Zbornik 2. poletne šole sociologije

icij ke a ge, a ak a e eg ed jej ide e ke k i kih ad ih ka e (Chi ,

2017). Ti ici i aj g eje a jaj ade Ujg e, ed e ke, i a jih d edijo

rutinske preglede znotraj policijskih postaj. Predvsem gre za preglede vsebin, ki jih imajo

Ujg i a jih e ih e ef ih. Za adi ega eka e i Ujg i e i e i ab ja i d e

a i i a a i, e a d a ab i e a e ke, k apustijo svoje domove (prav

tam).

Na ad ih kah a ak g e e jaj ebi , ki j i aj ebi a ci a jih

mobilnih napravah. Poleg tega preverjajo ustreznost osebnih dokumentov, izvajajo skeniranje

obrazov in elektronske kopije primerjajo b je ba da k ( a a ).

Nadzirajo tudi vse ljudi, ki pridejo v mesta znotraj regije. Policisti opravijo standardne preglede

potnih listov oziroma osebnih dokumentov in skeniranje obrazov ter preverjajo tudi vozila. Pri

teh preverijo registrske ab ice i ei ej ebi i ( i /a i eb jag ), ka

k j je di eg ed ebi e, ki e ahaja d k ja ( a a ).

Ujg i di i jej , da a i a icij kih ajah dda i ce, k i di ii

vzorci krvi. Prav tako naj bi posneli njihovo govorjenje in njihove obraze (prav tam). Novost

naj bi bilo tudi graviranje QR-k d a e i a kak a k i e i a. S e aj bi ag i i,

da je i a a ide i e a a ika, ej da ahk ad e ebe ed skeniranjem QR-kode

g ij , kd je k i . V k d k j e i a ed ji da ki: e i ka eb ega

d k e a, f g afija, da ek e i i i ad i i a a ika ( a a ).

Vlada je Ujgurom prepovedala izvajanje verskih bi aje , e je e kih i b i d ge

b ike i ka a ja je e i edi. Najb j a i i e i, ki jih ahk dk ije i ih

a i ih e ad ih ga i acij i i ih a i ih i a k i i a je , a ed ji:

- ki e eda i e je d gih b ad, e ka a e eda i ak i a je

(BBC, 2017);

- a a ada a e Ujg i e ej i i, dje ka e k i ad jej ja e

e, . e i ja e i a e a di d e; i ebi i aj h a i d i j di

prisi ij , da j a ijej , jg ki d i a i e ej da i a, d . i ji , ki j

aj d i e eje i i a i i k aj bi k a ci, ka ice i ekaj a

ega, ekaj d b ega b a i e e e a k e e cije (Ya , 2019;

Mukherjee, 2010, str. 425);

- b a i a e e eda e, da ke i e jej i a ki i i e i, k a

Mohamed ali Medina (Haas, 2017);

50

- aj egije e eda i i aja je e igij kega i b a e a ja i i i i i a e, da
njihovi otroci obiskujej d a e e (Ki b , 2018).

Nedavno pa je svetovno javnost presenetila in pretresla informacija, da Ujgure zapirajo v

e g j a ab i a. Ob a i a a ika e b be, eje a da e i ja , da

objektih, ki so vzbudili pozornost mednarod ih a a , i ajaj a ed e, ce

k i e ebi e. T di i , da a a i bjek i ekak e e, ki e i i ei b a e i

jaj i k ic ega i b a e a ja. K i iki a jaj , da i ja e adaj ih

a a ajaj e in da gre prej za gradnjo objektov za represivne namene (Vanderklippe,

2018).

Sha Zha g je bi i, ki je d ka a , da e e a ajaj bjek i, a ka e e b a i

pozneje podale prej predstavljeno »razlago« (Harris, 2019; Vanderklippe, 2018). S pomo j

a e i kih e k ( a a eje e k , ki jih je abe e i a i e G g e Ma ) je Zha g

do julija 2018 odkril enaindvajset lokacij, kjer so postavljeni objekti, ki bi jih lahko vlada

uporabljala za izvajanje prisilne integracije oziroma asimilacije. T a be, ki jih bk aj

b idja, b de e ice i d., a e ji ih a je i di a i i ( a a ; Chi , 2017).

Na e i e ega i ed akih ij, ki ji b i i i e a Ka hga , i e: V e e i e k i e

morajo biti kot zrnca granatnega jabolka, tesno povezane.« (prav tam).

Ad ia Ze a i e i a ja, da a e i ki e ki i d j, da bi d ka a i, da e aki

programi tudi dejansko izvajajo. Kljub temu gre za izjemno pomembno odkritje, s katerim

lahko v kombinaciji d gi i d ka i e d da di , da bi a ed b j g a a

i a i ed ide a ja b j eh ce , ki e ja i a e kak e a i d e ed

odkritjem satelitskih posnetkov, smiselna in pravilna (Vanderklippe, 2018).

Koliko Ujgurov (i a ih i ad ik e i ih a j i ) je deja k i i k j e ih

ab i a, e a e e. Neka e i, k a . Da e B e i Mi e Ma ch Y , aj

tem, da naj bi bilo zaprtih okoli 10 % vsega ljudstva Ujguri iz province, kar pomeni a e

k i ij Ujg . Ad ia Ze ed ide a, da aj bi aj i je e i bi k i ekaj

i ( a a ).

Ki aj ka ada je a a e k a ika a, da g e a e g j e ce e. Da e i a a, da ce i

b ajaj , a jih a i je a g , da a je a i aj j di ek e i i i i, e i i i i

i d. ag je ji . Lj dje, ki ei e i eii i i i i eh e i beg i i

i d a e, aj e j ( ab jaj e ek ke, e i i ed je ic a g i e a i

5 kg e k e , a iki e fi i i i jaj ad a iki, ihaja d e ik i e ). Ujg e

51

i ij di je je i eci i a je d a e, . i. k i i e aga de, i k i i i a je i

a a a je jih e kih e i a j (Pa a eh i Sa e , 2019).

Od adaj ih e ka e di e , da ij eje, k a i a i d ge e ke bjek e i

jih e i jaj i e, ki i a e je e e ki b ed . P i e e ja ed je e ikih

a i e jih e kih bjek je . eja k aj Keriya, kje ii h d je, i i

e i ic . Nekaj d b ega i i di ej k aj Artux. P a ii

ej k aj Aksu, i i di g a e de e ej Cherchenu in Kargiliku (Zhang,

2019).

Glavni dejavniki, ki vp

e ei a a e i, akaj e d gaja, ka e i a a ej jih a de kih, a

a i dg i i, ka e i deja iki i i, ki ajb j i aj a ede je adaj ih i ada ih.

e bi a i a i di e ji ce i i, da je nekaj v jedru (katere koli) religije, kar ljudi dela

d e ej e a de k acij i ideje ek ih a icah i b i e jih a ak

spodbuja, da so s temi idejami bolj ali manj seznanjeni, bi najverjetneje prepovedali vse religije.

To se a Ki aj ke d gaja e i je a, e i i e jaj ed e e edi a d e e

e ke adicije i ak e. Ki aj ke i i e e i e ice e a ji e d eh e igij, a je

jih e a a je d d e ih e igij bi e i je k d d gih. Vi i a ezaupanja raste s

k i i id e, b je e a i ebi e e a i, ki j e igija ed a ja a b je i i e .

Ra a Ujg i i ibe a ki b di i, d e k i i i i e a a i i i i ag je i,

ad i a i i de e i ecej i a e ere represivnih ukrepov (Mukherjee, 2010, str.

426).

Zakaj je skupina, kot so Ujguri, sploh nagnjena k separatizmu? Po eni strani bi se Ujguri lahko

d a i a e a a i e , ke bi bi a eakcija a e b j a i ede je b a i, d gi

strani bi lahko gojili taka nagnjena, ker bi jih k temu nagibala njihova religijska doktrina. Zdi

e, da a a d a a ga g ed e b ej i i i da a ce ed eb j e a a. B j

k Ujg i e ij k e , da e ij h a i i a k i j je ik i da e e ij

de a i i i i aciji i a ja j e e ki aj ke ide i e e , b j e adaj i d aj a

represivne ukrepe nad njimi. Nekaj podobnega velja tudi za tibetanske budiste (prav tam, str.

425).

Zakaj a i adaj i e ij , da bi bi a Kitajska kulturno, nacionalno, jezikovno ipd. poenotena?
G e ed e a , da e ij , k e a i a e b a i, ad i a i i a j a i i e e g a ij

52

i e a ge, a adi ka e ih bi ahk i g bi i de b je ega e ja, i e de a

a j jej di ab ih e a i, ki bi ahk aja a jih i e ba .

O eje a je b d ega i a a ja jg kega ebi a a ak i edi eje a je b de

g a, ki e ga ahk a a aj i e d a e. Na a eje, Ki aj ke k i ike b asti, z izjemo

k i ik ka ih dij, i a e e e i ka e da hi ce i a e. P d be d i a b a

di d kak ega k i k ek i ega bi a ja, a aj g e a a ke i e e a i a a k ek i

i a a je d e. S e , k e e jej e je e ak i i, a j jej e i i i,

ki bi ljudi povezale in jih morebiti spodbudile k vzgibom in dejanjem, ki bi lahko zamajale

b je i ed d e e e, da bi j dje i a e i i a i k de k a i aciji Ki aj ke (Ki g,

Pan in Roberts, 2013; Roberts, 2017).

Drugi razlog za tako vedê je d a e i haja i ega, da je Xi jia g g da k e e ba

egija. V jej je ka 45 % ce ih d a ih a g e ga, 20 % a g af e i i , i a di

e cia , da bi jej i k i a i e e e gij . e bi i i i a e cia , bi egija a d a i

ravni prispevala kar 20 % vetrne energije. Prav tako gre za regijo, ki je pomemben vir nekaterih

i e a , i egij , a ka e je bi aj e ek e de e e j a a , da b ka 68

milij hek a je a e je ih a j k e ij a, g d i i i eje ( a a , str. 432).

Le a 2013 je d a a a e a i icia i E a , e a (a g . One Belt One Road Iniciative),

ki i e i a ed e i de a i a e a je i ih kab i i g ad j e e ic i

i d .T e ak aj d a e k d gih d a ah, ed e i ih, ka e i i

e i g a i a i a a i d i ih d a , ka e i i e i g a i. Ma ika e i i ed eh

jek je a a ak , da eka di k i egij Xi jia g, i e je a a i je

e be i i e e je e i icia i e (Pa a eh i Siga , 2019).

