea e a e i, k j k j e a je e k a g de e i e;

- cia a d a a: a i a e je cia a d a a, ki je a a a di a i i g de e
sile;

- i i b a e a je e g ede a a ed, ka erega je kdo spadal (»razredne

de ), i g a je a ja k de a kega a eda;

- a k a f kcija i b a e a ja, ki g a a i ka je i a ef ek ij e e
postavlja nasproti tradiciji;

- e da j a i je j ka d ba e da j i a bd bje a ad i i k ja: a ja e
ega a a, ki g i ek e i e i a je a i i i a i i i je ja;

- i je je i e ega ek ja, ki e je giba ja i a de a ce g d ih b ik
fleksibilnosti dela;

- razrahljanje sorodstvenih in lokalnih socialnih vezi: medsebojne stike si bolj ali manj
ustvarjamo individualno in postanemo za njihovo trajanje odnosov tudi sami odgovorni;

113

- a j ih i f acij kih i k ikacij kih eh gij, ki e b a aj i dj
i d be i je je asploh.

V i i da j i g d i ki ce i i a i a a a ja je a ed , ki e a a ja i e a

k e d j , ide giji i a e ce ciji j di. Za be e Beck g i e , da

je 70. e ih ej jega e ja a a a di e ifikacija i i di id a i acija a i i je ja i

bk d be ed , aj e ee ak i, ki e ed e e ji e a i i d h dkih, e

e eha e ka a i a i ih i je j kih gih i bk ah..48 Obstajanje razredov z vidika

ekonomije kot delite a ka i a i i i a i ki a ed i de a ki a ed je e ed b aja

jed ka i a i i ega d kcij kega i e a. Te a, da a a k e ibe a ega

f di i ega ka i a i a d 70. e ej jega e ja a ej i gi i i di a edi z

ek kega idika, aj b e a i e i a e ahk a a e.49

48 P e a ja je ee ak i i i d h dkih glede na a i e i je j ke aje i

subkulture lahko ponazorimo z Bourdiejevo teorijo e acij kega a i a i je ja, ki d be

stvarnost vidi kot celoto nevidnih razmerij. Namesto da bi d be i e e e a i

b a cia i i k ak k i a e, je i je je, ki a ja d e k i i a i

a e ika a e je d g g ede a d gega, d ga no. Ne id a a e ja d be i

stvarnosti ustvarjajo e aje , ki i d g g ede a d gega ekak e a e j ,

ka e i, da d g g ede a d gega a ji. P aji ak ahk ede ad d gi ,

vmes, lahko so med seboj ali bolj oddaljeni ali manj oddaljeni, lahko so si sorodni ipd. Vsi pa

so si med seboj ekak e a e j , kar pomeni, da vplivajo drug na drugega. Te prostore,

ki so ustvarjeni d be i ea i, ik ijej k i e iroma razredi, razmerja med njimi

pa so po navadi ustvarjena glede na aj jih e ek ke i (B die , 2003, .

82). Ekonomski kapital se nato pretvarja a i e b ike k ega, i b ega i

cia ega ka i a a, ki id ak ah akda jega i je ja di a ci aj , ukalupijo in

a a jej j di a i i i ek ki i ka i a i (de jej k ekak a ibe a ej a

oblika kastnega sistema). S tega vidika ahk e e , da je a e ek neoliberalizma i

raztapljanje kulturnih, simbolnih in socialnih kapitalov oziroma njihovo relativiziranje.

49 Be e d a a e p ka e, da e a edi z ekonomskega vidika d gi e i j i i a e i

a a ja i, e e e e ji i a a ed e k i , i a i ih g dbah i a ke

g da . D a e ah d e E e e ahk e k i de a je beh a ed i

d a e ad i i acije e ju d ge e e j e a e e g da k a ja i a aj a

noge (Berend, 2013, str. 224 246). Od 70. let naprej ej jega e ja pa je glavno spremembno v

e e g da ie bd bje g ba i acije, ki je g i ada j j e ik

kvantitativno spremembo mednarodnih povezav in kvalitativno spremembo mednarodne delitve dela.

Z e e j globalizacijo e g da ke e a e ed d a a i, g i a, ka i a ke a be,

fe j k aga je i a i e d ic zelo e a e. G a ni akter so postale multinacionalne

d be, ki de a e d eh a i e d bah. Ta e ika dje ja e a e a e ika e ai

di aja ci, ed je e iki i a i ajh i i dje ji, ki k i i ega dje ja i de a i d e

produkt ali o a ja e a jih d e i e , i i e a j e a i ke i d i i d d gih

k k e ih dje ij ( a a , str. 274 279). Tako tudi po 70. letih ej jega e ja razredne

strukture z ekonomskega vidika ne obstojijo, kot bomo videli tudi v nadaljevanju, le dobijo d ga

strukturno obliko.

114

Sk a ka k e a eh da j ih ce de i acije e je 80. e ih ej jega e ja

ah d i Ne iji g di a i abe e a adi i e a. 70. e a 20. e ja o bila

e a, ka e ih bi e ah e g da ke k i e, g da e je a e eg e , dje ja

i e g a d ci a i d bi k , f di i a ga i acija de a k aj Ke e idej

d a e b agi je i a e d eg i ci ja, , inflacija pa se je je a a. Za e i i ka i e

a i e, kak aj a a ej ak i a i d bi ke. K je Ke e a d a a b agi je d i e a

k i , e je g di i da ec. Sch ei e i e, da a i k i a i e a i ei

i e ai d ih a i ah ed ece ij i d a bi k acij e a ed e je de a ja

i k eie ja i e ibe a e k e e. P i i e je e ibe a a ideja a e a e i e a i

70. e ih ej jega e ja i e i i a e e 80.-ih e ih. P i d e ek je agotovo

j ZDA i ede a e cija i a di e e ge e a A g

Pi che , ki je d a i i i e e je e a ke, ki i i dika e i ede ja k

diktaturo, s katero je lahko vpeljeval neoliberalno gospodarsko in socialno politiko. Ideja

e ibe a i a je i a ika ke e, ka e e ed ja eba je bi Mi F ied a .

Ne ibe a ci ah e a i k e je deja i d a e a i i i de eg acij ,

privatizacijo in liberalizacijo trgov kapitala uvesti nove strategije ak acije e e e

ed i. P dje ja ahk a aki a i a a a e j di, eci a k aj i a a i a

se lahko bolj ali manj prilagajala razmeram na trgu kapitala (Schreiner, 2019, str. 12 16).

V tistem obdobju so se razvile nove avtomati i a e eh gije i a e e je e je a je ih

ih de dje ja, ki d de a ce edi ah e a a d ga e e i i

b i. Na aja i a e a a de a e a i e eha i a a, aj bi i d k i, ki

so jih proizvaja a, a a e i i e a i i i a ab . V k ad e e j b e e j je

a aja a di d be a ee ak . M ice j di i i e e e ah e a ega a ja, ka e i

bi ahk i g e k de a j eh k b j a i ih dje ij. Da bi ika a i e a ja

ke i e b e e i, a i Beck, e k d b a e i e je a i

f ek ibi a de a a e ja i f ek ibi i de i a i a ja i e a e a a aje de a

. i. i ih c ah ed k a i i de i a e je i d j a a ega de a

(Beck, 2001, e K a i , 2013, . 120).

Daniel Cohen ta prehod v neoliberalizem opredeli tudi kot prehod v »postindustrijsko
d b ,50 na katero je vplival razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Nove

50 S e d gi ab jaj i a e f di e , i f acij ka d ba , d ba a ja , d ba storitev«,

»doba globalizacije« in d ba a icije . V a k b ab ja i i a f di e , ki ga bomo

ede i i k ebe e i ak acije i eg acije ka i a i (P ibac, 2010: 26). Za d b ej a ag

115

eh gije e b a i e a e a ga i acije a ega de a dje jih, ki je a a i

k e je dje i ke hie a hije i k ad e e e jega de a dg i na zaposlene,

ka e ih de i gibi bi i a f di a g ad a i, i e a ej de a ci a i

dg i a j i (C he , 2011, . 4). M ik g a ai f di i

ga i i a e i d je idi e je a j ih odnosov v produkcijske verige. Pravi, da je

bi a f di i dje je a i de a ek i ak , i e e bi i de a ci k j e i

d ge d kcij ke e ige: i d ja je k j e a a e d id bi a ja id

di ib cije k ega i de ka. P f di i a dje ja edi e d a jaj , aj e ij

odpraviti dolge produkcijske verige, zato vpeljejo podizvajalski sistem, in to pomeni

kooperante. To so po navadi ustanovljeni s. p.-ji, a j a dje ja, a i ed je e ika dje ja, ki

so ecia i i a a a i de a ecifi ih i de k a i i de k i a jaj ecifi e

i e. S aki a i de a ja a e ika dje ja i aj e d kcij kih k , aj

ahk a ij k i i i de k , ki jih eb jej , a a dje ja a e ed aj e

aa a ih i de k i a jih e je (M ik, 2010, . 149 186).

C he i e, da je i e j i d ij k e cij i eh d f di e d a ja

storitvenega sektorja in v skladu s tem do prehoda v dru b i e , ka e i e je e e i

a a i de a dje jih. De a ek i ak daj a e ja de face to face, ki zahteva

e ede ik ed i aja ce i jeg a k . Z a e k d be ak i e a e

i a, ki j ek bde je, ej a (C he , 2013, . iii). De a ec a e a ka

ja i d e i e , ki e j je a i i aja i. Naj b d a ik, f i e , i e j,

g a e , a ja ec je , fi e e e , fi a i e a ec, ig a ec; a a ka b j bi,

da ji b a d e de a a edi i e i i i , a ka ga aje i. C he i e da kih

id ej di i. S a i ike ka ej , da je Zd e ih d a ah A e ike e a 2005 de e

i d ij kih de a ce ade a e k 10 %, a ak a g a lja, da v gospodarskih

a gah aja e b j e b a a a a a i de ka i jeg a daja. e i de a ce ,

ki aj e i e a i i d ij ke a ge, da a je de eb jej je ke a i

ja, a e a j je ( a a ).

M ik gotavlja, da je z razvojem informacijskih in komunikacijskih tehnologij zgodila

e e ba hege i b iki i d je, ki d a a i , ka e e e i aja. V

i d ij ke , f di i e a , d ib i 30. d 70. e ej jega e ja, je e adovala

e ika i d ij ka i d ja, ki je a ek e ak a i aja a d k e a ab ,

beri: Pribac, I. (2010). Postfordizem kontekstualizacija. V G. Kirn (ur.), Postfordizem: razprave o sodobnem
kapitalizmu. Ljubljana: Mi i i i , ( . 17 29).

116

d 70. d 80. e ej jega e ja a ej a hege g e ee k g ii e

deja i, ki a i e ebej a i e e deja i. V i erjavi z opravljanjem dela za

ek i ak , a ka e i je de a ec a ja i k i i e ek a e ah e de

a ek ja , ki je bi a i de daja ca, de a f di i e j ce i e

od produkcijskih sredstev in po edi di e d i e ek a ih i, aj aa

d kcij ka ed a e e e a j deh a ih (M ik, 2010, . 180).

T e e e je d kcij kih ed e j deh a ih je e i a i g i a edi e cia e

d a e d gi e i j i, ki je ica adih g i a a je i i b a b .

C he a ja, da i b e i b a e e adi e e je i d ij ke e cije h e bi bi

g e a i i i, aj a ja d ii e e g i a a d a de a ika ke

univerze, ki a e a 1978 i a a de , d b je di e acij ki i i e i (C he , 2011,

str. 19 20). M ik e i, da je a i cia e d a e e ek e bd bj

d a i i e d kcij kih ed e d e ed ih d ce .51 Ta odpra a je

e a a a je i f acij kih i k ikacij kih eh gij. D ba je ak

id b je i e ek a j i aai g i a g da k a .

P d gi a i a je e e e je d kcij kih ed e j deh a ih di rezultat razvoja

e ije e kega ka i a a, ki j a e i a ja i a e i ki e ibe a ci. Ti k a ed iki

k a i e ek ke e ije ada je a i a a i k j ih fak je i i d ji d b i .

Ne ibe a ci a e i a a i i a i d je, ki ga jih i edh d iki i e a i, i je

delo.52 V jed je a a i e a ij de ega eka i ga a ej a e j d ka i a a.

P e iji e kega ka i a a j dje de aj , da bi i e i a , a a a a e j d ka i a a

51 L i e d kcij kih ed e d d ce i j d a je a ce i. De a ec a i de a ka i e e

ekonomije lahko imata sicer zahtevano a je, ka e i ahk a d bi k ni a i a ja a

produkcijskimi sredstvi, toda sama produkcijska s ed a, eci a a iki, ji i a a i i ki,

e ed ahk a i de daja ce . K a ec poudarja, da i aj f di i a dje ja e ed bolj ali manj,

oziroma e e e ce i, a i ad d kcij ki i ed i. Popolnoma d ga e a je eci lastniki

samostojnih podjetij (s. p.), ki ce i a i a iki jih d kcij kih ed e (K a ec, 2016c, . 69

70).
52 K i e F ca , »k a i i« i i i ek i i di i, da je i d ja d b i d i a d eh fak je ,

in sicer od e ji a, ka i a a i de a, toda faktor dela niso nikoli raziskali kot a ega a e, e e ed

povezanega fak je a a: a fak ja de a iroma produktivnosti dela ne pomeni i d gega k ih d

d da ega e i a de a ce a g delovne sile, kar ponuja , da e i k i i e de ih , ki jih je

kapital dobil na razpolago. Delo je tako vedno do zdaj delovalo kot pasivni faktor, katerega dejavnost je odvisna

d i a ja je i e icij. e k a i i ek i i a j ed e e e a ja i e i e e a je

mehanizmov proizvodnje, eha i e ja e i dej e je da i d be i k i, e ibe a ci

b jej ed e e e a ja i dajo prednost faktorju dela kot aktivnemu faktorju, zato se njihove analize

ed aj a a a i i a je e kega b a a ja i aci a i. Pri tem se ne analizira e ka i a i i ih

procesov, ampak se analizira a je aci a i i a e ke a avitve posameznikove dejavnosti. Postavijo

e a a i e i ega, ki de a i a aga d e i i i i, k e e ca i. Sk a ka tistega, ki uporablja svoj

ak i e i e ki ka i a (F ca , 2015, . 201 202).

117

i i d gega k d h dek, d h dek a je i d a i d h ka i a . P a a je ej d h dek

a eki ka i a . Z idika de a ca eb je jeg de ka i a k a i d e e i,

k e e ce. F ca a a i, da je e ibe a i e iji de i ek stroj, ki vsebuje

d e k e e c , ka e i id bi a d h dek: i de a i k e e ce e

e i i d i ega, ki j i a.53 Taki ek e g ede a e ibe a ek k e ij

predstavlja kot podjetnik samega sebe, tj. podjetnik, »ki je samemu sebi lasten kapital, ki je

samemu sebi lasten proizvajalec, ki je samemu sebi vir dohodkov« (Foucault, 2015, str. 203

204). T di M ik k e e, da de a ec i de a ka f di e ja a e je

b i a de , k a e a eci f di i de a ek i ak , e e

ji i k e e ca i, e i, b i i a je , ka a id bi a a

i b a e a ja i de a g de e i e, ja a e ki ka i a (M ik, 2010, .

181).

Virno postfordisti ega de a ca ede i k i a: i je ek, ki i a eb e

b i a je e i k i aja ke d j . Vi i de i ia i i, e a ci,

d h iki, ia ci, i iki, d a ci, g iki, i e ji, k a ka de a ci i e e ek mije

(Virno, 2001, str. 36 57).

Vi i a d je a i i:

1. Njeg de a je e i ede k ega i de ka, ki bi bi e d i aja ca de a ja
a ega, aj je a i de ek. P edi je jeg de a je a ebi ci j. Ci j ej
ni v nekem zunanjem produktu, ki bi bil rezultat njegovega zasebnega dela, ampak se
njegovo delo nenehno ponavlja, dopolnjuje in tudi po potrebi spreminja. Virtuozovo
de e a ak ik i e k a, aj i a jega k ca, i a jega i de ka, ki bi
ponazoril ta konec. O eba je i de ek, ki e je a i a ed i b a e a je ( a a ,
36). P f di i i de a ec ed i b j je i d j je je de , aj je
zadovoljstvo njegovega delodajalca ali strank odvisno od virtuozovega »performansa«.

2. Virtuoz mora biti tudi priznan kot virtuoz, zato nujno potrebuje odnos s publiko, pri

e e eb je d ge j di, ki i aj jeg de k i ( a a ).

P f di i i de a ec i a je b i , ki ed i jeg de , i je

53 Foucault v tem obravnavanem primeru e a ja, da e di je k e e ca de a ca a e j, ki ga e

e i i d de a ca a ega, e e e i, k dij eka e e ci ke, ek ke i ih ke

teorije, da kapitalizem spremeni delavca v stroj in ga zato odtuji. Kompetenca, ki je del delavca, oblikuje

d ea i b de a ca, ka e i ahk e e j di s pozitivnega vidika, saj bo

proizvajal priliv dohodkov in ki bo proizvajal tisto nekaj, kar on sam je (prav tam).

118

»performanse«, zato se trudi sv je de i edi a ega ebe ika a i i b j
kompetentno.

Virno meni, da danes produktivno delo dobiva novo obliko, obliko virtuoznosti, pri kateri

f di i i de a ci e i ajaj e a e ia ih k ih i de k , a ak e b j

postajajo nad iki i a i e ji je . Za adi a a i acije i d je ahk a e

ji a ej a i i aja i, a ka de a ce e eb jej . Lj dje e aj a a i i,

kako ravnati s tehnologijami in raznovrstnimi programi, torej kako delujejo stroji, kako jih

a i i, kak de jej a i g a i, kak je i b j d k i abi i i d.

Ne ibe a a f di i a d ba ak e j je b ik k e acije ed j d i, ki ji

Virno pravi »subjektivna kooperacija«. V tej kooperaciji de a ci i aj e a ge, da de aj

a ji i b j hi , hi a ji ed i je j j hi j de a ja a i ad eje i,

torej vodja ali nadzornik, ki organizira celotno proizvodno verigo, ampak so delavci sami

postali tisti, ki skrbijo za razvoj, napredek, intenziviranje dela, sami so tisti, ki morajo najti nove

a i e, da ahk ji i b j i k i de jej ( a a , str. 37 41). Da pa lahko

f di i i de a ci e i i b j i k i a jaj d kcij ki b a ,

morajo med seboj komunicirati, se usklajevati in dogovarjati, torej uporabljati intelekt in govor.

De a e i g a i deja i a da e a i a i ja je i k ikacija, aj a i

deja i da e i a a a d bi ek ( a a , str. 49 50).

Za konec ega g a ja e i a i a . Ne ibe a a f di i a b ika ka i a i a

je e e i a k j e j di d be i je je. Ne ibe a i e je i ce

de eg acije, i a i acije i ibe a i acije dje ja ede e e ed e ke a ine

upravljanja in pravne dogovore o delu in s tem preobrazil trg delovne sile v celoti. V skladu s

e e a e a a j a i ej e ika i d ij ka dje ja i e a a i de e je i d je

na profesionalizirane podizvajalce. Razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij pa je

e b a i a a i de a, ki e je de a a ek i ak e e i a a ja je i

ad a je eh k ek ih eh gij. P f di i i de a ec i e j ed

produkcijskih sredstev, saj so ravno kognitivne dejavnosti postale glavno produkcijsko sredstvo

a id bi a je d bi ka. Tak f di i i de a ec a g de e i e ja je a je,

j ( e ki) ka i a , k i e , a ka e ej e d h dek: a e a i ih a ih

dogovorih o delu. V nadaljevanju pa si bomo pogledali vpliv oziroma posledice tega prehoda v

e ibe a f di i ka i a i i edi e a a e ika i jeg e ce cij

realnosti.

119

T

Beck poudarja, da se je eh d e ibe a f di i ka i a i i edi e g di

e ik i di id a i aciji e kega i je ja. Beck i di id a i acij ede i, k da g e

a d e e bjek i -biografske aspekte civilizacijskega procesa« (Beck, 2001, str. 188).

P i e a ije j i ahi i i de i di id a i acije, ki eka a eh a eh:

- b di e d adici a d de je ih g, e i, a i e k be i g a;

a e ik e dda ji i a ej d e ih i ja a a ih i i ce i je ja

adici a e i d ij ke a ed e d be, aki e i a eci : k ic a ide i e a i

i a a d i a;

- osvoboditev posameznika oslabi tudi vse gotovosti in jasnosti, ki mu jih je ponujala

d ba; i d ij ki a ed i d bi je bi o posamezniku veliko bolj jasno kot danes,

aj je ede , a kak e a i b e i e je i je je: ka e i k ici a

a ag , kak d i e i b a i , kje b i e , kak e b jeg cia i

krog ipd.;

- posameznik, osvobojen vseh vezi, ne postane popolnoma svoboden, recimo da lahko

e i de a e i , ka i e i, i di id a i acija i a a e a i e i eg acije

d b, d d ab ja ja , ki e i ja a e je ed a e ik i

d b ( a a , . 187).

O novem e ik i di id a i aciji a e ik ega i je ja, i a a a ek

e ibe a i a i a i e e ije e kega ka i a a, ahk a i ja ed

a ak ja a, ki F ca a i f bija ed d a , ki i a je a e ke e 18. .

F bij ed d a ede j je k ad k i , ki j ahk ajde ak 18. ., k je bi

obdobje velike kritike despotizma, tiranije in vladarske samovolje, kot tudi v 20. stol. zaradi

i k e j e kega aci a, i a ija kega fa i a, je ke i k je i d. Ne ibe a ci

e e i e i k ega a ika i k i ed e d a: de g da ,

a a je i d a e ege. Ne ki e ibe a ci eci di i, da d a a, ki ab ja

b a a d j ek ije i a h i i e i je j , k i e e j e a ice i

edi di a a aja b e jih a ic. Da bi i Ne ija ag i a a

egi i e d a e, bi a a a i i eki i i ci a i k i , ki a ci j e b e i e

i aja je d a e e e i, e e ag a ja je b de, i je g a je i

ag a ja je b de a d j ek ije. K e eka e i a e iki d ij , da b d

svobodno vstopili v to igro ekonomske svobode, ki je niso prisiljeni igrati, pomeni, da s tem

120

a ej g a a i udi z novim institucionalnim okvirom. To pomeni strinjanje z vsako

d i ij , ki je eje a ci je , da ag a ja ek k b d (F ca 2015, . 75

93). P d e i k i e iji e a e a ja i a i d ab ja ja, a i kj e ii

i eg acije d b i di d je a je d a e i je a e ge.

K a i i e, da i di id a i acija ed a ja a ad adicij, ak a ed ih, i dika ih k

tudi izobrazbeno-k a ifici a ih (K a i , 2013, . 123), ka i a a d j spremembo.

Naj ej e e e i e a a i a ja j di a g de e i e, a e e a e a

spreminjati percepcija in odnos ljudi do sebe in samega dela. Zadnje omenjeno pomeni, da

j dje, ki aj a g de e i e, ja e aj e e k d iki jih i

ia b i a de , e e a i ebe d je aj k ad e ibe a ide gij i

je a : d je aj e k i di id i, a e iki, i e e i a ak ji i a e

sposobnosti, kompetence in spretnosti, ki svobodno na trgu kapitala ponujajo svoj pridobljeni

e ki ka i a .54 K a i a ja, da d e i k i e iji ajaj e b j dek ek i i i a i

i edi i g b jaj gaja k , a i i eg i a a de a e a, a a ej

popolnoma odvisni od trga delovne sile in institucionalno organiziranih potekov, standardov,

db i i, a d i a e ja ja a ake d j jih ega i je ja.

Osvoboditev od tradicij pa paradoksno vodi v nove oblike odvisnosti in nadzora (prav tam).