Za adi i a ih a g Ki aj ka e e i i g bi i ak e b e egije. Xi jia g ji i a a

e e e be de i , a ak a aja e b a di a adi jega (ge ) a e kega

e a. e e i, da a Ki aj ka k i i ek e a ice, da bi h a i a e je

e je, b di i a. H a i a e ga i acije, O ga i acija d e ih a d i

E ka ija Ki aj k ice e a i k a j ek ih a ic i k e eha j

akih ak , k je . b j i de a je e g j ih ce . e a eh b db i a ,

aj d da e i e e aj . i. b e bih ig (Mai a d, 2009).

Ni nenavadno niti to, da so kljub zadnji d g dk ajb j e d i e i a ke d a e.

D daj je ja , i e T ije, ak e g j ih ce b di a eda ji ki

a ji i i e . V a e k e jega e a je Ki aj k a k e , da a i i b je e

53

kulturne identitete v d a i i e ih Ujg i d gih i a , da a ika e a d ga

i a ka d a a e i d a a, k j j Sa d k A abij , Egi i I d e ij . Te d a e

ed da e ek ki i a i a e ki i e e e e e , ki e b ik a e

zadnjih letih sodelovanja s Kitajsko (prav tam).

Sklep

V prispevku sem predstavila razmere Ujgurov in prikazala odnos Kitajske do regije Xinjiang

i a e, ki jih a egij i a i i adaj i. E i e e e ek i e e e egij a i i

v dveh vidikih, v kulturnem in ekonomskem. Najprej so to regij e e i b j g a e i i i

i b j i i i a i, di a e je a je e i kega ebi a a. Regij di e e i

g da k i b j a i i. Njih i a i e deja ji i ed e ega idika. Ha i e

sicer naselili v regijo, a ne na tak a i , aki b iki i e i , k bi i adaj i e e i. Njih

priseljevanje prav tako ni bistveno prispevalo k sinizaciji ujgurskega prebivalstva. Ujgurska

kultura vsaj med pisanjem tega prispevka ostaja del Kitajske 21. stoletja. Prihodnost Ujgurov

i egije b d i a ed e d ega, kak a b Ki aj ka k d a a i kak g da k ,

ge i i i a je i i e b b a j , da egij h a i ji a i.

LITERATURA
BBC. (2009). Xinjiang Arrests Now 'Over 1,500'. Dostopno prek: http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-
pacific/8181563.stm .

BBC. (2017). China Uighurs: Xinjiang Ban on Long Beards and Veils. Dostopno prek:
https://www.bbc.com/news/world-asia-china-39460538 .

Becquelin, N. 2000. Xinjiang in the Nineties. The China Journal, 44: 65 90.

Castets, R. (2003). The Uyghurs in Xinjiang The Malaise Grows. China Perspectives, 49. Dostopno
prek: https://journals.openedition.org/chinaperspectives/648#text .

Chin, J. (2017). Twelve Days in Xinjiang: How China's Surveillance State Overwhelms Daily Life. The
Wall Street Journal. Dostopno prek: https://www.wsj.com/articles/twelve-days-in-xinjiang-how-
chinas-surveillance-state-overwhelms-daily-life-1513700355 .

Ching, J. (1993). Chinese Religions. Basingstoke: Macmillan.

Clarke, M. (2008). China's »War on Terror« in Xinjiang. Human Security and the Causes of Violent
Uighur Separatism. Terrorism and Political Violence, 20(2), 271 301.

54

Haas, B. (2017). China Bans Religious Names for Muslim Babies in Xinjiang. The Guardian. Dostopno

prek: https://www.theguardian.com/world/2017/apr/25/china-bans-religious-names-for-muslims-

babies-in-xinjiang .

Harris, R. (2019). Buldozing Mosques: the Latest Tactic in China's War Against Uighur Culture, The

Guardian. Dostopno prek: https://www.theguardian.com/commentisfree/2019/apr/07/

bulldozing-mosques-china-war-uighur-culture-xinjiang .

Joniak-Lüthi, A. (2013). Han Migration to Xinjiang Uyghur Autonomus Region: Between State
Schemes and Migrant's Strategies. Zeitschrift für Ethnologie, 138(2): 155 174.

King, G., Pan, J. in Roberts, M. (2013). How Censorship in China Allows Government Criticism but
Silences Collective Expression. American Political Review, 107(2): 1 18. Dostopno prek:
https://gking.harvard.edu/publications/how-censorship-china-allows-government-criticism-silences-
collective-expression .

Mackerras, C. (2003). China's Ethnic Minorities and Globalisation. London: Routledge.

Maizland, L. (2009). China's Crackdown on Uighurs in Xinjiang. Council on Foreign Relations.
Dostopno prek: https://www.cfr.org/backgrounder/chinas-crackdown-uighurs-xinjiang .

Mukherjee, K. (2010). The Uyghur Question in Contemporary China. Strategic Analysis, 34(3), 420
435.

Parvaneh, Danush in Samuel Sigal. 2019. China's Secret Internment Camps. Vox. Dostopno prek:
https://www.vox.com/videos/2019/5/7/18535634/chinas-uighur-muslim-internment-camps-
reeducation .

Roberts, M. (2018). Censored. Distraction and Diversion Inside China's Great Firewall. Princeton:
Princeton University Press.

Scott, R. (2012). Book Review: The Uyghurs: Strangers in Their Own Land. Missiology: An
International Review, 40(3), 368 369.

Vanderklippe, N. (2018). UBC Student Uses Satellite Images to Track Suspected Chinese Re-education
Centres Where Uygurs imprisoned. The Globe and Mail. Dostopno prek:
https://www.theglobeandmail.com/world/article-ubc-student-uses-satellite-images-to-track-suspected-
chinese-re/ .

Wong, E. in Ansfield, J. (2009). Chinese President Visits Volatile Xinjiang. The New York Times.
Dostopno prek: https://www.nytimes.com/2009/08/26/world/asia/26china.html .

55

Yan, S. (2019). China's Uighur Muslims Forced to Eat and Drink as Ramadan Celebrations Banned. The
Telegraph, 1. Dostopno prek: https://www.telegraph.co.uk/news/2019/06/01/chinas-uighur-muslims-
forced-eat-drink-ramadan-celebrations/ .
Yu, M. M. (2018). China's Final Solution in Xinjiang. Hoover Institution. Dostopno prek:
https://www.hoover.org/research/chinas-final-solution-xinjiang .
Zhang, S. (2019). Clarification of Keriya Etika Mosque's Current Situation. Medium. Dostopno prek:
https://medium.com/@shawnwzhang/clarification-of-keriya-etika-mosques-current-situations-
9678a6975a51 .

56

Ig J ek i

MED WEBROM, MARXOM IN DURKHEIMOM:
SOCIOLOGIJA RELIGIJE PIERRA BOURDIEUJA

Povzetek: Religiologijo je v zadnjih dvajsetih letih konceptualno pretresel materialni obrat. Ta
se je zgodil kot odgovor na kritiko tradicionalnih znanosti o religiji, ki so religijo tele za
intelektualisti no kr ansko, s imer so iz svojega konceptualnega aparata spodrivale tevilne,
predvsem neevropske religijske pojave. Materialni obrat ne predstavlja enovite paradigme,
temve je sestavni del tudi nasprotujo ih si obravnav, ki imajo nekaj skupnih temeljnih
zna ilnosti. Nekatere izmed njih, kakor tudi bolj specifi ni vplivi, dobivajo iz v sociologiji
religije redko omenjenega prispevka Pierra Bourdieuja, ki je tudi sicer o religiji malo, a
izjemno pisal. Prispevek eli s predstavitvijo Bourdieujeve sociologije in teorije religije sprva
obe pojasniti in v sklepu pokazati na morebitne vire za plodno raziskovanje sodobne
religiologije. lanek poudarja Bourdieujev konceptualni in teoreti ni navdih paradigem
materialnega obrata.

K : materialni obrat, religiologija, Pierre Bourdieu, habitus, religijsko polje

Uvod

Epistemologija in ontologija sociologije religije ter religiologije sta v zadnjih desetletjih

d i e i k e i e e b . V beh a ih je i a e e a e ia i e ie

pomenu besede, tj. sprememba, ki jo praviloma navajajo kot materialni obrat (Hazard, 2013).

17 Ta a je ah e a e ia ih a i in fenomenov predmetov, praks, prostorov, teles,

b k , afek i d. edi a e e d kcije ( a a , . 58). Na k a k : g e

za poskus odmika od temeljnih predpostavk obeh omenjenih znanosti in samega koncepta

religije kot konstrukta ah d ega di k a, ki e igij i e ek a i i a e ed e k

ab e a j , k ekaj kega i i i a ega, ka je e edk a e ia , k ekaj

bjek i ega, a eb ega i k g i i ega ( a a ). E i e ka e a a, ki i jo

17 P eg ed e ke ci ke i e igi ke i e a e ( e) e ja e ja je ega e da k ce a v angl.

material turn. Pri i bi i ed a e ia i a i a e ia i i i b a e e d i a i predlog, saj

znanstvena produkcija aje a bi e e i k le (hi i ) a e ia i i ega, i , ki i, k

bo to vidno, di a k i j .

57

je ed a e ia i b a ak a a ed e e igi gija, i i a iaciji idea i i e,

bjek i i i e i a ce de a i i e b ike fe e gije, ki e je je e a e e i

i je j ki- e , d be e i a a e e e, ed a e k i a e hi i e ak e

(Vasquez, 2010, str. 12). Kritik metateoretskih temeljev religiologije, ki religijo reificirajo in

de cia i i aj , i ak ej ak i e d kega a ei a (Ha i S ke, 2000), je

veliko (npr. Asad, 1993; Keane, 2008; Morgan, 2010; Vasquez, 2010).18 Namen tega prispevka

i jih eg ed a i k i i a e ja, e e ja i e i a ci gije Pie a B die ja a

sodobno materialno religiologijo.

Da bi e i g i i eja i , aj aj ej ja i , kaj e k j je t. i. materialni obrat.

Ha a d (2013) ed aga a ed j a e b ega i kega ja a e e d kcije: i

pristop, ki ga predstavlja delo antropologa Clifforda Geertza (1973), razume materialne stvari

in prakse kot simbole, ki imajo neke transcendentne pomene in ideje. Geertz je religijo opredelil

k i e i b , ki a ja e, e i ji e i d g i e i acije a eka

ak , da b ik je ed a e ega eda ek i e ce, jih ek i a a dej e i, a adi

e a e dij i acije eka ika e i e ( a a , . 90). P e ake e igij ke

materialne prakse in predmeti npr. plesi, romanja, amuleti, relikvije »funkcionirajo kot

a ji i b i, e k edij a jih e igi ih e , ej e a j, vrednot in

e i a j k i e ed (Ha a d, 2013, . 60). D ga e eda , a e ia e a i

ed a jaj ek e i e e c e igije, ekaj i a ega, e d i ega, ekaj, e a i

ed ci a i, ekaj idej ega, ej e a e ia ega, k verovanja in pomeni« (prav tam).

e di je i b i a i k a e ia i k i (bi ) a e , a je be e e , e ebej

i b ik a j k a i i e k i ike edi i 20. e ja. Ta je di a a e a i ,

a i , ki ga Ha a d i e je materialne discipline (2013) v foucaultovskem besednjaku. Za

a i a e ia ih di ci i je a i e d e a e je a e ia ih a i i ak i b i.

Ha a d di, da i e , da b g ji a jej e e, da i g i a a j e ek ih idej i

prepri a j i a da jih e e a e i k le ake. Na be, dij , da ij k

ije a i a b a i, ki di ci i i a e k bjek i i ahk a a i je a e

g je i, ej a e g je ideacije i e a ja ( a a , . 61). Med

a e i ej i i i ad iki k a i i ega a i a (k e e a j e igiji) je a g

Ta a A ad, ki Gee e a i i a ai i e e igije i b a i ( a a ). Za

18 Za kritiko prevlade zahodno protestantskih predpostavk glej npr. razpravo Schopena, 1991, in Masuzawe,
2005; za kritiko interesa kapitalizma v znanstveni produkciji religiologije razpravo Fitzgeralda, 2000; za kritiko
bremena kolonializma glej v delo Sansi-Roca, 2007, in Pietza, 1985.

58

Asada so religijske stvari, prakse in diskurz ustvarjene v ecifi ih g d i kih e kih

a i e i i a ih i eg i a ih deja j, je di ci i . Njih ia

a i e e a a i i k d k e hi i d ji ih di ci i i i. (A ad, 1993,

str. 54)

Za e ji a i k e evanju materialne religije Hazard (2013) izbere fenomenologijo, ki

je je e k i k i ae k ed ji ka eg iji a a i e ( a a , . 62).

Zad ji a ede i e a fe e kega a i k a ja e igije ah e a e ik e

prostora, kot mi je tu na razpolago.19 Za namene tega prispevka naj jo najprej opredelim kot

a i k a je fe e k e ka ej a e i a e ika a i k i i j di (De ja ai i

Th , 2011, . 88). e di je fe e gija e igije de e e ja bi a de e a eugodnih

a e a adi e a ke b e e je i , a ka e je a i a e a ja je a e ia i

za individualno umevanje transcendence (Fitzgerald, 2000; Masuzawa, 2005), se je v zadnjem

de e e j e a i i dij a e ia e e igije. Med e b ej e ed a ike

a e ia i i e fe e gije e igije eje Da ida M ga a i Ma e a Va e a. Zad ji

omenjeni je svojo obravnavo opredelil v znamenitem delu More than Belief: A Materialist

Theory of Religion in ga imenoval ne-reduktivna materialisti na fenomenologija, i e e

nereduktivizmom ne misli, da lahko v religiji najdemo neko esenco. Narobe, »ne-reduktivni

materializem se zoperstavi fundacionalizimu, ideji o obstoju esence religije, katere odkritje bi

a g i , da bi e e igijske pojave sveta zreducirali na nekaj univerzalnih zakonov«

(Va e , 2010, . 9). Na a a ja e igije ed de a, aj e igij ke ak e b ik je

k ek a e je d be ih, bi kih i ih kih fak je ( a a , . 10). Re igije

ak a e k di a i e , a e ia e i g d i ki i a ak a e ik , ki

e e i d be a ja.

P d gi a i e a i k a ja Da ida M ga a ecifi k a jaj e e 20 kot

aj e b ej i e e e a e ia e e igije (Va e , 2010). e k e a ak

a i k je k k i k a i a e i i bjek i ega i i a a ji a e ia i

svetom« (Hazard, 2013, str. 61). Za Morgana (2010) je religija najprej oblika b ka, e igij

idi , i i , k a , i i a i ja ek e e j ih a e ia -telesnih

19 Za e ej i eg ed fe e gije e igije g . a de Lee , 1933; B eeke , 1959; S a , 1973; Sharpe,

1971; Otto, 1993.
20 Ma e ia
e kega e e a je e i a a i k a e b ej a k zunanji materialni predmeti znotraj

fe e kega a i k a ja a e ia e k e. P ed e i h a ij j a a i i eb a d

tiste mere, d ka e e e ijo e k e ek b ij i a a . Nik i jih i eb raziskovati kot zunanje

e ke i k .« (Hazard, 2013, str. 63)

59

procesov« (prav tam, str. 62). Zatoni presenetljivo, da se take obravnave povezuje tudi s
kognitivno nevroznanostjo (Damasio, 1999).

e i ad j obravnavo Hazard imenuje »novi materializem«,21 paradigma, ki je v

e e a j e igije e d kaj e a a. P ed a ice i ed a iki ega a e ia i a

dij , da a e a e ia e a i ij i de a ja, ki b ajaj k aj e ke

zaznavanja in spoznavanja«, zato zahtevajo, da »materialnost materialnih stvari raziskujemo

a a ebi ( a a , . 64). P ed e i g e ed ci a i a jih i b

e e e acij ( a b a a a), e b ik jej i i a i ih bjek fe e ke zaznave,

i aj a i k e e i, ki jih i g e i a i k di ci i e. Ma e ia i ed e i

konstituirajo in generirajo religiozno realnost, niso izpeljane forme [religioznega], ki jih mora

raziskovalec interpretirati, da bi nam povedali nekaj o p i a ih e kih e ih,

bjek i i a i i k . [ i a e ia i e ] a ka e, da e e igije ej a i,

ak e ki i k e e ki i, k Bib ije, a e e, a a a ki e eg af ki kab i,

radijski valovi, feromoni in deli DNA.« (Prav tam, str. 69.) Med najbolj znanimi avtorji znotraj

paradigme novega materializma najdemo francoskega sociologa Bruna Latourja in njegovo

actor-network teorijo (Latour, 2005). Novim materialistom je skupen odmik od

antropocentrizma v raziskovanju materialnosti in z njim povezana zavrnitev temeljnih binarnih

kategorij subjekt bjek , ka e ih a ka eg iji a a e i.

K a ek i a i i a e ia ega b a a aj ad je a k i e . V ada je a j i
b g eda i, kak
Bourdieuja. ico obravnav umestiti sociologijo in teorijo religije Pierra

Sociologija Pierra Bourdieuja

Bourdieu je zapisal, da je naloga sociologije po eni strani »odkriti temeljito zakopane strukture

d be ih e , ki ij d be i i e , d ugi pa ''mehanizme'', ki zagotavljajo

jih e d kcij a i e b a b (B die , 1977, . 7). P eb d be ega

i e a je dej , da jeg e k e i ij d j i je je (B die i Wac a ,

1992, . 7). P eda d ga e, k e, ki jih a je , i ij d j i b j: i ,

objektivnosti prvega reda, ki ga b ik je a edi e a e ia ih d b i i i

a iacije d be edkih ed i i d b i ( ka i a a) ; i d gi , objektivnosti

21 Termin sta sestavila Manuel DeLanda in Rosi Braidotti v sredini 90. let ej jega e ja (D hij in van
der Tuin, 2012: 93).
60

drugega reda, v obliki sistemov klasifikacij, mentalnih in telesnih shem, ki delujejo kot

simbolne ablone ak i e ak i i b a a ja, i i, b ja, e ja ja d be ih

age ( a a ). Z d gi i be eda i, i je k j ega e i e kega e a,

d be a dejstva so znanstveni predmeti, ki so hkrati predmeti znanja [tj. spoznanja] znotraj

ea i a e, aj e ka bi ja ij i dajej e e , ki jih a ja ( a a ).

G ede a je B die a i a (1990c, . 15): D be a a e e '' e i a i d be ih

dejstev kot stvari'' v skladu s predlogom Emila Durkheima, ne da bi izpustila vsega, kar dolguje

dej , da d be a dej a ed e i a ja i e a e (a i g j e e a e) aj

a e bjek i i d be ega b ja. T ej k e, ki jih ahk e i i a i k je ,

kot je trg delavstva, obenem vedno tudi predmet spoznanja akterjev, kar mora pomembno

i a i a a e a i k a je ak ak e je ice e e bjek i a k a a e ja,

prav tako pa je »opremljen k g i i ab , ki eja a a e e a, k j

strukturnimi pogojenostmi.

Taka a gija d ci gije ( e igije) ah e a d j b a je a i a i k a je d be.

P i , d b a a e i k dru beno fiziko, kot sestavo objektivnih struktur, ki jo lahko

a e d aj, k e, ka e e b ike ahk a e ia a je , e i i i i e

e d i d ed a i ih, ki i ij jih (B die i Wac a , 1992, . 8). M ega

ega, bjek i i i ega ega k a, i i djeda j i ije a a e i d be ega

sveta« (prav tam). Bourdieu (et al., 1973, str. 329 34) a e d ka e, da e k j b ed eb j i

razlikam Marx, Durkheim in Weber strinjajo22 e iji ci ke ed i. Na a eje:

d be i je je ahk a i e k edic k , ki jih ni g e ed ci a i a

zavestne zamisli in namere posameznikov. »V kolikor je sociologija kot objektivna znanost

g a, a i e B die , je a , ke bjek i i i a a i aiee e

jih ega b a a ja k di ek e edice a e i, hk a i a i aj deja ja ed i i e

k bi i a e ik e e a i bi e a i (B die e a . 1965: 18). Tak ahk

prvi k ak ci gije B die j dk ije i e d ji e d e, aj ka e ih j dje

a jaj a d be ek i e c . Objek i i i i b a a i a je i he e a e a a

reifikacije struktur, ki jih konstruira, ko jih dojame kot avtonomne entitete, ki imajo enake

i de a ja k a e iki. Tak bjek i i e k aj i ki je je a e ike

kot pasivne sprejemnike sil objektivnih struktur.