Beck a i, da adici a e e i i d be e f e a e jaj ek da e i a ce i

i i cije, ki i aj a i je j k a e ika, i ga k i a e ja je b ik

a e i, ki e a j ka e k b d i i di id a i i a a e ik, a edij a ig a

mode, razmerij, konjunktur in trgov kapitala. Individualizirani zasebni obstoj postaja vedno bolj

odvisen od razmerij in kriterijev, ki se izmikajo njegovemu dosegu. Raznorazni konflikti,

ega j ki i b e ki aji, ki e a ih e e a i k a k ek i e i i e

di k ije i i e i aj ake i di id a e a e e a j , e i di id a i i a e

a e ik ka ej a k jeg e a e e a e, ki e i ej e jega i jeg ega aja.

Te e a e eci : gaja je a adi e d i de ih g je , e e e a je bi k a kega

54 e e egi i d a e e ak e d ag a ja ja a a d a e e e i k i e je ag a ja j

ek ke b de, e a ej a a i d a e kazati ja e ed a e, kaj bi a ek bi i i kak bi e

a e i. Sch ei e i e, da je e ibe a a ide gija a i a j e ibe a a , ki eka

percipira kot svobodnega individualiziranega posameznika, ki e a d edi i i ustrojem in se zato vesti

na trgu kapitala e . V skladu s tem je treba tudi sprejeti od trga kapitala odvisno trgom razdelitev dohodkov

i e e j e ed i i j a e d h dk i i e e j ki aj k eh a i neuspeh, za katerega

dg i a i. S b d i i di id a i i a i a e ik a a i ja i i de a i dje i b a a i

e ustroje j a e id. Za adi eh ah e a je a a e ike e e a dg , da e aj

nenehno tematizirati, optimizirati in prezentirati (Schreiner, 2019, str. 25).

121

e ega ja b a i , ag i e i b a e a e dbe, eja je ed e ih e a , a i a
ed i e a je k ja i d. (Beck 2001, . 192 193). P d e i g ji i je je a e [...]
bi g af k a e e a je i e kih i ij ( a a , . 199).

K a i ide ifici a i ja e, ki jih a a i di id a i acija:

1.) a e i de e e ec ga de e i e i a ibk k ek i a i d i dika ih,
strokovnih ali strankarskih vrst;

2.) ega je b e e i je k aj ce i d i d a e ega de e e ca ga de a
jeg ih eb ih k i i ah i e ka e k jeg a i di id a a da;

3.) a e ik a e e a e ga de e i e d je a i k a eb e e ave in zato prevzame

a ega ja a e, a e jih e e a je ka e k eb i i i . P a e iki jega

aja e a a aj e g ede a a ed he , di e a ij d b e e a e i a

ega ja i e j deh a i d e ih d be ih k i ah. Objek i i aji i ce i

a ej a je i ide k , aj a e d i a , kak e i di id a i i a i

d bi j de ka e institucionalno zaznamovana kolektivna usoda (K a i , 2008, str. 124).

Lj de e ej jih a da ka e a e ibe a i ide giji, ki eka e ci i a k

svobodnega individualiziranega posameznika.

Ne ibe a a f di i a b ika ka i a i a e i i i e e ecifi ga i acij

njenih institucij i k e acij. K a i i a je a ej a ede e j k e

individualizacije opozori, da se vse skupaj sprevrne tudi v samoprisilo, do katere pride zaradi

samozaslepitve posameznika. Ker posamezniki menijo, da so sami odgovorni za svoj polo aj,

e ij di, da i aj d j je a je i, da k bij a i a e. Za a ej e

je ih ke, fi i ke i a e g ji i, da bi e i a g ka i a a. Si e ke

i i e d e i g ji i i ij a e ika, da jih e je i e ji i agaja. I ega ihi ega

a ja a e ihaja i d a a e i e; a e ik je eb e f ek ibi i e d je a

kot rezultat sistemskih prisil, zunanjega pritiska, ampak se z njo identificira (prav tam, str. 125).

K a i a e e i e, da a e ik e a e [f ek ibi ] k eb i jek , ce

k e a eb ih d i e , eje ih a e a i ek ak i i i ag di i

jega i je ja da i k i i a ( a a ). De a ec a ji f ek ibi , ki a e

njeg a a i jeg a ide ifikacij ka ka: a e ik a ega ebe i agaja i

izzivom.

122

K a ec i e, da e je f di g di a ja je a ed ega a e ja. S e

d e ih e ed e kih b e i i b a i a a e e, ehkej ih e ed e kih eh ik

i e a je a ije i dg i a e ih e ahk a ed a e je (f kcija

kapitalista in delavca) v celoti da na eno samo osebo oziroma skupino posameznikov. Zaposleni

f di i e dje j a e ak e ed e k de a ec be e : e i a i aj

de a ci a i dk i i a i e e k ega id bi a ja e e e ed i i d gi a i

di e i e a i. Ra ed i b j ed d e a a i i a a ed a e ed ci a a ihi i b j

znotraj ene same osebe: b j ed e j a ha i ii a je a j i e i ii

b eg de a e e je e i, ki de je a a i e i. Za a i, da i a

a je i a ed i b j bi a e ih ke i ke (K a ec, 2016c, . 68 69).

Opisanega ih kega a ja d b ega f di i ega de a ca a e e ii

a a dje ja e , aj e ed e i a e ega e a ia a de a ja d

k a i i de ad a ef . T da d b a f di i a dje ja, ki i aj edno

a e e de a ce, ed g eje e e aj i a i ih ki de . Ob aja a e d ga

a ga de e i e, ki e ed b j e je: eka i de a ci i . .-ji. Njih ih k

stanje se nekoliko razlikuje od tistih, ki so zaposleni v p f di i ih dje jih: kd i a . .,

ae e a ji a ed ega a e ja, aj ji je a ed a e je e ed a je.

A i a a e de ega a e ja ji ed a jaj a iki, a a ed a e je

e ed d je aj k ad , ki ga i ajaj d a iki. Ti , ka . .-ji ponotranjijo, je

konkurenca med posameznimi prekarnimi in samozaposlenimi delavci samimi. Zato prekarni

delavci in samostojni podjetniki ne postanejo obenem podjetniki in delavci, ampak, kot pravi

K a ec, dje iki k e a ci: ... k b iki i a ja ci a ega e kega ka i a a

konkurenci z vsemi drugimi proletarci podjetniki.« (prav tam, str. 70 71.)

Tak de a ci f di i ih dje jih k a j i dje iki i eka i de a ci a edni

b j b ij k i di id a i b j a a i eh. K a i d daja, da de a ci a ih ebe e

d je aj e k de a ce, a ak k k ea i e jek a e a ih a egij a d ega je

ekonomskih uspehov. To je predvsem rezultat stanja njihove zavesti, vk j e e ide gij

i di id a i a, ki e e ji a a e i e a j , a i e k i i ahi i i. Ide gija

i di id a i acije i i e ce cij a e ik e i, e e a a je i e kih

i ij i j d e je aji e i ej i k i aciji a e i i i (K a i ,

2008, . 126). S e e i a di a ja je a ed ega b ja. Vi i e, da je k ad

i e ce cij a e ik e i i di d e f e ed e ja de a. P i a i

123

(kmetje) in sekundarni (de a ci) ek e je ahk ed i g ede a k i i i ede ega.

Nad eje i ahk a ii d e , i i a i a da d, ki ga je a d e i

aja j de ega a a ak de a ec. Te cia i ek ( i i), ki aja di e

postfordi , a e ahk ed i k e je g ede a b akega a e ika, da e

h a i a h i d je a a i da a aj d e e i ej. Kak ahk h d ga e

ed i k ice, k : ia ec, g a e , a ke i ki de a ec, d ik

telekom ikacij kih i e , fi e e e , e ek i a , d d i i a a e , i e j, TV-voditelj?

Vi e i, da jih ahk ed i k e je g ede a jih e b i, k e e ce, a je,

sposobnost komuniciranja, ampak ne kot sposobnost, da bodo delovali d b i d be

koristno, vendar za svojo lastno korist (Virno, 2001, str. 42).

Beauvois v svoji monografiji Razprava o liberalni su nosti: Analiza podrejanja identificira in

i e, kak e je d b i e ibe a i f di i i d bi je ih ki ideal

a e ika. P a i, da ih ki idea d b e d be i haja i a je e d be e e

i e a i, ki j di i a i d ega, da i i jej e j ed a aga , ki da jaj

e ak e ja, j. e j e i i jej a aga , ka e ih a e ik i e ke a

a i e edice je a e de a j , i e e a a e a ja i k i i a

jeg e d i e (Bea i , 2000, . 57).55 P ih ki idea b d ega i di id a i i a ega

posameznika se gradi glede na njegovo internalno usmerjeno podobo, zgrajeno na »pristnosti«

i a a e i i jeg ega de a ja e , k e a i di id a ega dife e ci a ja

d d gih, a di e i a ad i. Bea i a e g a ja, da e je d b i

d bi g di a a a i acija d be e k i i. Z e ibe a ide gij e je d be a

koristnost umestila v osebo, ki samo sebe vidi kot individualno osebo (prav tam, str. 156 157).

Taka eba ji i deja ji i ka je j i i a d ka je, da je e i , kar

a i, da je, j. de a a, aj a, ad da a, ija a, j be a i d. ( a a , . 71 88).

Ka a je j di a j a e i , i , j a a e i a i ed a ja d g

stranideologije individualizacije, ki ljudem prikriva instit ci a d e jih ih

i je j. K a i a i, da a di j dje e e aj k i d a e ehe i je j a e,

eh , a ka e ega i a je i d de a i, a idij j a e i i e . S ed a

i b j a je a ega d be ega a a i a ega aja idika i e a i acije

55 Za d b ej a a i , kak je k ustvarjanju d be e e i e a i ripomogel razvoj psihoanalize, se

lahko oprete na Evo Illouz in knjigo Hladne intimnosti: oblikovanje ustvenega kapitalizma, v kateri obravnava

preoblikovanje e ega i je ja 20. stol v zahodnem svetu. I g a ja, da je i 20. stol. do

ob ik a ja ega e ega ga . i. e a e kega e ega ga, ki e je a ebe a i i

e e a ja e ega i je ja, b ik a ega a je ik e a ije (I , 2010, . 17).

124

bjek a a a e de a ebi (K a i , 2008, . 131). Lj dje, ki i je j e i,
ed a jaj i a e i e ih a i a i ih j di, ki jih ahk j dje i ji
d be i
156). aje e b d jej i i h ej jih i a e (Bea i , 2000, .

P

V ad je g a j ega a ka e b i i a aj a g a je i a d agi k ce a

b ag ega fe i i a ag a ja i e , ki j a i i d : d be i d i ed

a je i i j d i e ja jaj k d be i d i ed i i i j d i. V e e ej

ka e e b ik a je b ag ega fe i i a? Zakaj e d be i d i ed j d i d b i

d bi e ja jaj e e k d be i d i ed e i, e e k d be i d i ed

pristnimi ljudmi? Preoblikuje se ravno v zgodovinskem trenutku prehoda v neoliberalizem k

f di i i b ika de a i a je i e ega ek ja, k j dje a je

informacijskih in k ikacij kih eh gij a e i e e a i g a i e je i

ad ik je i a e i a i a g de e i e k d iki i e . K a i

Virno, so postali virtuozi s svojo lastno vrednostjo, pridobljeno s tekmovanjem na trgu delovne

i e ji i k k e i. e b ag i fe i i e a ih e ja e i ga ja e a e e

e i, ki e ja a g ka i a a a e d e, ki e ji j dje a k c a i

prilagajati, so danes ljudje dobesedno tudi sami stopili na trg delovne sile. V neoliberalni

f di i i edi i ka i a i a j dje e aj ed eb j e d e e ed , e e

e ed k d iki jih a ih i e , ki e jih i i i a a i i

i b a e a ji.

Re e ahk , da je b ag i fe i i e e e a a ed j j ji a a i aciji. Ma

v Kapitalu i e, da je a e kih ka i a i a b ag a f a bi a e a e a ahk ide a,

aj je bi a aj a j a i a f a e a ke d kcije, da d daja, da a a b ag e

forme v da j e a e bd bj je e ek i e ce a a a i a eki ji ce ae

e e k e a a (Ma , 2012, . 69). I e a i acija je d eja ja e g di ak a ,

k a ej j dje ka i a i e je a i eb . K ga e idij e e k e ega d ih

d kcij kih a i , e e k edi i i a i i aja ja, k a a dej .