22 P k jih e i e e b i ej i i b a a i B die je e ci gije e igije.

61

Da e bi a ad a ad j e je ed kci i i a , a a e ia i i a d be a

znanost sprejeti, da so zavest in posameznikove interpretacije nujen del celotne realnosti

d be ega e a (B die i Wac a , 1992, . 9). Za ej edi, ak B die ,23 da je

a i k a j eba d da i bjek i i i i i k , i i, ki je e ika a objektivnosti

drugega reda. Ta konstruktivizem, ki mu sledita predvsem obravnavi etnometodologije po eni

a i i e ija aci a e i bi e d gi, di, da je d be a ea e e ji a jaj i

e d e ek d be ih ak e je , ki a ak d e i a i g adij d be i e . e bjek i i

ega eda i i e d be a fi ika, e bjek i d gega eda ah e a dru beno

fenomenologijo. G ede a e di d ba e e ge i d k d i e , deja j i a e e

kognicije posameznikov, katerim je svet dan kot takoj znan in smiseln« (prav tam). Zaradi

(d be e) fe e gije idi e akda jega a ja i bjek i ega i a

a jaj i e d be i e d kciji.

K j b e a B die i i a i d be i fe e giji i a d e i napak. Najprej,

a adi a e a ja d be ih k k g ih ag ega a e ik ih a egij i

k a ifikacij , d be a fe e gija i a a i i jih e d i i bjek i ih

k fig acij, ki jih e i e a egije h a jaj . D gi , da »s takim pristopom ne moremo

ja i i a e , ka e ih e de d be e d kcije ea i d ci a ( a a , . 10).

P eda d ga e: V k ik je i eha i i ih a ag de a ja i e i i, da

d be i age i k i aj d beno realnost tako individualno kakor tudi kolektivno,

moramo biti enako pazljivi, da ne pozabimo, kar se pogosto pripeti interakcionistom in

entometodologom, da sami niso sestavili kategorij, s katerimi sodelujejo v tej konstrukciji«

(Bourdieu, 1989, str. 47). Za Bourdieuja so torej objektivizem in subjektivizem, mehanicizem

i fi a i e , k a j i i di id a i age a a a ja, ki g j a eg j jej

a k e ic e kega de a ja (B die i Wac a , 1992, . 10). Da bi

pre eg i e a ide e d a i, ki jih i a a h a i ika i d b je, B die ika e

i e dia ek ike e i d ge b a a e d be i ak e giji ( a a , . 11), ki

d i e e e e k a i i ega i k k i i i ega ka. V e e d d gih a k

B die j ek, ka e ega a e je a a i a i a aga d be ih i a de a je

j di, a de a je, i a i , kak de a je e d ci a e e ake d be e i e (Re ,

2007, str. 40), imenuje »generativni struktura i e a i ge e i i k a i e (B die ,

1990b, . 14), e d gi di k ki i i i k ai e i k ai i i

23 D ga e kak a a e a , ce i a a gija i a a i e bjek i ih d , aj je

i k ja e k j i de ce i ega e a i k a.« (Bourdieu et al., 1965, str. 20) 62

k k i i e . Kaj e i e i aka i eda i? S k a i i i , da b ajaj

a e d be e e [ ] bjek i e k e, ki e d i e d a e i i e ja age

[ ]Sk ki i a i i , da b aja d be a ge e a aj ej ce a a , i i

i de a ja, ki k i i aj i , ka i e je habi , d gi a i a di d be ih

k , e ebej j i k i , ed e d be ih j ( a a , . 23). Na e i a i

i a ej a i i bjek i i i k a i, a de i ij d be e b ih d b i ,

a i ih b ik ka i a a, ki d aj a je eji e i e akcij in reprezentacij. Na drugi strani

a i a i e i k j age , ka e i i ahk i a i ka eg ije a a e, . i.

dispozicije, ki oblikujejo delovanje od znotraj. Pri tem je treba poudariti, da sta si sicer oba dela

analize enakovredna, a epistemol ka i i e a je e da e da a bjek i i k a , aj e

b eka a age a i e a i e i ja a aje , ki ga a eda bjek i ih

k ah (B die , 1984). T e i di a fi f ka a e a B die ja, i je

premostitev filoz f ke a a e ed k i idea i i hi i i a e ia i . Med

ji a i e ed j a e ia i i e, a hk a i e ed k i e a age k ega i je ja

(Swartz, 1996, str. 72).

Z a e b B die je ih e e i ih e e je e ahk daj osvetimo temeljnim konceptom,

ki oblikujejo njegovo »sociologijo simbolne oblasti, v kateri naslovi odnose med kulturo,

d be a ifikacij i b a j ( a a ). Med g a e B die je e ci ke i e

navdiha spadata Karl Marx in Max Weber.24 Od pr ega e a e i e , da d b e d be

temeljno zaznamujejo razredni odnosi neenakosti. Vendar je prav tako zaradi branja Webra

k i i e d a ag e igij kega i k ega i je ja, ki i fe i a e k g e ika

a ed ih ee ak i. Ma e je a e ia i k ak , da e ka a e k e i i d be i

praksi« (prav tam, str. 73). Vpliv Marxovih Tez o Feuerbachu jedanes dobro ohranjen.25 To pa

e i, da e da e e a e a k i i idej , da i b i i e i i j jej d be

funkcijo nad ade i e d kcije d be ih ee ak i. P B die j (Ca h , 1993, .

69) ahk d be i e a i k idi e i a i , ki ga je e i i

e a i i ak , da dk ije g a i e ke dife e ciacije, ki a ij a a e azlike v

da e d be e i e a i, d gi i be eda i, ak , da dk ije i a i oblike

kapitala ki ahk ab e b j , ki a a jej ka e k i je. D ba je ej

sestavljena iz skupine med seboj povezanih in homolognih polj. Pomemben poudarek je na

objektivnosti d ed icija i, ki bjek i d e e ak ji a i ek i e ci

24 Ka e i e B dieuje ih ecifi e igij kih a rav, lahko dodamo tudi Emila Durkheima.
25 Nenazadnje citat iz Tez o Feuerbachu odpre Bourdieujevo v angl. Outline of a Theory of Practice.

63

kak di d i ih, ki jih i ij jih i i ce , j. age a i i i cija , jih

e a i ebi ee j k i porazdelitve oblik mo i (ali kapitala), katerih

i e je d a ak d d ecifi ih d bi k [ ] k di bjek i e d e d

drugih pozicij (nadvlada, podreditev, homologija)« (Bourdieu in Wacquant, 1992, str. 97).26 Da

bi se pri raziskovanju u ak i a ed ed kci i i ih a aga , B die di, da ja

strukturirana glede na njihove interne mehanizme razvoja, i e i i b ij d e j

avtonomije pred zunanjim okoljem« (Swartz, 1996, str. 81).

P ja bjek i d e a i i a b je a a i e b ike ka i a . K ce kapital po

B die j e i ak i a de ( ji a e ia i i a i a i e e e i b iki), ki, i a

a ii a , g i age a i k i a a iacij d be e e e gije b iki

reificiranega a i i ega de a (B die , 1986, . 241). S k a a de i e a i ih b ik

ka i a a da e e k ed a ja i a e k d be ega e a, j. ab

eji e , i a ih a ea e a, ki d g d aj jeg de a je i i

eha ak ( a a ). B die i e (1986) eh ih b ikah ka i a a, ka e ih da a

b ika i i e j . Tak a ekonomski kapital, ki je konvertibilen v denar; kulturni

kapital, ki je tudi lahko konvertibilen v denar in je lahko institucionaliziran v obliki

i b a e a ih k a ifikacij; i cia i ka i a , ki ga e a jaj d be e e a e.

e i a a a i bjek i i ega eda ja icij a e ik i i i cij, ki jih

d aj bjek i i d i b j a a iacij a i ih b ik ka i a a, i a a a i

objektivnosti drugega reda koncept habitusa. Tega razume (Bourdieu, 1997, str. 86) kot

»subjektiven, a ne individualni sistem internaliziranih struktur, shem zaznave, pojmovanja in

delovanja, ki je skupen vsem pripadnikom iste skupine ali razreda, in sestavlja nujen predpogoj

vse objektifikacije in apercepcije«. Habitus se torej uporablja kot matrica, kot temelj zaznave

in pojmovanja. Je tisti nabor nezavednih pravil in vzorcev, po katerih deluje vsak posameznik,

prav tako pa se uporablja kot posameznikov (a ne unikaten!) nabor dispozicij, ki agentu

narekujejo delovanje in tako oblikuje ali generira njegovo prakso. »Strukture, ki sestavljajo

de je ( . a e ia i g ji ek i e ce d e ega a eda), izdelujejo habitusne

i e e d g ih, e ji ih di icij, k i a ih k , ki f kci i aj kak

strukture, ki strukturirajo« (prav tam, str. 48). Tako habitus »socializirana subjektivnost«

(Bourdieu in Wacquant, 1992, str. 126) ses a ja a e ik e i e ki e e j i

g i b a a ja. e di a k ce a je i habi ab ak e a d a eda

26 Moji poudarki.

64

bjek i i, a je aj e b ej a a j a e a ia ka k e de ca.

Polje strukturira habitus, medtem »habitus pomembno pridoda h konstituciji polja kot

pomenskega, razumljivega sveta« (Bourdieu in Wacquant, 1992, str. 127). Pravi predmet

d be e a i ak i i i a e ik i i k i e k k k e i ab a e ik ,

e e d ed d e a d k a hi i e ak e, e e ih i ed e ih ( a a ,

str. 126).

Prej napisani kratek oris Bourdieujeve sociologije in njegovih temeljnih konceptov polja,
habi a, di icij i ka i a a aj b ad ji . Je a je a a je a e a je
Bourdieujeve sociologije religije v nadaljevanju.

Teorije religije po Bourdieuju

Najprej je treba poudariti, da je Bourdieu neposredno o religiji pisal razmeroma malo,27 vendar

a je d be de jeg ih ih k ce a ih dij kot je na primer polje e a tudija

i b a ja ci gije e igije d gih a je , ed e Ma a Web a, ki ed a ja aj e ji

i a B die je a i ja je e igiji. Obe e je eba da i i, da je ci gija

religije po Bourdieuju najprej sociologija kr anstva, njegova edi a a a e i i a a i ka a

(1982) e f k i a a f a c k Ce ke , ed e k e e e i k a ja e i a

k ce acij hie a i e i e igij ke j (Dia ei , 2004). K b a id

ada je a j , je e igija k d be i ja B dieuju v predvsem odvisna od obstoja

religijskega polja.