Na a i acija i a a e b ag e f e e i a a a e ed e

predmetnosti na ljudi v storitveni ekonomiji, ki so prevzeli idejo, da vrednotijo sami sebe glede

na povratne informacije trga delovne sile, ki jim pove njihovo trenutno vrednost. Povedano z

drugimi besedami, oni sami stopajo na trg delovne sile neposredno, na katerem prodajajo svoj

id b je i e ki ka i a a e a a i i e i edej f ih d i ih

125

ka i a a. B ag e a e e a de a, e e ek k ce a. K g i

e ija e ke ka i a , je e i je je eka e e e e a j ed i a ega

ebe. K ak e a e ik e a a e j d i a a e j d d gih a

trgu delovne sile kot odnos delo ka i a , e e dje ik dje ik. P edi ahk

a e g ii dje i aciji eka i i a e i aciji i a i e ce ciji

posameznikove realn i, a adi ka e e je e e ehe a g de e i e i i a i ji

lastni »pristni« nesposobnosti.

Ke ek a ega ebe g eda k a b d ega i di id a i i a ega a e ika, a e

a ija i je ecifi e k e e ce, b i i e ti, za katere meni, da si jih je

i b a a i da ajb je i a aj jeg i i a i i e . K d daja K a i ,

ahk ake i e a i i a e a e ik a adi e je a e i i i i a di i

postane zadovoljstvo z delom celo p e b ej e d i i e a i a. S bjek i i e a i acije e

i ak jej i kega a i a a a je de , aj e ja ej , da ga a jaj a i

e ji a e i jej (K a i , 2008, . 132). P a e i de e e ec ga de e i e

tako postane i , ki ik i e i ede k ega i de ka, ki bi ek i i a aj jega

samega, saj ta izhaja iz njega samega. Povedano z drugimi besedami, on sam postane izdelek,

ki e a e eh d je a i, e i ja i i i b j e a i, aj ga k e i i i usmerja sama

k k e ca a g de e i e. Tak a e ik ed eb j i a k ega ci ja.

Sa e i e je je ed e je ih d , j a e i , i i a je

ih k a je a a ed a d ka a i ji i deja ji.

LITERATURA
Beauvois, J.-L. (2000). Razprava o liberalni su nosti: analiza podrejanja. Ljubljana: Krtina.
Beck, U. (2001). Dru ba tveganja: na poti v neko drugo moderno. Ljubljana: Krtina.
Berent, T. I. (2013). Gospodarska zgodovina Evrope v 20. stoletju. Lj b ja a: Za ba ZRC, SAZU;
Modrijan.
Bourdieu, P. (2003). Sociologija kot politika. Lj b ja a: Za ba *cf.
Foucault, M. (2015). Rojstvo biopolitike: Kurz na College de France. Lj b ja a: K i a (k ji a bi ka
Temeljna dela).
Heinrich, M. (2013). Kritika politi ne ekonomije: Uvod. Ljubljana: Sophia.

126

Hergouth, M. (2017). O etiki kapitalizma. Filozofski vestnik, 38(1), str. 189 203, 213 214.

Dostopno prek: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-

VXPW7MEV/?euapi=1&query=%27keywords%3dkapitalizem%27&sortDir=ASC&sort=date&pageS

ize=25&ftype=znanstveno+%c4%8dasopisje&flanguage=slv&fyear=2017.

Illouz, E. (2010). Hladne intimnosti: oblikovanje ustvenega kapitalizma. Ljubljana: Krtina (Zbirka
Krt).

K a i , G. (2008). Vpliv individualizacije in internalizacije na razredno zavest. Sindikalno gibanje
odpira nove poglede. Ljubljana: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, str. 117 136.

K a ec, P i (2016). e e k a e ibe a i . AS. Andrago ka spoznanja, 22(2), str. 67
79.

Marx, K. (2012). Kapital I. Ljubljana: Sophia.

Pribac, I. (2010). Postfordizem kontekstualizacija. V G. Kirn (ur.), Postfordizem: razprave o sodobnem
kapitalizmu. Lj b ja a: Mi i i i , ( . 17 29).

M ik, R. (2010). De i razredi v sodobnem kapitalizmu. V G. Kirn (ur.), Postfordizem: razprave
o sodobnem kapitalizmu. Lj b ja a: Mi i i i , ( . 149 202).

Schreiner, P. (2019). Podreditev kot svoboda: ivljenje v neoliberalizmu. Ljubljana: Krtina.

127

Izidor Ostan O b

AKTI ACIJSKA SOCIALNA DR A A NA PODRO JU
OSKRBE Z ENERGIJO: PRIMER INSTITUTA
RANLJIVEGA ODJEMALCA

Povzetek: V zadnjih desetletjih se je na podro ju socialne dr ave zgodil bistvena sprememba,
in sicer od univerzalne socialne dr ave, ki je omogo ala blaginjo, do neoliberalne aktivacijske
socialne dr ave s pogojenimi transferji in praksami vedenjskega in psiholo kega in eniringa.
Cilja take socialne dr ave sta v glavnem dva: ohranjanje neizkori enega in nezaposlenega
mno i nega delavstva in zagotavljanje poceni in discipliniranega delavstva gospodarstvu. Take
usmeritve so na vseh podro jih, tudi energetskem. V lanku bomo na primeru instituta
ranljivega odjemalca in z njim povezano nujno oskrbo identificirali trenutke aktivacijske
socialne dr ave v energetiki, pokazali, da institut ni slepa pega socialne politike, temve njen
konstitutivni del, in sklenili, da je za ve jo blaginjo ukrepa potrebna najmanj celovita
sprememba sodobne aktivacijske socialne dr ave.

K : ak i acij ka cia a d a a, e ibe a i e , e i a, j a k ba, a ji i
odjemalec

Uvod

S cia a d a a je ad jih ekaj de e e jih a e e a a i ed e ike e e be. Od d a e

b agi je ke e ija kega i a e je e e i a e ibe a ak i acij k cia d a ,

ka e e a e je a e ike i ej ak i i a i i e e i i a ed b j eka i g

delovne sile. Te e ike e e be e ka ej a eh d jih, di e e ge ke . M

abe e e gije ed a ja e d aj ej ih d b i a e i e je eka. e

a e ik i a i, da bi i e d abe e e gije, je i e a d be

obrobje i i d be b j a i a j i k j e . Za adi e je ega cia ega idika k be

e e gij cia a d a a k j je di a de e e ge kega d ja. P a e aa j

i k be e e gij i cia d a e b b a a a e a k a e ili

pozornost. Ukvarjali se bomo z institutom ranljivega odjemalca in z njim povezano nujno

k b i j k a i e i i k i i e d b e ak i acij ke cia e d a e.

128

V e de a ka b ed a i i ak i acij k cia d a , je e k j e a i i

in njen razvoj v Sloveniji, nato se bomo posvetili slovenski zakonodaji, ki definira ranljivega

odjemalca in nujno oskrbo. V nadaljevanju bomo umestili institut ranljivega odjemalca v

k i i e ak i acij ke cia e d a e i ka a i, da institut ni slepa pega socialne politike,

e e je k i i i de . V k e b a a e i.

A

V zlatem obdobju kapitalizma od konca 2. svetovne vojne do neoliberalnega obrata v 70. in

80. e ih ej jega etja je bi a e cia e d a e aga i i eb i i ji

ag i i e a i d j i je je i b agi j (Le e ich, 2015, . 69 85, K a ec,

2016). Vsi ostali nameni h a ja je d be e a e, e e e a je de ik , ak i acija

posameznikov za hiter ponovni prihod na trg delovne sile itn. so bili sekundarnega pomena.

P a e ik je bi a b e g j a i i e a a i i bi a d i a d jeg ih d be

( e) eje ji ih deja j, deja i a i i je j. S cia a d a a je a e ik g aa

a d ie , eai b d , a a e i ek a ed ji d i i i ga de b di a

trga delovne sile (dekomodifikacija). Prav tako je z univerzalnostjo in brezpogojnostjo delu

ebi a a di g a a i dife e d d be ih i i ak a j.

V 70. i 80. e ih ej jega e ja a e je cia a d a a e ibe a e e b bi e

spremenila (Lessenich, 2015, str. 85 159; K a ec, 2016; Le k ek, 2011 i 2019; D ag ,

2015; D ag i Le k ek, 2016; S a k, 2011). P i a i ( ik ) i e j i e a j

cia e d a e k e g e aa ed a ja ja i, e e g bj

f da e i , g b ji i da j e i e e ba spremembam v samih ciljih, namenih

in tehnikah socialne politike.56 S cia a d a a e aga e i eb i , e e

d bi k ce i. T i ih ki e b ik a je a e ik , da ajaj ed

b j d ed ji i, i i a i i k ek k d k i i a e ik , e

spodbujanja posameznik k ak i i a j i eje a j ake, e ak e abe, a i e a

ed b j f ek ibi i i a e i eka e g de e i e. S cia a ie

i e a a i b e g j a, e e je d i a d a e ik ih deja j i i je j, ki bi e

jih naj a i i jih id bi a g e ih de a icah (de a ice i i ega i je ja,

de a ice ada ja a i i a jk ji i, e je dje i a i .), deja i

(delo pri nevladnih organizacijah ali drugih posameznikih ali institucijah, opravljanje javnih

56 Prav tako spremembo predstavlja podrejanje institucij socia e d a e ek ki giki i e ja e e ed e

in eg cia ega de a i Ce a cia de . e a di e e e be da j e e i f da e ne, nas za

a e e a ega a ka e a i aj .

129

de , e i ja je ija a de , i a je i acij kih i e i .) i d ka a j

(d ka a je a i e i d cia e i, d ka a je e i a a ih ija a de ,

dokazovanje opravljenega prostovoljnega dela pri prostovoljnih organizacijah, dokazovanja

a e a h a i k, da e a ke, i .). D gaja e eh d d cia e d a e, ki g a

b agi j (a g . e fa e), d ( i i ega) de a i deja i (a g . kfa e) a a i e d

cia ih a ic. S cia a d a a ak a d agi jih ecifi ih ci je , eh ik i dij

uravnava, nadzoruje, disciplinira in proizvaja novi subjekt, ki mora delati na sebi, se vesti

k k e , aja i j e ki ka i a i bi i e eh deja e , i ag d ji i da ahk

pride ozi a e i e je ka k i.. Tak e ed i a e i e e a je cia ih i k i

ag a ja je b agi je i eb i , e e h a ja je ei k i e ega i e a e ega

i ega de a a a e di ci i i a ja e a e ih i e e a ja g a ja

ce i i di ci i i a ega de a a a g de e i e. P ih ki idiki ake cia e i ike

a agaj b e e i e i k e a a e ika, a e ik e a aj ke ibk i

in posledica zaradi pomanjkanja pripravljenosti za delo. Opravka imamo z vedenjskim

i e ii g .

Taka e e ba je d b i e i egi i i a a i d i a d a je e ega i e d be

eje ikih cia e i, k da e hi, de e i i g j fi. Ti aj bi i ab ja i

cia d a a ag d i je je. G a e ikih, ki e cia i e jej

e cede , je e kak g (i je bi ab je a a ah ki i i d da ka a

delovno aktivnost). Prihaja do kriminalizacije in patologizacija revnih ter zagovarjanje

terapevt ke i d e i e e i de a. T je g e e ja je je e ibe a ega

eka (B die i Wac a , 2003), ki k a a , e i bjek i ed a ja

a e a je a e ih k deja ih, de a ih i a ih e b e e ih k e ih,

nedeja ih i e a ih. Na e d j ahk e a i ed eb j d i e di k e

(Le k ek, 2011. . 1276): i, j dje k i ij cia e i e ke i e i k i aj i e

cia e d a e; d gi, j dje a adi e a i g j faj i e a i e eje aj cia

; i e ji, eje iki cia e i a ej d je kaj k a d i i i ak

odklonilno nastrojeni do dela.

V k ad a i a i d a a a e ad je i ej je cia a i i .S
e e i a i e e je, da bi j dje e e ada i i a i, i jih d gi a ik

eje j akega, e ak i k i e a kega, de a.

130

S

O i a e e je ahk a i di S e iji (Le k ek 2011 i 2019; D ag 2015; D ag

i Le k ek, 2016). P e e je i d e ej e e e be a ak i acij k cia d a ahk

ajde a a e k ega i e ja. Te ia eae ih d adih

ek i . Redefi i a je cia e d a e k e d a di ci i i a je a e ih i i

hi ej i i ih d a g de e i e ahk idi e e bah ak daje i e a 2007.

Tak a je ad di Ja e Ja a. O eje a i e e a je bi a d cia ih a ic,

eji i e i a e a i e ki a ba e a , eje ih je bi de e i k j i e ih

a g , a adi ka e ih je bi a a e ik e g e a e ja i e cia ih a ic,

ede je bi i i de k ak ka ka eg ija, i eje iki cia e i, ki

odklonili delo v humanitarnih in drugih organi acijah, a ic d cia e i i g bi i.

Leta 2010 je delo nadaljevala vlada Boruta Pahorja. Zakon o socialnovarstvenih prejemkih je

g je a d de a ih a ic e e a , a je ede a ge a e

eje a ja de a e i i ede g b ji i ce i ej i ad ad eje iki i, aj

aj bi e ji de e a e ik i ab ja cia e a ice. P a ak je d a a e aa

ded a je. Zak i e a d j cia e d a e d ak a i e e i i (g ej D ag , 2015

str. 205 11, D ag i Le k ek, 2016, . 85 120; Le k ek, 2019), eda i i e k a

ki i e d da ka a de ak i ae i a a i je i k i i a i acije i

a gi acije e ih e a e a j a ak i acij k cia d a ed korajda vso

i i e i (Le k ek, 2019). Tak e e bi i e e e e i, da je de a a cia a

d ag ega ja e i e i i i a i i i je j ki i ki; e a i i a

de a e cia e i eje 402,18 , ce i i i a i i je j ki ki a 613,41

e e (MDDSZ, . 4) i e e i ag ega ja e i e 662 (SURS, 2019).

Institut ranljivega odjemalca in nujna oskrba v sloveniji

I i a ji ega dje a ca je bi e e ed kak i de e e je ed a ia

zakonodaji EU (Pye et al., 2015; Dobbins et al., 2016). Energetski del Lizbonske pogodbe,

eje e e a 2007, je bi k j i e je a ec i a e i eje ja e jega e e ge kega e ja

(TEP) leta 2009. Ta je umestilinstitut ranljivega odjemalca kot pomemben del energetske

ak daje E ke ije. I i e je ej a e a a i EU k ci i a i a , k je ce a

E ae a eje a i e ja i a ak i acij k cia d a .57 Postopoma sta se

57 To ahk e a e ad ih d k e ih EU. Tak Di ek i a k ih a i ih a jega ga e ek i e e gij
(2009/72/ES) i e e j ki i (2009/73/ES) d a ic EU ah e a defi icij a ji ega dje a ca, i a i e ih
tako socialnih kot e e ge kih k e a a i aj a ji ej ih dje a ce e e gije e neomejenost energetskega trga.

131

ranljivi odjemalec in z njim povezana nujna oskrba definirala tudi znotraj slovenske energetske
zakonodaje.

Ra ji i dje a ec je i i g di j ki dje a ec, ki i a adi jih e e j kih a e ,

d h dk i d gih cia ih k i i e bi a ih a e e e ag i i d gega i a

energije za go di j k ab , ki bi i e ake a i a j e ke a aj j ej

gospodinjsko rabo (Energetski zakon, 2015). e ga di ib cij ki operater SODO prepozna kot

a ji ega dje a ca, e e dk i i e ek ike . dje a eji i d k i i , ki je glede

a k i i e ( e i a , e e a e a e e, k aj bi a ja, d a e a je i d ge

d b e k i i e) j eb a, da e a g a ja i je ja i d a ja dje a ca

ter oseb, ki z njim stanujejo. V tem primeru mu SODO nudi nujno k b . Ta e i dk

e ek i e e e gije i e e j kega i a i je k e e je namenjena samo skrajnim

i e g a ja i je ja i d a ja a ji ega dje a ca. Pred samim morebitnim

odklopom mora distribucijski operater odjemalca obvesti i ih j e k be,

d ka i ih, ki jih a dje a ec ed i i e a e j , da eae d bi j kb ,i

kih, ka e ih je eba a d ka i a ed i i. T a e a e i i aj a j e aj d i

pred datumom odklopa.

Distribucij ki e a e e di a i e d j e k be i d i ik j ,e
e aj (Ak k i e ijih i a i ih a ag a ja je j e k be e ek i e e gij ,

2016):

a) e i a i e e a e a e e: a i e d j e k be a adi e ega a a i

temperaturnih razmer distribucijski operater presoja glede na vrsto stavbe, v kateri ranljivi

dje a ec a je, i e e a e a e e, ki bi ahk e a i a i bi a ja

g a e i je je i d a je a ji ega dje a ca e eb, ki z njim stanujejo. Do nujne

k be a ji i dje a ci a i e i bd bj d 1. k b a d 30. a i a. Do nujne

k be g ede a k aj bi a ja . a be i a i e i a ji i dje a ci, ki a jej

v stavbah, v katerih za ogrevanje ni nujno pot eb a e ek i a e e gija. Take a be

ed e e a a j ke a be ce a i g e a je , e a a j ke i

Instituta ranljivega odjemalca obravnava di Di ek i a e e ge ki i k i i (2012/27/EU), K ikacija k i ije
Evropskega parlamenta, Evropski svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor za regije iz leta 2015 ter zadnji energetski

ake E ke k i ije i a e e gija a e E ejce. V i e je i d k e i da jaj a e a a i i a ji ih
odjemalcev, a prav tako tudi postulirajo zahtevo, da ukrepi ne posegajo in ne omejujejo delovanje vedno bolj liberaliziranega
e e ge kega ga. Vidi ahk , da je e a i ak daji cia i idik e e ge ke k be d eje i ek da e do
primarnega aspekta prostega in neomejenega (odpiranja) energetskega trga.

132

individualne stavbe, v katerih je vsaj v enem bivalnem prostoru ranljivega odjemalca

g e g e a je a da g i a e e a a j ke in individualne stavbe, v katerih

se ogreva vsaj v enem bivalnem prostoru ranljivega odjemalca z ogrevalnimi napravami na

i k a i ek e g i , ki a je de a je e eb jej e ek i e e e gije.

Di ib e k g a ja ja a i e i d j e k be a adi e ega a a i

e e a ih a e ah e a; e g e a e a a j ke a be, i di a ja ca

a be a i g e a ja bi a ih a ji ega dje a ca, e g e a i di id a e

a i e a a j ke a be b e centralnega ogrevanja pa potrdilo oziroma zapisnik o

ed e e e eg ed k i ih a a i j e di ika ke be. I di a a bi i

a id , da a ba i a ce a ega g e a ja i i i i aj e e

ogrevanje na trda ali druga g i a. P d ka i e e bi i a ej e d eh e ece , d g

a e e bi i a ej e d e ega e a.

b) di Ce a a cia de , i ka e ega je a id , da je dje a ec i g a

d de i e ed e de a e cia e i e ed eje b e i a i ej jega e a (

e g e di d ka e, da dje a ec i eje ik de a e cia e i; k

b d b eje ide i ada je a j , eje iki de a e cia e i i

a i e i d j e k be).

c) mnenje osebnega zdravnika, da odjemalec ali oseba, ki z njim prebiva, uporablja

edici ke a a e, ki a je de a je j eb jej e ek i e e gij i bi bi

a adi dk a g e i je je i d a je dje a ca i eb, ki ji a jej . V

zdrav i ke di aj bi i a ji a ede e edici ke a a e, ki j e a

i je je i jih ab ja dje a ec a i eba, ki ji ebi a. Na i a e aj bi i

eh i e a i i a a a a a edb a i e i a e ega a a a a. D ka i

oseb ega d a ika a bi i i da ebej a a e g a ja ja a i e i d j e

k be i a a a ede i i bd bje, ka e e bi dk g a i je je i d a je

ranljivega odjemalca.

U a i e d j e k be je d i a d i je a ja vseh kriterijev, ki jih sistemski

e a e di ib cij kega e ja e ja k d b i e j e k be. e i e ki

e a e di ib cij kega e ja ed i i ej a ede ih d ka i g i, da e ede i

a gi a e i e dk a, dje a ca e e d a b e i i d i ed i

g db k bi bd bj e i e dk a ( j. i e e acija a ice d j e k be i

prepoznanje odjemalca kot ranljivega odjemalca). V sklenjeni pogodbi se odjemalec med

d gi a e e, da b ce i a a ek k be, e e ed e de a e cia e i

133

e d b i, i da b i e ke e a e j di ib cij kega e ja a a ed i

e a di a e i k d de i i ed e de a e cia e i. Di ib cij ki

e a e a g dbi d i k i i dje a e ek i e e e gije . , ki je g ede a

k i i e ( e i a , e e a e a e e, k aj bi a ja, d a e e a e e, a i

ik j ka i d g ) j eb a, da e e g a i je ja i d a ja odjemalca in oseb, ki

ji a jej k e g di j . Si e ki e a e di ib cij kega e ja lahko

ik j dje ega e a bd bj e i e dk a di e e e i g ede

na ugotovljene potrebe ranljivega odjemalca, in sicer a e i ij e ih b a kih

a a k a i g ad j e i e a a e g aje i dk ik a eje a je ik j e

i. O e je a g dba e k e e a bd bje d d e a ed ide ega dk a i e d k e

a b ajaj k i i e, ki aj g a je i je ja i d a ja dje a ca, e da

ajd je d d k e d be Ce a a cia de d de i i ed e de a e cia e i.

G di j ki dje a ec je a i e d j e k be e, e je e i g a d de i e

de a e cia e i, a ajd je d k e d be eje de a e cia e i. T

je a id i a e a ja, da je cia a b ika i, ki je a e je a

k i a j j ih i je j kih k , ka ada di a i a a e ek i

energijo« (SODO, 2019). e a i e ki e a e di ib cij kega e ja po drugi strani

e di, da i i je i k i e iji a e i e dk a, e i b e i g di j kega

odjemalca in nadaljuje s postopkom odklopa.

e Ce e a cia de g di j ke dje a c d b i cia , dje a c

j e k be a a aj i eba a a i, aj e ki j e k be a ji ih dje a ce a e

ejej k a i e i ki e a e ja. e a Ce e a cia de g di j ke

odjemalcu ne odobri redne dena e cia e i, g di j ki dje a ec i a i e d

j e k be i a ke a a i a .

Za j k b je e be di 151. e E e ge kega ak a. Ta defi i a dk

predhodnem obvestilu. Elektrooperater sme odklopiti uporabnika sistema na posameznem

prevzemno- edaj e e edh d e b e i , e a k , d e e b e i ,

e a i jih d i. e a e a e a i ih deja i, a adi ka e ih ahk e a e

odklopi odjemalca, in sicer od motenja oskrbe z elektriko drugih uporabnikov sistema in

e a a e e i e ed i a e k d a ka g a ja e ek e a e ja a ik j i e

e e ge ke a a e a e je i e e ja e g dbe d ba i e ek ike a d e e

prevzemno- edaj e e . e di dje a ec e i e ed i a e k e a a, nima

e ja e g dbe d ba i e ek ike a d e e e e - edaj e e a i e

134

d ba i e j i b e i e a e ja, da je d ba i e j a i k i dje a ec d i d g dbe

d ba i e ek ike a d e e evzemno-predajnem mestu, sistemski operater

di ib cij kega e ja SODO ne sme odklopiti odjemalca ob izpolnjenih prej navedenih

kriterijih za nujno oskrbo.

I i j e k be a e b a a a e e ek i e e e gije, e e je ak k eje di a

ze e j ki i i (g ej 176. e EZ-1 i 296. e EZ-1). V e ej a e e ja di a

j k b i a ji e dje a ce a d j e e j kega i a i e i je ega, da

ki a i a e e gije i e i e a ej a ji e dje a c , ki a e ke a a i

operaterju po prenehanju nujne oskrbe.