B die je a i a (1991), da b ajaj i e ike ci ke e ije e igije, i e ije

Ma a, Web a i D khei a, ki e dij ed eb j i k j j e. A e da e ahk B die ja

beremo kot p k jih e i e e i a k e i e ge e i e

a i ih e ek i , ki, ki d j je a a i ega, ka je ie ide i i

vsake izmed perspektiv« (prav tam, str. 2). Od Durkheima tako sprejme idejo, da moramo

sociologijo religije razumeti kot dimenzijo sociologije znanja. Religija je potemtakem

instrument komunikacije in znanja »razumeti jo moramo kot simbolni medij, ki je hkrati

strukturiran (dosegljiv strukturni analizi), in medij, ki strukturira, kot pogoj harmonije med

aki i e e a ( a a ). Webe je d i ega e a a B die je e ij

religijskega polja, s katero se izogne alternativi med religijskim subjektivizmom in

27 Med e b ej e a i e eje e i i a i ka f a c kih k f (1982) i dva e e ka a ka
(1987a in 1991), ki sta glavni vir za ta a ek.

65

a k i i i ed kci i e igije a ij j d a. Web entalno delo

Ekonomija in dru ba, e ebej g a ja e igiji, e ja a i k ce a ega a a a a a

a e a je ja k d be e k e. P d gi a i je a B die ja a dih e ije

simbolnih dobrin in praks« (Swartz, 1996, str. 73), teorije » i i e ek ije e igije , ki

ika e i e cia a e ia i i e a a i e e igije, e da bi i i i ib i

ka ak e fe e a (B die , 1990c, . 36). Sc La h ak i e (1993, . 195) Web

i : Web i bi k a i i d h iki i ka i a i i e ki a ej d ce i ' i b ih

d b i ', ki ek jej a ike ed ' aiki'. V ej f aciji ak ajde i e e e e

ekonomije kulture: stran ponudbe, torej producenti kulturnih dobrin; simbolne dobrine oziroma

produkti sa i; e a a e a ja, iki k ih d b i . K j b e i g e

di i, da je B die Web a e e a i adg aje a , e e je jeg de di k i i i a ,

e ebej a Web a a i ka i e, k ce a, ki ga B die eje a iho-socialnega,

k ekaj, ka i je d ja i d ka i a i e i di id a i (B die , 1987a, .

129). Spomnimo, da je Weber predstavil tipologije treh religijskih vodij: preroka kot naravnega

vodjo, duhovnika kot imenovanega vodjo in maga kot podjetnega spiritualista. Prvi, torej

e k, je i i, ki i aj i ej b ik ka i e, j. a a e ika, a adi ka e e ga

i a a e e je ega i ga idi , kak da i ekaj ad a a ega, ad e kega, a i aj

ecifi e d i e a i, ki i a j d gi , aj b a kega i a (Webe , 1978,

. 241). B die Web a e a je ka i e eje a ai e e e acij k i e

a i, ki je ebi i he e a a i d B ga da a (B die , 1987a, . 129). Te a idi

e , da Webe ka i a i egi i e e ji deja j je e g e e a e, a e

tega bi morali na odnos med prerokom in laiki gledati durkheimovsko, in sicer kot na odnos

ed k i i je i i e igij ki i i b i, ki i g i i a b ka, ki ga i a d ba ebi,

e e a b ek k i i aj . P e k a e je b a a j a i a g a ih eb ja i a

b ja, a i acije i e e e acije, ki b aja a e pred jeg i ih d , e di

implicitnem, nezavednem stanju. V njegovem disk i e i ide d d i e, je,

a e a ca i ed b je ega a e ca. [ ]Tak ahk e k ta izolirani posameznik,

ek b e e ek i, ekd , ki i a be e a i e e a e i e je deluje kot

ga i i aj a, bi i acij ka . ( a a , . 130) Web e k, ki ex nihilo oblikuje

e igij ki ka i a ( i a jeg i a ak acij ), a B die ja i e i e ; b ik

e k ega e igij kega ka i a a i i d a eba ik , e e ka [ ]

prerok ni vox Dei, e e vox populi« (Rey, 2004, str. 338). Tako lahko preroka razumemo le

z njegovo umestitvijo v objektivno konstelacijo religijskega polja, torej v odnos z laiki na eni

a i i d gi ce k e i e e , ka e ega a i e i dbija, aj e ak ahk e i

66

e a rvotne akumulacije kapitala simbolne oblasti« (Bourdieu, 1987a, str. 130). To je
e a a, ki j Webe k i e e a i e ja Na a e k e afi i ega i a ka i e. U eh

e ka je d i e d e e k ikacije aiki, a a je d i e d ecifi ih
ek kih i d be ih g je ( a a ).

Webe je k j b ej i k i iki ka i e a B die ja e i a , ka je e ebej

vidno v teoriji (religijskega) polja. Po Bourdieuju je nastanek relativno avtonomnega

religijskega polja v odvisnos i i eci i di i a je ebe a i aciji i

sistematizaciji religijskih verovanj in praks« (Bourdieu, 1991, str. 5). Povedano z drugimi

besedami, da lahko govorimo o religijskem polju, mora najprej priti do relevantnega razvoja

d be e de i e de a, e ebej a ki fi i ega i e a ega. Z d be i a je 28 in

eh d d e i ja ja a e j e a d kcij k ba i aciji e i

e e i e ek e e igij ke ebe. D e e a i e igij i g bij j i a ,

. ' agija', a e jaj jih ' a i acij ke' a i ' d e i e ih' e igij, ki e ij ja i i

b j b j ' aci a ' (Re , 2007, . 76). Za ed ba i i a e d be je bi a a i a

vseprisotnost religije/magije29 ob relativno nerazvitem znanstvenem razumevanju sveta je

magija predstavljala sistem pomenov in znanja. Avtoriteta religijskih interpretacij je bila

deljena, univerzalna, porazdelitev religijskega kapitala pa enakomerna. Urbanizacija,

racionalizacija a e i d a a je sveta in njun pogoj, delitev dela, so vzpostavili pogoje

»razvoja skupine specialistov za administracijo religijskih dobrin« (Bourdieu, 1991, str. 6).

S ecia i i i i b i i ad d kcij i di ib cij e igij kega ka i a a, i e

razlastili tako kot se je to zgodilo znotraj drugih polj ai ja : [ ] b ik a je

religijskega polja gre z roko v roki z objektivno razlastitvijo javnosti, ki se konstituira kot lai na

javnost [ ], a a e a e igij kega ka i a a (k ak i a ega simbolnega dela), in ki hkrati

a a a a i e k egi i aj ji je e e a a ( a a , . 9). Me d h i

je hk a i i e a k i e a i aciji e e, k edbi e i ih k i e ije , j. d b ega i abega, ideji

o grehu.

Na kratko pred a i e igij ki ka i a . Ob aja e e igij kega ka i a a, a ka e e

B die j e jaj e ake a i i k a a e e ka i a a. Med e b ej i i

egi i acija d be ega eda, b a i i e e ja, b ek i a i d e i ve

28 S tem seveda mislim na ecifike a i a a, v katerih se je to zgodilo. Razumem, da urbanizacija ni
a i ekak ega i ea ega a ja e kih d b.

29 Razprava o magiji oziroma religiji je v e je e e ej a a ej a, a ta a ek e d a b i ej e
razprave.

67

(extra ecclesiam nulla salus). Pri vsaj delni razjasnitvi nam pomaga Bradford Verter (2003, str.

157): »Religijski kapital ima dve glavni obliki: religijski simbolni sistemi (miti in ideologije),

na eni strani, in religijske kompetence (obvladanje specifi ih ak i ka ) a d gi.

Ce ke ad i a j ba e e igij kega ka i a a d e a je a e a ja d b i ah

d e i e ed ai ja j i hk a ag a ja je e di ib cije j

reprodukcijo avtoriziranih producentov in distributerjev svetega.«30 Religijski kapital je, po eni

strani, odvisen od strukture objektivnih odnosov med »religijskim povpra evanjem (tj. religijski

i e e a i ih k i a ed ai e ja i) i religijsko ponudbo (tj. religijske storitve,

d k e a i he e i e), ki jih a i i ak e ji d ci aj i jaj g ede a jih aj

v strukturi odnosov religijske oblasti« (Bourdieu, 1991, str. 22). Po drugi strani pa religijski

ka i a d a aj ej a a , b ik i a egij, ki jih i i i ak e ji abij a

zadovoljitev njihovega interesa,« kot tudi »funkcije, ki jih izpolnjujejo v delitvi religijskega

dela, torej de i i i i ega de a ( a a ). K je a , ce i de i e de a di i

di a de i e a e ik a ede, ka je e a ek a a e i b ika i

ka i a a eh d be ih jih. V a ed a de je i d bi e aja a ova religijska

i ak a ja a i i e e i religijski interes razumemo kot »interes, ki ga skupina ali razreda

i a d e e i e igij ke ak e a i e a ja, e ebej, i d kcije, e d kcije

i k cije d e ih d b i d e i e ( a a , . 15). Ta i e e je k j e a

ci k a e a je e igije: [ ] ai a ja d e igije e i ak je g j a i i a

jih ega b ja, ki bi jih e i a ek i e cia ega je ja, b e i i i, a ak di, i

predvsem, upravi ilo obstoja v dolo ujo ih dru benih pogojih« (prav tam, str. 16). V a a je

b j a a i e,k a i Webe , je ed d be ei a e a je k

i a g a d be e a i i i i egije teodiceje so vedno sociodiceje« (prav

tam). Sk e a ahk , da je d be a f kcija e igije njeno ujemanje z razrednim habitusom

ki j i j je a ek k i a i a ed j di, d i a d jih ega aja k i

a ed ih d i de i e de a. P e i ji e igij kega ila je odvisna od skupine,

ki j a a ja, a a eje d je e e e i a e ia e g je b ja. K a i- de a

ha ija, kak B die a i ada je d be ega aja i e igij kega i e e a, je

rezultat »selektivne recepcije, ki nujno vk j je ei e e acij , ka e e a e je aj, ki

ga eba a i k i a a eda d be i k i ( a a : 18). S e a e b i a

e igij ke habi , j. he e ce cije i a i ja ja, ki g ji ece ciji i je e i i e,

so produkt pog je ek i e ce, ki i i ej d be e ( a ed e ) aj ( a a ).

30 Moji poudarki.

68

P eda d ga e: i ad iki ai e ja i a i i habi , ej a i ih d be ih

icij, b d d e igij kega i a i ak a i a i e ad ji e, i je k j ega

e a. e ej e e , ahk e a aii g i e ikih ka eg i ih

skupinah, kot so kristjani, muslimani in tudi neverniki, saj je to, kaj pomeni biti kristjan, odvisno

d a e ik e bjek i e e e i i , be e ed , njegovega habitusa. Merjenje

k i kih a i i a e j d eke e e ji ke je ahk a a i i de

i e jih e a a ej e a e i e, ice ahk a ade a de k i cij, ki i

a aii e e, ke e a ej a a e e a ega bjek a. S k e i e a e igij kih

ak i e a ja ahk d e e hi i e e k ej e a ej bi e d ga

obliko od prvotne in jih lahko razumemo le v njihovi povezavi s »celovito strukturo odnosov

produkcije, reprodukcije, ci k acije i a iacije i a i je g d i ( a a ).

ei a a ka di a ik ja, a e eda i e i a ka di ecifi i

religijskim habitusom. P ej e i a e a i i k ce a, a ka e ega je ed d gi

zna i a bjek i a h ge i acija k i kega a i a ed ega habi a, ki je d k

homogenosti pogojev eksistence« (Bourdieu, 1997, str. 80). To pomeni, da imajo posamezniki

iz istih razredov relativno homogene habituse, saj jih oblikujejo podobne socializacijske

i k je: d i ka k a, ja i k a i e a i b a be i d. P a e ik habi je ak

ed e ecifi a ed i habi , ki je eja j a e ik ih a a i deja j

ka e a e ia e g je b ja, a e i, da a ed a ide i e a ed a ja k j i

f a i i i habi a (Re , 2004, . 335). O i a i di k k e de c , i

sicer da pravila igre d be ega ja k i aj habi . Ta a d gi a i i e a k

oblikovanju polja kot smiselnega, e kega i ed ega e a, ka e ega e i a a

i i e e gij (B die i Wac a , 1992, . 127). Uje a je habi a i ja, e

primeru religijskega polja in religijskega habitusa, je Bourdieu izpeljal iz sinteze Durkheima in

Marxa. Bourdie a e i e, e e a e ak D khei hi e d be e

i a ic i i, a a e i de a ja kak di dej a ed a de je e d be, e

a a i ja je j di d hi e e, da b aja k e de ca ed d be i i

s k a i ( a a eje k a i b a i) i e a i i k a i (B die , 1991, .

5). O i a a a eje: e igija [k a i a ce k e a i i cija] de je ik i e

i je a j a e k i a ja a a a ja i i je ja e a, e ebej d be ega e a,

k ik i j je i e ak i e e e acij (ka e ih k a e e ji a bjek i ih i i ih

a ikah), ki e ka ej kak ad a a a k a k a ( a a ). Ve da e a je eba

da i i, da B die ice a a i ih e ih g i a i ih habi ih i i i,

69

jezikovni itd. vendar ga razume prej kot »uniformiranega, a sposobnega metamorfoze« (Rey,

2004, str. 336). Religijski habitus je torej manifestacija istega habitusa nekega razreda, kakor

je jeg i i i a i je ik i. S ide ik e igij ki i je e ecifi e igij ke

a i i a e ik ega habi a, ki e aj g eje i a a e igij ke j , da, k

b ide i i ideji a i e e igij kega ja, e ek k i . G e a a e , ki d a

bjek i i i a d e e igij ki i e e a i eb , a a a i ab e igij kih

i b i i a , a ak a je a e , ka e e e ekci i a , ka e e b ike

religijskega kapitala so vredne tekmovanja. »[Religijski habitu ] je a e i ge e a eh

misli, percepcij in dejanj, ki so v skladu z normami religijske reprezentacije naravnih in

nadnaravnih svetov,« je zapisal Bourdieu (1991, str. 26). Posameznikovo razumevanje pomena

in funkcij religijskih simbolov in doktrin lahk i i e age e e igij ke habi i

oblastnim odnosom, ki strukturirajo religijsko polje, torej konfliktom interesov in boju za

e igij ki ka i a (Re , 2004). V ekak a habi i e i id da ega aja

ekonomskem polju, saj ima e igij k je, k ide i, je a e di a ike, e i e

produkcije, institucij, specialistov, javnosti in blaga« (Vasquez, 2010, str. 245). Bourdieu se

a e d a k i i ega ek kega ed kci i a a ik je ed e i j a j

razreda. Tega ne razume kot fiksnega, strukturnega pogoja, ki je dan glede na posameznikov

bjek i i d d d kcij kih ed e , aj ( ) a ed i aji ed edica di

i b ih ce , ki a e ike i e d be e dij k e e navi

eka e e k i e k a a d i a e ( a a , . 243). E ega i ed e b ej ih

vplivov, kot vidimo, ima pri tem prav religija.

Sinteza Bourdieujeve analize religijskega polja je naslednja (Bourdieu, 1991, str. 19): »V

a ed a de je i d bi k a i e e igij kih e e e acij i ak a i ih k i

i a ed i e k b j i e d kciji d be ega eda ( a ed ih d ) ak , da

red posveti . O ga i i a e d d d eh a i a i ih icij na eni strani so

sistemi praks in reprezentacij dominantne e igi i, ki e ij k egi i aciji b ja

dominantnih razredov, na drugi pa sistema praks in reprezentacij dominirane religioznosti, ki

nadvladanim vsili prepoznavanje legitimnosti nadvlade, ki temelji na misrekogniciji v

neprepoznavi arbitrarnosti nadvlade in njenih simbolnih izrazov.

K j b e e ke da k e igij kega ja B die i k c jih a i ja j k ad

e ij ek a i acije a i jeg i k c . P ej ide i, etudi na kratko, da

B die e ik a i ja j a e i ecifi i g d i ki d be i ce , ki

i e ja i d i b ik a ja ecifi ih e igij kih i i cij. Ti ce i e e jej ii

70

e e ba i d be e k e, a e je i e a a i, a i ahk g i e igiji

okoljih, kjer ne obstaja religijsko polje. Bourdieu je moral svojo teorijo, v kateri so neposredno

povezani napredna delitev dela, oblikovanje telesa proizvajalcev religijskega kapitala in

njegova neenaka porazde i e , i i a ad k , da je d b ih d bah, a ka e e je

a i a i ka ja de i e de a, a i a ja a ka ici e a j (Dia ei , 2004, . 77).

Ta pojav je Bourdieu imenoval raztopitev religijskega polja.31 »Lahko opazimo preoblikovanje

e igij kega ja, a i e e igij kega ja e je j e ja i g ba a ad

d a i d , aj a i j b j ke k ie e e (B die , 1987b, . 120). Re igi i

e aa ede je , aj e k je ab ja e je j . D e i e i

k ici, k . ih gi, ih e a e i i d i ki e a e i, e a e kih f kcijah

ad e ij ekda ji k e . B die ak k e e: Ze je, da da da e ih a a i a,

i a e i, a a e f kcij , ki je a alogna tisti religije,« (Bourdieu in Maitre, 1994, str.

XVI) a b j k k ie e . T a e i, da e e igij k je a i i e je

i b e a i acije [ ] (B die , 1987b, . 121).

P da ek a b j ki k ie e i ahk de je ci i o, a vendarle poudari eno izmed osnovnih

a i i B die je e ci gije e igije; e igij ki i e e i k i a i a ed

e ed e a i jih i i a e ia i i i je j ki i g ji. D ga e eda :

e igij k i , ki b ag i a e ike i jega ed jega a eda, ki ji k e

a i i ( a ed ega) habi a, b d ga d i ega, ki b ag i de a ki a ed. P

drugi strani pa Bourdieujev sklep ponuja zasnovo za analizo novih religijskih gibanj. Relativna

zavrnitev legitimnosti RKC vpliva na izoblikovanje avtonomnih sekt, »povezovanje malih

ka i a i ih e k i , eje, a i e k e d k ije i deja kih

ak i e a j ( a a , . 123). Legi i ka i ke be ede a edi ekmuje

z novimi oblikami legitimnosti in »novimi poklici, ki pogosto slonijo na psevdoznanstvenem

diskurzu, kot so astrologi, numerologi ali grafologi« (Dianteill, 2004, str. 78).

Sklep

B die a i, da je ci gija e igije ed aj ej b a ci gija d be. O a ja a
na sociologijo religije, ki razume religijo reificirano, kot stvar samo na sebi. Religija obstaja le
k e ki i d, ak k a i i d d be. Re igija ni gola preslikava ekonomskih
a e ij, je a d a a ed e d be. Bourdieujevo teorijo lahko razumemo kot nadgradnjo

31 A g e ki e d i i ika je dissolution.

71

a k i i e e ije e igije k e ed ega d a a ek kih a e . B die e igij

umesti v relativno avtonomno religijsko polje, tj. relativno avtonomno v razmerju z

ek ki d je , a av tako v svoji analizi ohrani konfliktno perspektivo. Ta konflikt

je b j a e igij k b a , ka e e ecifi i i a i dej a, da je a a a b j a

ad egi i i i e a je i a e i ja je, g b k i d g , ak i

sve i a aik , ka i ak , da ji i i d e i e igi i habi (B die ,

1990a, str. 126).

V i e k a e i a gi, i ice k ja i i i a ci gije Pie a B die ja a e ij

a e ia ega b a a e igij kih dijah. Ve ja e , da g b ika a i ih a adige

materialnega obrata in predstavitev Bourdieujeve teorije (religije), govorita sama zase. Vseeno

a aj i a i B die je e i e ki i k ce a i i . P i , k ide i,

Bourdieu (1977), po stopinjah Merleau-Pontyja (1962), zahteva od sociologije (religije), da gre

onkraj binarnosti subjekt- bjek . S i , da B die a i e, da je ed e i

icija i, ki e a de j jej d b je, i a ed bjek i i i bjek i i

aj k d ji ej a (B die , 1990, . 1). I ikacije e i e bjek a i bjek a, daj

ide e a i e jeg e a ikacije kak di k k i i i ih k i ikah i e ja e

religiologije, predvsem njene intelektualne obremenjenosti s protestantskimi zasnovami

(Fitzgerald, 2000), so dandanes pojasnjene (tudi Masuzawa, 2005).