Trenutno stanje ranljivih odjemalcev v sloveniji

e i dk a adi e a i a k a e ek i e e gij je e a 2017 bi 5.770,

ed e k je e i eh g di j kih dje a ce e ek i e e e gije e 841.540

ab ik . G ede a e 2016 e je e i dk ek ik a j a (6.045), e i

dje a ce a e a (838.505). Le a 2017 a ice d j e k be e ek i e e gij i

uveljavljal nobeden odjemalec. S a je a d j e e j kega i a je bi d b . Sk

e i dk a adi e a i a je bi e a 2017 427, e i eh g di j kih dje a ce

e e j kega i a a je e 119.678. e i dk je g ede a e 2016 ek ik ad

(531), e i eh g di j kih dje a ce e e j kega i a a e je i i a ea

(119.583). Leta 2017 je pravico do nujne oskrbe z zemeljskim plinom uveljavljajo le dvajset

odjemalcev (Agencija za energijo, 2018, str. 162 163).

P 1:
2013 2017

Vir: Agencija za energijo, 2018, str.
163

135

P 2:
2013 2017

Vir: Agencija za energijo, 2018, str. 163

Sk aj 6.000 dk e ek i e e e gije i 427 dk e e j kega i a i i . d aj e

g di j e , ki e ja ja a i i j e k be, ka e a a i cia . a i eje,

cia daj je edi e ega d ja.

Institut ranljiv

Izjemno strogi pogoji pridobitve,58 pogojenost,59 minimum zagotovljene energije,60 nadzor in

e a ia d a i e ce ,61 ah e a a i i a fe (k a je

zagotovljeni pravici),62 i k j ji d gi i cia i i k e i,63 e aga je i e e e a je

58 K e e i i, a i e ec ahk k i i j k b le v »mrzlem« obdobju e a i e e bd bj , k aka a

d i e CSD de a i cia i i. K temu je a i e e i i, ki e ahk a a j ki e i g e a e enim

energentom oz. ki ima, e a je e a a j ki a bi, e i di a ja ca a be a i g e a ja

bivalnih prostorov ranljivega odjemalca. e i i v individualni a i e a a j ki stavbi brez centralnega ogrevanja pa

ustrezno di i a a i ik ed e e e eg ed k i ih a a i j e di ika ke be. Iz potrdila mora

biti razvidno, da stavba nima centralnega ogrevanja in niti ni vsaj v enem prostor g e ogrevanje na druga goriva. Prvo

dokazilo ne sme bi i a ej e d eh e ece , d g a e e bi i a ej e d e ega e a. D da , a i e ec a a

id bi e j e k be ed i i e a a napisano d a i k di abi medicinskih elektronskih naprav, brez

ka e ih bi a i e ec , jih i i eh i i i a i ii a i j.

59 Njegova odvisnost s podpisom pogodbe med SODO in morebitnim a i e ce , s katerim se posameznik med drugim

a e e, da b k b i a a b e a SODO d i i CSD o ( e) eje a j de a e cia e i.

60 N j a k ba a i e c ag i e e gij i k j a de a je edici kih a a , b e ka e ih bi a e ik .

T e i, da a e ik j j e k be bi k e i i, a d be e.

61 Posameznik eb je a eje j e k be ga ad a di a ( a a edici k di a ede i i eh i i i

a i e ek i ih edici kih a a , di a ja ca a be . di ed ega e ega eg eda k i ih a a

pristojne dimnikarske be i .), d i a i a ad g db SODO (s katero e a e e, da b i de a , e a e

jo de a i cia i i, in b SODO ed i a a b e a d i i CSD) i druge akte, ki ka ej a

i a b a i d a i e ce , ki bi adi i k i i i j k b a i je je a a d a e. Prav tako (latentno)

i i a j je di dej , da ahk di ib cij ki e a e ik j dje ega e a a a e i e

odklopa ustrezno spremeni glede na ug je e ebe a ji ega dje a ca, i ice a e i ij e ih b a kih

varovalk ali vgradnjo merilne naprave z vg aje i dk ik a eje a je ik j e i.

62 e a e j a de a cia od CSD, a a e ik a a i porabljeno energijo za nazaj.

63 Uk e j e k be e i k j je cia j , e a de a a cia a e g a d j ega i je ja, saj

je e a i i a de a e cia e i 402,18 , ce i i i a i i je j ki ki a 613,41 e e (MDDSZ,

. 4). Vidi ahk , da k e a j e k be i cia e i i a i k j ji a, e e e d j je a.

136

e a 64 ter d gi idiki i i a a ji ega dje a ca ka ej a k ad d b cia

d a i ide ki i g edi, a ka e ih e e ji. Tak ahk k e opazimo kriminalizacijo

in patologizacijo revnih, ki so si za svojo stisko krivi sami, zato je tudi ukrep temu primeren;

i a ad eje iki i i ed e ji ad ad ji i, da bi e e i i g j fije

i i je ja a a d gih; i ke, g je e i e k id b je e cia e a fe je e j

ak i i a j a e ik , eje j e ak e abe a i e a g de e i e i

e i ja j e a ih a ad i ce ; b j ( ice i kih) cia ih a fe je e j

vzpostavljanj e a e ega g e i ega de a a; eh d d i e a ih a ic d

a ji ih a fe je i d b . I i a ji ega dje a ca ak i e a ega cia e

i ike, ki bi j ahk i i a i a aki ad ik a i i ih, e e je aci alni in

konstitutivni del.

Sklep

V ak a i e i i a a ji ega dje a ca b e a i i a i a a je d b i

ak i acij ki cia i d a i i k bi e e gij . D ka a i , da a e k e a i ag i i

d j k b e e gij i eb i , e e a e i k e a k aj i: h a ja je

e a e ega g e i ega de a a, di ci i i a je a e ik , ede j ki i

ih ki i e i i g i ak i i a je a e ik , da e i hi eje ij e ak abega

delovnega mesta. Institut e e a a eje i e d b e ak i acij ke cia e d a e.

T e a b ika j e k be ak e ed a ja a ake cia e d a e, e e je je

e be g adi e j. Za e a je a e e b i k e e, ki bi i e i e j b agi j , a i

posamezni b j, e e aj a j b j i ak i acij ki e ibe a i cia i d a i a h.

LITERATURA

Agencija za energijo. (2018). Poro ilo o stanju na podro ju energetike v Sloveniji v letu 2017. Maribor:
Agencija za energijo.

Ak k i e ijih i a i ih a ag a ja je j e k be e ek i e e gij . Uradni list RS, . 48/16.

B die , P. i Wac a , L. (2003). Ne ibe a i ek: abe e ke i a e a i ga i.
Dru boslovne razprave, XIX, 43: 57 63.

64 Ukrepi za ranljive odjemalce se a a aj a nujno oskrbo e e gij a e e i e bi ke i a e ika i e
obravnavajo i ih, ah e ej ih, k ih i d g ej ih e a samega »nastanka« ranljivega odjemalca, in sicer nizkih

a , a ka a a j ke i ike, a ega i e e ge k e i k i ega a a j kega sklada, manka razvojne paradigme
d a ei d b .

137

DIREKTIVA 2009/72/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. julija 2009 o skupnih
a i ih a jega ga e ek i e e gij i a e ja i i Di ek i e 2003/54/ES. Uradni list

Evropske unije, L 211/55.

DIREKTIVA 2009/73/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. julija 2009 o skupnih
pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES. Uradni list
Evropske unije, L 211/94.

DIREKTIVA 2012/27/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. oktobra 2012
e e ge ki i k i i, e e bi di ek i 2009/125/ES i 2010/30/EU e a e ja i i di ektiv
2004/8/ES in 2006/32/ES. Uradni list Evropske unije, L 315/1.

Dobbins, Audrey et al. (2016). Measures to protect vulnerable consumers inthe energy sector: an
assessment of disconnection safeguards, social tariffs and financial transfers. Bruselj: INSIGHT_E an
Energy think tank informing the European Commission.

D ag , S e . (2015). N a cia a S e ke . V S. Le e ich, Ponovno izumljanje

socialnega: Socialna dr ava v pro nem kapitalizmu (str. 185 215). Lj b ja a: Za ba K i a.

D ag , S. i Le k ek, V. (2016). S e ka e . V Oxfamovo poro ilo t. 210: GOSPODARSTVO
za 1 % (str. 87 125). Lj b ja a: Za ba /*cf.

Energetski zakon. Uradni list RS, . 17/14 in 81/15.

Evropska komisija. (2010). Commission Staff Working Paper: An Energy Policy for Consumers.
Bruselj: Evropska komisija.

Kra ec, P i . (2016) e e k a e ibe a i II: i ika. Andrago ka spoznanja, 22(1), 71 84.

Le k ek, Ve a. (2016). S e ha Le e ich: P i ja je cia ega: S cia a d a a

e ka i a i . Ars & Humanitas, 10(2), 181 184.

Le k ek, Ve a. (2011). S k e ef e a d j cia ega a a. Teorija in praksa, 48:
1264 1280.

Le k ek, Ve a. (8. 11. 2019). Kaj e i i e a a a b d a i d da ka a de ak i ?

Mladina. Dostopno prek: https://www.mladina.si/194042/socialna-politika-ni-ekonomska-politika/.

Lessenich, Stephan. (2015). Ponovno izumljanje socialnega: Socialna dr ava v pro nem kapitalizmu.
Lj b ja a: Za ba K i a.

Stark, Christian. (2011). Neoliberalizem izzivi za prakso in etiko socialnega dela. Socialno delo, 50(3-
4), 197 204.

138

Stropnik, Nada et al. (2017). Minimalni ivljenjski stro ki. Lj b ja a: I i a ek ka
raziskovanja.

Pye et al. (2015). Energy poverty and vulnerable consumers in the energy sector across the EU: analysis
of policies and measures. Bruselj: INSIGHT_E an Energy think tank informing the European
Commission.

SODO. (2019). Kaj je nujna oskrba in kdo so ranljivi odjemalci? Dostopno
prek:https://www.sodo.si/pogosta-vprasanja/oskrbe-sodo/kaj-je-nujna-oskrba-in-kdo-so-ranljivi-
odjemalci.

SURS. (2019). Stopnja tveganja rev ine v 2018 glede na 2017 nespremenjena (13,3 %), prag tveganja
rev ine vi ji. Dostopno prek: https://www.stat.si/statweb/News/Index/8175.

139

Ja ja Pe a

OKOLJSKE MIGRACIJE- MINIMALISTI NEGA IN
MAKSIMALISTI NEGA STALI A

Povzetek: Preseljevanje ljudi spada med conditio humana in e obstaja, odkar obstaja
love tvo. Na migracije vplivajo tevilni faktorji: politi ni, ekonomski, demografski, dru beni
in okoljski. Zadnje omenjeni je v zdaj njem asu obravnavan predvsem glede na antropogeno
povzro ene podnebne spremembe in posledice, ki jih bodo te prinesle za bivalno okolje tevilnih
ljudi po svetu. Skupaj z nara ajo o zaskrbljenostjo nad globalnim segrevanjem, dvigom
morske gladine, dezertifikacijo prsti, su ami in poplavami, vse ve je tudi strahu pred popolno
degradacijo tevilnih obmo ij, ki milijonom ljudi omogo ajo dom. V prispevku obravnavam
dva prevladujo a stali a: maksimalisti nega, ki predpostavlja, da so podnebne spremembe
razlog za migracije per se, in minimalisti nega, ki migracije razume kot posledico so asnega
delovanja razli nih faktorjev, ki jih je tako analiti no kot empiri no nemogo e obravnavati
lo eno.
K : k j ke ig acije, i i a i i a e ek i a, ak i a i i a e ek i a

U

Kljub e i i idi i i g dba e ke bi a j a a j dje a a d ekdaj

k a i i agaja i a i eba . e ci i abi a ci a a a k je e i a i,

e da je bi jih i a adi d i eh kega i ga i acij kega a i a de a ja

skoraj neznaten (Steffen, Crutzen in McNeill, 2007, str. 614). To se je bistveno spremenilo z

a ek abe f i ih g i , a e j i e g , ki ga e i a i a e i

uporabljati na Kitajskem,65 v obdobju dinastije Song (960 1279). I b j a a a ega ja e a

1776 i b i i a a e ek i d ij ke e cije i e g i g e a ja f i ih g i ,

i e je bi a d a Pandorina skrinjica« podnebnih sprememb (Jonsson, 2010; Steffen in

ostali, 2007).