P d gi a i a Va e (2010), ed a ik a e ia i i e fe e gije a e ia ega

b a a, da ja e k ce a habi a a a i k a je e e e ih e igij kih ak ( a

ta , . 242), B die je de da i k e i ed aj a ed ej ih e ij ak e ( a

a , . 245). Habi da i k e i ed k j ih k, ki a jkaj Gee : [S ed ji]

zanemarja kako habitus, tako religijskega specialista kakor tudi laika, producira religijske

dobrine (rituale, tekste, materialno kulturo itd.), ki jih razumemo kot legitimne« (prav tam, str.

244). Uporabnosti koncepta habitusa pa po Vasquezu ne gre vzeti le na ravni neposredne

abe, e e di k a a k i i efleksijo, ki je lahko podlaga za njegovo

nadgradnjo, uporabno za teoretike materialne religije: »[Bourdieu] praviloma, tako kot ostali

d be i k k i i i, a e e k e i a i , ki ga b ik je a g d i a i k a

[ ], a be, e je ak i , ji i fi i ki i ea i, k j, i

b e e ( a a ), ki d aj i i e e e a. Da je B die je a e ija e igije de i

d b ih e igij kih a i ka , i a e a ad je di dej jih e k a i e e (i k a i e e).32

32 Za leta 2018 objavljen pregled sodobnih raziskav, ki so temeljile na Bourdieuju, gl. Rey, 2018.

72

Kj b a i a e ja e i i, da g a e a jka a e a i e a e aj e jih

d b ih e e ik e igij kih dij, k a O i i T eed, a e i i i ed d gi i

velikani kot so Robert Bellah, Peter Berger ali Rodney Stark« (Rey, 2018, . 22). i e e

religije (angl. Lived religion), da e i j b je ega k ce a e igije k e e d i i cij, e

bi bi g e i i i b e B die je ega i e ka, da je a e e a d be a ja,

prepletena z oblastnimi odnosi, kot so nena ad je a a e e a e j ih, ka e ih ga e

da da e e je k g i i a a . T a e i, da da e ak d be e kak di

bi ke di e ije j k a ie acija, ka i a, habi [ ] ik ed k e i ij ,

i e e B die i eno izmed svetilk ali pa jo je vsaj predal drugim, da jo delno

preoblikujejo« (prav tam, str. 23).

Na e ega i e ka je bi i a i i a i a e i a B die je i e ci gije

religije Durkheima, Marxa in Webra in jo povezati s sodobnimi paradigmami t. i. materialnega

obrata v raziskovanju religije. Ne glede na napisano pa bi si Bourdieujeva teorija (in njena

k i ika) e igije S e iji a i a e j , ak e e k kak di e i i . Za

(slovensko) sociologijo religije bi bi d i i B die je e ij ak e ajb

ajd i a ej i k ci giji e igije, i ice e ij aci a e i bi e (TRI).

Obe e iji a e e igij a e a k k e i i i e. V S e iji e a 2007

k a i ed a d i e e i i ak ( e) i 33 prevodom temelja TRI Teorija religije

(2007) Rodneyja Starka in Williama S. Bainbridgea. Istega leta smo v slovenski znanosti dobili

e a e i a ek Sodobne aplikacije teorije racionalne izbire na podro ju sociologije

religije, d . Mi a a La i a. A bja ah a i bi d e a a e. Najb je da da e ,

a i a e k b die je ke ci gije e igije, i , da a d agi j ih

e j a a ja di e iji aci a e i bi e, ki je bi a ji i de e a e ik k i ik.34

K j b i i i e beh e ij je a e B die TRI i a ece je a je b de

a e ik , ki aj bi aci a eje a i e a ji e d i e e igij ke j

(Rey, 2018, str. 20). Bourdieu je neposredno k i i i a h a i i ij , ki idi ak

dejanje kot posledico namernega cilja« prav s teorijo habitusa, katere osnovni namen gre najti

da k , da je a e a ih deja ja ej ak i e b ek k a aci a a

e a ji i (B die , 1990b, str. 63 64). Teoriji naletita ob temeljno nestrinjanje o

de a j a e ika, bjek a ci gije. Dia g ed be a a ka e, da e e ija e igije

33 Izvirnik je a a d aj e e let pred slovenskim prevodom.
34 Gl. med drugim Bruce (1993, 1999), Bryant (2000), Goldstein (2006) in Robertson (1992).

73

a e e ij bjek a, e ij d be i e e a e ij e igije. P eda d ga e, e ije
re igije i b e e ije d be i i e e e ije bjek a.

LITERATURA
Asad, T. (1993). Genealogies of Religion: Discipline and Reasons of Power in Christianity and Islam.
Baltimore, MD: Johns Hopkins University Press.
Bourdieu, P. (1977). Outline of a Theory of Practice. Cambridge: Cambridge University Press.
Bourdieu, P. (1984). Distinction: A Social Citique of the Judgement of Taste. Oxon: Routledge.
Bourdieu, P. (1987a). Legitimation and Structured Interests in Weber's Sociology of Religion. V S. Lash
in S. Whimster (ur.), Max Weber, Rationality, and Modernity (str. 119 136). London: Allen and Unwin.
Bourdieu, P. (1987b). Choses dites. Pariz:: Editions de Minuit.
Bourdieu, P. (1990a). Language and Symbolic Power. Cambridge, MA: Harvard University Press.
Bourdieu, P. (1990b). In Other Words: Essays Towards a Reflexive Sociology. Cambridge: Polity Press.
Bourdieu, P. (1990c). The 74ogi cof Practice. Cambridge: Polity Press.
Bourdieu, P. (1991). Genesis and Structure of the Religious Field. Comparative Social Research, 13,
1 44.
Bourdieu, P. in Maitre, J. (1994). Avant-propos dialogue. V J. Maitre, L'autobiographie d'un
paranoique. Pariz: Anthropos.
Bourdieu, P. in Wacquant, L. (1992) An Invitation to Reflexive Sociology. Cambridge: Polity Press.
Bourdieu, P., Chamboredon, J. in Passeron, J. (1973). Le metier de sociologue. Prealables
epistemologiaques. Pariz in Haag: Mouton.
Bourdieu, P. in de Saint Martin, M. (1982). La sainte famille. L'episcopat francais dans le champ du
pouvoir. Actes de la recherche en sciences sociales, 44/45: 2 53.
Bruce, S. (1993). Religion and Rational Choice: A Critique of Economic Explanations of Religious
Behavor. Sociology of Religion, 54 (2): 193 205.
Bruce, S. (1999). Choice and Religion. Oxford: Oxford University Press.
Bryant, S. (2000). Cost-benefit Accounting and the Piety Business: Is Homo Religiosus, at bottom, a
Homo Economicus?. Method and Theory in the Study of Religion, 12: 520 548.
Damasio, A. (1999). The Feeling of What Happens: Body and Emotion in the Making of Consciousness.
New York: Harcourt Brace.
Desjarlais, R. in Throop, J. (2011). Phenomenological Approaches in Anthropology. Annual Review of
Anthropology, 40(1), 87 102.
Dianteill, E. (2004). Pierre Bourdieu and the sociology of religion: a central and peripheral concern. V
D. L. Swartz in V. L. Zolberg (ur.), After Bourdieu (str. 65 85). New York: Kluwer Academic
Publishers.
Fitzgerald, T. (2000). The Ideology of Religious Studies. New York: Oxford University Press.

74

Geertz, C. (1973). The Interpretation of Cultures. New York: Basic Books.
Hazard. S. (2013). The Material Turn in the Study of Religion. Religion and Society: Advances in
Research 4, 58 78.
Goldstein, W. (ur.). (2006). Marx, Critical Theory and Religion: A Critique of Rational Choice. Leiden:
Brill.
Lash, S. (1993). Pierre Bourdieu: Cultural Economy and Social Change. V C. Calhoun, E. LiPuma, in
M. Postone (ur.), Bourdieu: Critical Perspectives (193 212). ikag : U i e i f Chicag P e .
Latour, B. (2005). Reassembling the Social: An Introduction to Actor-Network Theory. New York:
Oxford University Press.
La i , M. (2007). S d b e a ikacije e ije aci a e i bi e a d j ci gije e igije.
Dru boslovne razprave, XXIII, 56: 39 55.
Masuzawa, T. (2005). The Invention of World Religions, or, How European Universalism Was
Preserved in the Language of Pluralism. ikag : U i e i f Chicag P e .
Merleau-Ponty, M. (1962). Phenomenology of Perception. Atlantic Highlands: Humanities Press.
Morgan, D. (2005). The Sacred Gaze: Religious Visual Culture in Theory and Practice. Berkeley:
University of California Press.
Pietz, W. (1985). The Problem of the Fetish, I. Antropology and Aesthetics¸9 (1. 4. 2020), 5 17.
Rey, T. (2004). Marketing the goods of salvation: Bourdieu on religion. Religion, 34, 331 343.
Rey, T. (2007). Bourdieu on Religion: Imposing Faith and Legitimacy. London: Equinox Publishing ltd.
Rey, T. (2018). Pierre Bourdieu and the Study of Religion: Recent Developments, Directions, and
Departures. V T. Medvetz in J. Sallaz (ur.), The Oxford Handbook of Pierre Bourdieu (1 33). Oxford:
Oxford University Press.
Robertson, R. (1992). The Economization of Religion? Reflections on the Promise and Limitations of
the Economic Approach. Sociol Compass 39(1): 147 157.
Sansi-Roca, R. (2007). Fetishes and Monuments: Afro-Brazilian Art and Culture in the Twentieth
Century. New York: Berghahn Books.
Schopen, G. (1991). Archaeology and Protest Presuppostions in the Study of Indian Buddhism. History
of Religions, 31(1), 1 23.
Smrke, M. (2000). Svetovne religije. Lj b ja a: Za ba FDV.
Swartz, D. (1996). Bridgind the Study of Culture and Religion: Pierre Bourdieu's Political Economy of
Symbolic Power. Sociology of Religion, 57: 71 85.
Stark, R. in Bainbridge, W. (2007). Teorija religije. Lj b ja a: Fak e a a d be e ede.
Vasquez, M. (2010). More than Belief: A Materialist Theory of Religion. New York: Oxford University
Press.
Verter, B. (2003). Spiritual Capital: Theorizin Religion with Bourdieu Against Bourdieu. Sociological
Theory, 21:2., 150 175.
Weber, M. (1978). Economy and Society. Berkeley in Los Angeles: University of California Press.