65 Rudniki v severni provinci Sha i ag a ja i ecej e ga a a ki aj ke e e e i d ije (Steffen,
Crutzen in McNeill, 2007, str. 614).
140

Kot navaja Steffe i a i (2007), a e ek i d ij ke e cije 18. e j a je k ec

ge ke d be h ce 66 i a e ek e fa e e d be a ce , ki je aja a d e a 1945.

P e e e a e d ga fa a, k je e e e ega a a o okolje in ga zelo

e e i , ka je i j a je fa e: e iki e ek 67 (Steffen, Broadgate,

Deutsch, Gaffney in Ludwig, 2015, str. 82).

Z a e iki e e e a 1850 a d agi a a ih k e i a i eg e a e i k

antr ge ih i g jik ega di k ida a je ( ada je a j CO2) (Maslin, 2007;

A g, K a , i Sch d , 2018). P eje ji je a je ke j e ki e debe e

e e e deje i i e ja a ki ik ih i dik ih i g i a, da so ugotovili, v

ka e e ge ke bd bj je a a ed i k ik a je bi a ak a e e a a a ja, i e

e i d ka a i, da i ke k i i e CO2 in metana (v nadaljevanju CH4) v zemeljski

a fe i i aj a i e a je e e a e (Ma i , 2007, . 16). V a e k e de e ih e

20. e ja a e a d g a ja ak a k i a ecej je i a je k ce acije CO2 v

a fe i, ki ga i g e i i a i a a i , e e ce , ki jih a ek

(McLeman, 2014, str. 51). Re a i a i ka ka ej , da e e a e a e e i a i a a a i

b i e a 1800, k je a e e ab ja i f i a g i a, k e g, e e j ki i

i af a, ki e i a e a je i i g jika. Ta k bi aciji ki ik i astanek

CO2 i ak e je i ek e g ede68 e i a e e a a fe e (A g i a i,

2018, str. 9). Izpusti toplogrednih plinov (v nadaljevanju TPG-plinov), ki so nastali kot stranski

proizvod uporabe fosilnih goriv, so se med letoma 1970 i 2000 i a i a ib i 1,3

d ka e , ada j jih de e ih e ih a k e e i ije a a e e a 0,9 d ka. V e

1970 je e a je i i 27 i ija d TPG, d e a 2010 a e je a e i ka

i a a a 49 i ija d i tov letno (prav tam, str. 11).

e e a 1980 je a i a ja , da e e be k i i i TPG aj e je eje i aj
a e g ba e e a i k g adi (McLe a , 2014, . 51). Nazadnje,
ko je koncentracija CO2 v zemeljski atmosferi presegla 400 delcev na milijon, kar se je zgodilo
ed ib i e i d e i i i ij i e , bi e g ba e e e a e i je a d d e d i

66 H ce e je a e ed ib i 10.000 e i, k ce ede e d be. P ed a ja i e ih a e , ko so se

a j k 4.000 e ih g ba e e e a e d ig i e a e i j Ce ija, ka g adi a e je d ig i a a 120

metrov, atmosferski CO2 e je e a a e ji , a fe ki CH4 pa podvojil (Maslin, 2007, str. 57).
67 Beseda je nastala na podlagi besedne zveze »velika preobrazba«, ki jo je uporabil Karl Polayni (Steffen,

Broadgate, Deutsch, Gaffney in Ludwig, 2015, str. 82).
68 Na a e de je k
a g eda, aj e a e b i bd i . B e ega bi bi a Ze ji ib i

30 sto i j Ce ija h ad eje, e da a e e ika k i i a e a e e e gije, ki j e ej eka e i i i, i ek e

g ede e a d e e e, da e a e e e a a a Ze ji e a i e a i (Mi i RS a k je i

prostor, 2006).

141

i je Ce ija, ka g adi a a a d de e e d d aj e e i ja k da e

(Armstrong in drugi, 2018, str. 12). Med letoma 1880 in 2014 je morska gladina narasla za

d b ih d aj e ce i e , d e a 2100 a a e iki a ed jej e d da i d ig i i i

d 0,3 d 1,2 e a b ada j je a a a j i TPG-plinov v atmosfero (prav tam, str.

13 14). D ig ke g adi e je a adi dej a, da da e ib i e i a e ega

ebi a a i i b ba ih egijah, i ed k b b jaj da ek (P e , 1996). P i a

smo tudi spremembam regionalnih in globalnih temperatur (Maslin, 2007, str. 25),

de e ifikaciji e je i h j i a k di ej e de e j , ki i a a g ej e i

b e ej e a e. Ob a a a j g ba e e e a e b d ek e i e e ki ja i e

g ej i i i e i ej i (A g i d gi, 2018) i ak ada je g i i i je je, d a je

i b agi j j di. Na d agi d g ih a a j, k , de i a ja i e i e , ki

de d ka , da e hi ej e d eb e e e be i a a e ce , e e e a

deja i, ki jih a ek ( a a , . 12), e a edih e eg e j a e a

za od 1,4 do 5,8 stopinj Celzija (Maslin, 2007; Ministrstvo RS za okolje in prostor, 2006) se

aja a a je i ed ji i i e e i a a e i ag di e. Posledice takih

sprememb svetovnih ekosistemov v zadnjih 50-ih e ih ka ej , da k j ke k i e i g e

e a i d d be e i je b a a a i k k e e e a ja k ja , aj k e i aj ej

a e je i e e a j b ja ci i i acije (De a a a i G d e , 2018).

Podnebne spremembe in migracije

Homo migrans obstaja, odkar obstaja homo sapiens, kar pomeni, da selitve ljudi, prav tako kot

j ,a e a je, b e e i , adaj ed conditio humana. Migracije so69 odziv

a b j a i a j k ek e i e i jaj e e a e e, a ka e e i aj i i i,

ek ki, k j ki, d be i, k i, e ki i de g af ki fak ji (Bade, 2005). Ve da

ne g ede a g d i ke d ka e, da i a e i ed b i ag di e, aja

jasno, da bosta tako hitrost kot nepredvidljivost podnebnih sprememb pustili svoje posledice.

V ad jih d eh de e e jih e je e i a a ih e e a e d ji , i ice 200 a 400

letno, kar devet izmed desetih je nastalo zaradi podnebnih sprememb (Islam in Shamsuddoha,

2017, str. 278), v obdobju 2008 2018 a je bi e a a e je ih i ii d aj e

milijonov ljudi. P edice g ba ega eg e a ja i deg adi a k je, a ka e e e i

g e ebi a i, ak i a a je ih d i, e e ea i ij j di, ki ai

e ki b a d eb e k i e (Pig e , 2013, . 149) i e ed a jaj jed e i ih

69 Razen bega in izgona.

142

e ik a akade ke , i i e i ci i e d j . Na j a i e ja de a

rezultat marsikaterega pojmovanja: okoljski begunci, okoljski migranti, podnebni begunci,

ek ki beg ci, ig acije, ki jih aj d eb e e e be (Reece, 2017; M e ,

2001), k di d i a ega e a i a ih k i i k j kih ig acij .

V zgodnjih 90-ih ej jega e ja je bi g e a i i a i e ature o ljudeh, ki se bodo

i i je i e e i i a adi d eb ih e e b i d gih k j kih e a (M i e , 2012).

M g e je aj i a i a j a ja, aj g eje a e ja ja e i k j ki beg ec ,

ka e ega defi icija k di e i a ce a e de ih a i ih a je e a ik je (B ack,

2001). Sá a a je k j kih ig acij ice i i ega i di e, da b aja ekak e

k ce a i a ed e i a je , ki e k a jaj e d je . P d b ej i

eg ed a ka e, da ed njimi obstaja bistvena razlika v razumevanju povezave med

ig acija i i k je , a d agi ka e e a ji a de je i a a a a a ekak e

kontinuumu maksimalistov in minimalistov. Prvi vidijo neposredno korelacijo med podnebnimi

spremembami in drugimi okoljskimi problemi ter migracijo, medtem ko minimalisti nikakor ne

a e a jaj k j kega fak ja, e da dij , da je e a a g k ek ej a i j je

ak a a i i k di e i i e ge i i d a ih k . P da jaj

be ai e b a a e ig acij, ki e e a ek kih, d be ih,

de g af kih i k ih fak je , e e e a d agi k j kega ed idi e i e

ig acije i e a e aj a e di e i a b a a , ki ig acije b a a a

interdisciplinarno (Black, 2001; Castles, 2002; Morrisey 2012, Zavratnik, 2016).

M:

U a i e j i i a W d a ch, Le e B , je e e a 1970 k be a e a
izraza k j ki beg ci , e da e i a g i i jej E -Hinnawiju v letu 1985 in
Jacobsonu v letu 1988 (Black, 2001, str. 1; Zavratnik, 2016, str. 40). Zadnje omenjeni je

da i di i i e i i aj e d eb e k i e a i i e ig acije i e i edanjih
okoljskih beguncev ocenil na deset milijonov (Morrisey, 2012). El-Hinnawi in Jacobson
okoljske begunce delita na:

- a a a e je e a adi a a ih b e e i e k ja,
- stalno razseljene zaradi stalno spremenjenega okolja,
- a a a i a razseljene zaradi postopne degradacije virov (Myers, 2001; Black, 2001).

143

Med aj id ej e ak i a i e, ki e b i a i a a j di k a ed akade iki,

d e a ci i ja j , ada a N a M e i Je ife Ke , ki k e acij ed

podnebnimi e e ba i i i i i ig acija i ed a ja a k d a a k .

Razloge za migracijo pripisujeta rasti prebivalstva in podnebnim spremembam, ki bodo

vplivale na dezertifikacijo zemlje, deforestacijo, pomanjkanje vode, zasoljevanje namakalnih

i i i g b bi di e i e e, j da e a e e edice ij i i e,

d be e i ek ke a e i (M e , 2001; M i e , 2012).

Njuna definicija okoljskih beguncev kot eb, ki i e ej e ag i i a ega i je ja
v svoji domovini, primarno zaradi okoljskih vzrokov« (Myers,70 1996 v Black, 2001), je bila

k i i i a a i a e a a a ajaj e a -formalno nesmiselno (prav tam, str. 1).
Zad je e je e a a a a , da e i k j ki beg ci i e e je mednarodnem
pravu, ki begunca v Konvenciji o statusu beguncev (UNHCR, 2019) definira kot:

Status begunca je lahko priznan osebi, ki se zaradi utemeljenega suma pred preganjanjem,
osnovanem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti dolo eni dru beni skupini ali dolo enemu
politi nemu prepri anju, nahaja izven dr ave, katere dr avljan je, in ne more, ali zaradi tak nega strahu
no e u ivati varstva te dr ave, ali osebo, ki nima dr avljanstva, in se nahaja izven dr ave, kjer je imela
obi ajno prebivali e, pa se zaradi tak nih dogodkov ne more ali no e zaradi omenjenega strahu vrniti
v to dr avo.

e be e eg ed Konvencije o statusu beguncev ka e, da a a be e je e a i e

aje a eb, ki be ij a adi k j kih e a , aj i i ede je i k eden izmed razlogov

a a i e d ed a d e a i e, be e a je di e ce i a, aj e aje a e i e,

zaradi konfliktov in vojne razseljenih ljudi s t. i. globalnega Juga (Castles, 2002, str. 9). Poraja

e e a a j, i ice a i je e i k j ki beg ec h abe a i e ak i a

d i ek kih, k j kih i i i ih fak je ; a i eda ja Konvencija o statusu

begunca eb je adg ad j , ki bi k j e a a di k j ke a ge e ; a i je ak adg ad j

h g e ak i i e e i a i.

M e (2001) je ice k i i e d a i ih d a , ki e a e aj a b j e ik i e ig acij ke

i ike, e da be e k j ke beg ce a i a e ik a g j e ae

e , i e e ega i a k acija beg ca e ed a ja i ega, aj i e i a

a je i g i e, ki b di i i a de abi i acije ce e egije b di i a aj k

70Myers, N. (1996). Environmentally-induced displacements: the state of the art. Geneva: International
Organization for Migration with United Nations High Commissioner for Refugees and Refugee Policy Group.

144

h a i a a k i a , ka ji d de i aj e e e (M i e , 2012, . 41). V de

Environmental refugees: A growing phenomenon of the 21st century (Myers, 2001) vzpostavi

di di i kcij ed k e ci a i i i k j ki i beg ci, ka e ih e i ce i a

e i d aj e i ij , ki aj bi d edi e 21. e ja a a a ib i 200 i ij .

Ve da a e akih a ed di e i i i a i e ja i ce e ad e ga i acije

Ch i ia Aid, ki ce j je, da bi e i ahk d eg di i ija d j di (McLe a , 2014, .

10).

P be ai ak i a i i ega ka e ka e di a edih e b e e je i

razvitih d a , ki b d e a je e ig a i (M i e , 2012, . 42). T ahka a e

ed a i i e a i acije, ki i i ah e ed ig acija i ah d e e

(Za a ik, 2016), e je aci a i i e e je i e d be e nost in tako

a i je a ja je a i e i f a k e, ka e e a e je a eji i b ja a

i i igi a e ic i eji i i e i giba je e a i (Reece, 2017).

M:

Med enega ajb j i e ih i i a i a Richa d B acka, ki ka eg ij

k j kih beg ce a i a i (Ca e , 2002, . 1) i j a e k áko, e a e a

g ba ega eg e a ja idi k i je e a , ej je e e a e i k dnebnega

zanikovalca. Nasprotuje monokavzalnim razlagam in trdi, da je razlog za begunstvo

ak acija i i ih, ek kih i d gih deja ik (B ack, 2001; Za a ik, 2016, .

43). B ack a a a e a je a ag , da ig acije e a e esegom nosilnih

b i ekega fi i ega k ja, e e jih a e k dg a e e je e

prostorsko- a e k e e i a e g je (B ack, 2001, . 6). Njeg a k i ika

»okoljskih beguncev« izhaja iz prej navedene pravne definicije, ki okoljskih razlogov za

beg e e ja. B ack da ja, da bi ahk d a e e ji a aj id

azila in statusa begunca migrante dojemale kot »okoljske begunce«, depolitizirale razloge za

ig acije i e e i g i e ji d i, ki ji j a aga ed a d a , e ie

i g b a ice d a i a a i e, ki ga e i aj (B ack, 2001, . 11).

145

Slika 1: M i ig acij i i k a je e i ih fak je

Vir: Foresight (2011, str. 33) ek ig acij i i e a i ih

Kot ponazarja S ika 1, i i a i i aj ej da jaj k
dejavnikov71 a ak i j , d ka e ega eje :

- de g af ki fak : e ik i k a ebi a a a d e ih b jih, k aj

z boleznimi, ki vplivajo na obolelost in umrljivost prebivalstva;

- ek ki fak : a i e e i i, a ike i i i d h dk ed a i i i

e i i d a a i;

- d be i fak : i ka je i a ih i a i b a b , d i ka i k a

i ak a ja e akse;

- i i i fak : konflikt, varnost, diskriminacija ali preganjanje, prisilne preselitve,

a i e je;

- okoljski faktor: i a je e a i i a ji a a ih i (F e igh ,

2011).

Ve ja da i i, da fak je ak a a i i k e i i i g e g e a i, aj
ek nomskim
ed eb j e e a i. T e ka e d i i ed k j ki i i i k ga i i
, aj je i
deja ik , i ice di i ih d a ah, kje ahk k j ki fak e a

k a e e je a je. U e a i je eba i i ek k e abi

71 Deja ike a j e je jasnosti sprva ob a a a e , ka e e i, da i deja k de jej i i a
ed eb j a e e a i, de a je e ega fak ja i a a e a e.

146

ije a j k j ki i e a a i k j ega e a ai i k ia ga d a e
a ja je i i d be
(Ca e , 2002, . 4), ed e k ahk i i a e abi , ab

e a e e e aj (B ack i d gi, 2011). Bi e ega e a je di risotnost primernih

i i cij, d a ih g a i e ih i ik e k e , ki i aj a b

prilagoditve (Ob ka a i d gi, 2014, . 123). M a ed eb j a d i ek kih i

k j kih fak je je a id a di i edic d eb ih e e b, ki aj e i e

ega i e i ke a k e ij , ki ahk d a ah a j ed a jaj e ik de

nacionalnega BDP in s tem pomemben zaposlitveni sektor (Marchiori in Schumacher, 2009,

. 572), ka e i, da deg adacija k ja e ed g a i je ja k e a ce . I edki

a i ih dij di ka ej , da e a i d b fi a a je a e ik /g di j

g a e e i e , ki a je ed a ja ada acij k a egij . Med e k e ej i ahk
didej , aj e ej i i ajb j g e i a adi a ka ak fi a ega k cialnega kapitala
g a ej je i a deg adi a ih b jih, ka ka e a ed eb j d i ed
d be i i k j ki fak je (F e igh , 2011). Od i e a ig acij (a i d i e , da

posameznik/gospodinjstvo ostane na izvornem mestu in se prilagodi na spremenjene naravne

a e e) je eje a di a i i e de ki e e i e, eh gij i eda ji i

d be i i e ji. P a ak je eje a a ik i , ki ed a ja eb e a i

posameznika ali gospodinjstva, in to so starost, spol, stopnja izobrazbe, gmotno stanje, zakonski

e a, e je i e i a, e ka i je ik a i ad . Na ad je e ja a e i i di

g d i ke idik , ki a ka e, da je di k eje i i ag di e i bi

d a a j eba a e i k i i ah e ij i a ij, k i acije, i je ih j i

sistemskega zatiranja (Bayes, 2017).

Sinteza obeh postopkov

M i e (2012) a i i a e deba e ed ak i a i i i i i a i i a je a a ad k a e,

saj med njimi (z izjemo avtorjev, ki kategorije »okoljski begunci« sploh ne priznavajo) obstaja

i ka ja k e a. Ob ji a e idij ed eb j d i ed e e ba i

okolju/podnebnimi spremembami in preseljevanjem, vzrok nestrinjanja pa izhaja iz
legitimnosti definicije »okoljskih beguncev« (Morrissey, 2012, str. 43).

e i i i i a i i e i k j ki beg ci i ak je i e a adi a ika ja e a e

ed k j k deg adacij i e k bi j , e e a adi e a i, da bi d a e

prosilce za azil/stat beg ca a i e a k j ke beg ce i a ej d agi jih e je

a i e, e da e e jij a a gih, ki jih ej e je a k e cija e k j je ( a a ,

. 42). Ra id je di, da e e i a ak i a i ice a e a a g a je

147

huma i a e i i a i i e g je a id bi e a a beg ca/a i a, ki e e

i a a k j kih a g a ig acije, e i i ai i a jej i k bi ed b j

restriktivnimi migracijskimi politikami (prav tam). Ti torej a a aj e a je -

edi azlago preseljevanja kot neposredne posledice podnebnih sprememb in drugih

k j kih e a i da jaj k ek i e akcij ed k je i d be ek ki

sistemom. Poudarjajo pozitivno korelacijo med degradacijo nara ega k ja i d i ij , da

a e ik a i g di j a i a d e k je, e da a e e i ka a i.

Ob e bi ka eg ije k j kih beg ce e a jej egi i i k ce a i a iga

korist gre. Kot navaja Zavratnik (Black, 2001 v Zavratnik, 2016), so take ocene bolj povezane

bi k a ki i age da i k a deja ki e e i i a i e i i i g ed .

Sedanji pogled na okoljske migracije in adaptacijske strategije

Mednarodna organizacija za migracije (IOM) poudarja, da ne obstaja nobena mednarodno

sprejeta definicija »okoljskega begunca« in zato izpelje lastno delovno opredelitev, v kateri je

prej omenjeni definiran kot »oseba ali skupina oseb, ki so zaradi nenadnih sprememb v okolju,

ki ega i i aj a jih i je je a i i je j ke a e e, i i je i a a a i aj

a i i ebi a i e i e e e i i aj a i aj d a e i ega ebi a i a (IOM,

2019). P icija IOM aje a k ek k j kih ig acij i e i e b ike, ki jih a ahk

prevza e: i i e i j e ig acije, a a e i a e, a je i ed a d e.

O a ja di a k ce a ji i, ki a bi i a je edje daj jih i ih d jih

d i a ig acije, a e e e i i, da ajb j a ji e ebe a ejo del »ujete
populacije«72(IOM, 2014, str. 5).

Ke e d eb i e e ba i g e e i g i i, je b b a i e ih kih e ikega

e a di i ag di e a eda je i ih d je a e e (Kajfe , 2012). P i ag di e IPCC

ede i k a j a je ega ja i k de a adi eda jih a i i ak a ih prihodnjih

d eb ih e e b i jih ih edic a a i , ki i i i i a k d a i i k i a e

k i i (IPCC, 2018, . 542), be e a ed a ja b a ja d eb i

d g dk i ej e b i e (K a , 2013).

McLeman (2014) prilag di e ed a i di k de k ce a e e e e acije g e i,

ki se ja ja b iki f e V = f (E, S, A), i e e ranljivost (V) predstavlja funkcijo

i a je i (E), b ji i (S) i b i i ag di e (A). Izpostavljenost tako

72 Vi ja k je ja g e i, i ja je ig acije, ka a i je acij , j. ljudi, ki jih
ih
d eb e e e be ajb j g aj , e da e a adi ibkih fi a ii d i cia ega

kapitala ne morejo preseliti.

148

ed a ja j , d ka e e je d a a, a e ik a i g di j i a je e g d i

razmeram ali dogodkom. O k ce a ji i (V) a e ih d a i jih i bi

ada acije (A) i g e g i i b e e a ja e e e a e ii i i i

ek ki i deja iki, ki e ed e a i e j a i a j dg ja

e k j k k i , ki j je g e e i i a d a a i a: b iki k i i e i CO2

a d a i i a a g ji ega d i a a ebi a ca. Ra i e d a e i aj g d i k

dg a aj e a ge ih e i ij g ed ih i , aj i g e a je eh eka e

d a e ka i d ij ke e cije (Ma i , 2007), ed e k je i e ek d a a j

relativno majhen. D ave globalnega Severa tak i ij ek a e a ih i, ka je

g e a iacij a a ih i e kih i g ba ega J ga (Rice, 2009). Ne g ede a

g ba a a d eb ih e e b, ki b d i ade e di a i e d a e, i aj e e

a ji ih ed e a ilagoditev (Armstrong in drugi, 2018; Reece, 2017), medtem ko

b d d a e, ki a ak e a je aj a j i a e, a adi e ike b ji i,

i a je i i i je i ag di e e b i e e e i e h j e edice. Zaradi

neenake odgovornosti je eno izmed najbolj pomembnih na e k a, a a i a
odgovornost«,73 ka aje a g ba a a d eb ih e e b i a ak e j
dg a e ih d a .

:

Od ljudi, ki se bodo prisiljeni seliti zaradi razlogov, ki so nastali zaradi primarno ekonomskih,
i i ih, d be ih, de g af kih a i k j kih deja ik , e e e di a ci a i e a ,

ker ne obstaja ustrezna pravna definicija in institucionalizirana oblika obravnave. V idealnem
svet bi bi i j dje, ki jih b d i ade e d eb e e e be i b d i a i ih a g

i a i eie , i i e a ik e ka bi ja, ki ji je g eae

zato, ker jo potrebujejo in ni pogojena z ustreznostjo njihove klasifikacije. Ob a a j

a i e b ike i e je e e ak ja a i ek g d i ki dg i,

a ji i, a i i ed e i i i d i d a . T. i. d a e g ba ega Se e a b d

a adi e je i i ek ke abi i, ki e ka e k edica ek a acije j di i

ek akcije a a ih i d gih d a e i a e ge g af ke ege, a adi d eb ih

sprememb manj prizadete, prav tako lahko z ustreznim ukrepanjem in implementacijo

ada acij kih i b a i e ih a egij, e e ij ajh j e. Med e k ebi a ci d a . i.

73 D a e aj eje i dg a e e be e ega d ebja, e da ae
i d ij ke d a e i e e k i did
i g jik ega di k ida, ki ia i acije, ki e ja a i ek e ih
str. 247).
i i d ig e ih e e a . (Vogler, 2008,

149