75

Iva Lukan

POMEN MEST V GLOBALIZACIJI

Povzetek: Namen prispevka je predstaviti koncept, imenovan novi lokalizem. Najprej razlo im
koncept in njegove glavne sociolo koteoreti ne poudarke. V nadaljevanju podam in razlo im
primere, s katerimi avtorja koncepta, Bruce Katz in Jeremy Nowak, podkrepita svoje teze.
Sledijo primeri, ki sem jih med branjem in raziskovanjem zasledila sama in jih lahko razumemo
kot primere novega lokalizma. Na koncu lanka sledi kraj a diskusija o smiselnosti koncepta in
umestitev v ir o povezavo z ostalimi dru benimi in ekonomskimi vedami 21. stoletja.

K : novi lokalizem, mesta, populizem, ekonomija, upravljanje mest

Globalizacija in glokalizacija

Smith (2005) globalizacijo razume kot strukturno transformacijo, ki je prinesla obdobje

de e i a e ek a ed a ja ek ke i k i i i ibe a e de k acije e de e

e a. K i ike ega a a g ba i acije a ij , da a i je ka e k i, e je

g ba ab j edij kega i i ka i e a ji i i d e e ek

i je je. Ve da S i h ( a a , . 7) a ja, da e k i ike j di ed ci a e a i i a e

e e, e a bi jih ahk g eda e k d b e e e bjek e, ki a i/-ice d i e,

skupnosti, religije in i ij d e e i aa ji de a je i aj ,

ga spreminjajo in tako ustvarjajo »svojo lastno zgodovino«.

P d b g a ja H e a (2000), ki e ba e e je a e k i ag di e e i

njihovih lokalnih posebnosti, odvisne od globalnega povezovanja. Globalni urbani tokovi se po

njegovem medsebojno prepletajo, prav tako pa se lokalizirajo ravno v mestih. Tako se mesta

pod vplivi tokov nenehno spreminjajo in prilagajajo, kar pa pozneje pomeni, da so procesi

lokalizacije in globalizacije inherentno povezani in pride do lokalizacije globalnih tokov. To se

ka e e e j , a j i a egiji i a i de a ja e , ki ab i e hie a hi k

i i. I he e e a g ba i acije i ka i acije a a di Strassoldo (2005):

V g ba i i a e e ka i e ka e e b i e, aj ka i a e dia ek i

povezane z globalnostmi, nastaja glokalizem.« (Strassoldo, 2005, str. 43) Postmoderna je

zaznamovana s ponovnim pojavom lokalizma, ki je ena izmed ih i a a ije,

alienacije in izgube identitete, ki so vplivale ne moderno. Strassoldo (prav tam) lokalizem

76

razume kot iskanje zavetja v zmedi velikega globalnega sveta in podobno kot Bruce in Katz
nekaj desetletij zatem razlikuje med novim in starim lokalizmom. Stari lokalizem se razume
k a ad ja ki, eakci a e , aj e je a g d i a a i a d h e ja a i

bi i. Je i dia e i e e i je . N i ka i e je i id b d e je i a e ih
d i e . S a i ka izem je nujen in se ga razlaga kot nekaj naravnega, novi je prostovoljen in
racionalen. Stari lokalizem deluje znotraj zaprtih meja, novi lokalizem se zaveda vpetosti v
globalni svet in je dovzeten za interakcije z njim (Strassoldo, 2005, str 49 52)

Novi lokalizem

Me a e d g ik k i e e b, ki e a ijaj k j b d a a , ka e ih e

geografsko in (u)pravno sicer nahajajo. Mesta postajajo vedno bolj neodvisne entitete, ki

d aj , i e i aj i e a ijaj a a, i ice a ke e aci a e d a e, d e a ke

i i e i ke 20. e ja a e e a id ji ih a e ah, aj g ka e ia

in razprtij (Glaeser, 2011).

U a je a a j d be i k i da e b jaj a e a e a i e i e i. T je

osrednje spor i k ce a, i e a ega i ka i e , ka e ega a ja a B ce Ka ,

ba i a i i B ki g I i i , i Je e N ak, a i k a ec i i e e D e e

i i i a Li d I i e f U ba I a i . A ja k i dije i e i raziskovanje

ba ih e e j i i icia i ZDA i d g d e (I dia a i , Pi b gh, K be ha )

i je a e b a a i ada ja i e a edi i i d bi. dije i e ji a

a e ka a e, da e je g di b a d hie a hi ega de a ada ja aci a ih d a ah

d f ek ibi ih i e i de , ki k j jej a ike de e ike (Ka i N ak,

2017).

V intervjuju za CityLab, objavljen na platformi za raziskovanje mest, ki ga je opravil Richard

Florida, sta prej omenjena a ja i ka i e i a a k fi fij a e e a je e a 21.

e ja (F ida, 2018). Me a e a e aj e iki i i i i, i d be a

( e) bi , ek a ( ed e i i ed j d i a g ), k j ka k i a i d. Te a e i

izzivi k ek i, dg i ad a j e e e e k a ecia i i a i, bi k a ki

i g k a e e ij i e a . A ja a da ja a, da e je bi 20. e je d ba

hie a hi ih bi k a kih i e , e je 21. e je e , de je i vodeno od mest.

Ob e i a ja a, da i ka i e ei a je i je je de j , ki a bi i

horizontalno in ne vertikalno (Katz in Nowak, 2017).

77

De e iki, k j e i h i a de je, a i i. V eka e ih e ih i e ei

ekoljubne organizacije, ponekod sodelujejo velika podjetja in javni sektor. V vseh primerih

a g e a e e ek k de a je. N i ka i e je ajb j ide a , kje e

k i e a i ih e i e edi ij k g k k e ih e a i a je i ej k k e e e i e.

(Prav tam, str. 82).

N i ka i e eka ed ka i i i i g ba i i e e ba i, i e e e

d gajaj e eh e i acije i b je e a je e ad j je eb i ah e ebi a ce .

Prav tako poteka na mnogih geografskih nivojih, in sicer v soseskah, mestih, predelih in regijah

(prav tam).

Populizem in novi lokalizem

P i e , ki je e a 2016 i b ik a ed ed i ke i e ZDA, i i ka i e i a a

mnenju Katza in Nowaka skupni izvor. Oba izhajata iz e e b ek iji i d bi, ki jih

je prinesla zadnja faza globalizacije in prinesla negotovost, na mikronivoju in prekarnost na

ak i j . K j a a ika ed i i i ka i a je a, da e je i

razvil v nacionalno- i i i ek, ki i k i a e b j di a id bi a je i i ih

k, i ka i e a je fi fija a e e a je eh e b i k bi ( a a ).

Povezana pa sta tudi urbanizem in populizem. Zadnji omenjeni je dodatna posledica

globalizacije, ki je milijarde lj di e i a e i e, e i e a a i a eg . P a ak

a je i ka i e a i , ki i d daj a g , k i e e i i cij i k i

e je e a e a ka e i j .

K ce ak i i j de k a i e . V e e i i jno izvoljeni in ni nujno, da so del

ad e k i e. G e a ekak e ada je, ki je d b a ici a i de k aciji.

G e a ada je a i ih e e ih, i e e je dk e je da ki i ed e a

cilje. Katz in Nowak (prav tam) trdi a, da ed a i ka de k acija i e e e a a a 21.

stoletje in njun pogled na mesta in mestne oblasti sega iz tradicionalnih oblik vladanja in upe

pogosto polagata na trg (prav tam).

Zad je e je ja ka e, da a k ce a i a a ja a e i ke e U ba G e a ce

S die , ki a ja je e a e g ede a e ek i ga i e e e a a ja ja i

ek . A ja ice e ak j a a e k (Ka i N ak, 2017) dije da ja a, da de a je

a ka e i j e ad e a embne vloge vlad v distribuciji in regulaciji dobrin,

a ak da g e i e ka i a d i e k b j e de a j d a e i j

78

d a i a di f kci a aci a ih d a ( a a , . 4). K j b e k ce e

e e k a j je e i a je, da je ja i ek e d k i a i g a e i e a, je a

ide k a de i e .

M

N i ka i e e i ja adici a k ce cij i. Ta je j e e j e a

e ika i i iji a d , d i i ih a i e aci a ih adah, ki so pisale zakone, pravila

i de i e i e, k e i e i a ki egija . G e a e a b ja, kje i i e i a

j di i kje je aj e aci a ega b ga a. T je a adi de g af kih, ek kih i

d be ih i ic. P e ika i i iji je e a d aci a ih d a a d d e i

e i a kih k i i h i a d ad d e ij ja ih, i a ih i ci i ih

akterjev (prav tam, str. 1 3). Sk e a ahk , da i ada i i , ki e jej e a e. Ti, ki

e jej e a e, de jej ka , e aci a . N i ka i e e e a ea i,

i ice da e je da ih e a .

Spremembe na bolje se zato danes dosegajo od spodaj navzgor, dobre prakse zasledimo na
mikronivojih v majhnih skupnostih, v katerih je implementacija e e b g a ja k a
makronivoju.

Novi modeli vladanja

Primera novega modela vladanja sta Central Indiana Corporate Partnership in korporacija

Copenhagen City and Port Development. Novi lokalizem razvija tezo, da mesta nimajo samo

i a ada je, a ak di , ce i g ba ega g a ja i i e icij i ji

ek ije, a di e a e e a j da ih e a ( a a , . 56).

Za d b de a je je k j d b a e a je fi a c i fi a ih fe je . Me a i aj

jav e fi a ce, ki e ide k i k ahajaj ed d e a a g e a. P i a g e

a i, da je i a i acija, je a eb a i , k j d ek kih eh , d gi a g e

pa govori, da je javni sektor edino varovalo pred pohlepnim kapitalom in deluje v javno korist.

Ka i N ak a ije a d ga a e a je i i e a i e e i a i e, kak d e i

de a je ed a eb i i ja i a b agi j eh, i ice a de i a je b iki di ide d

in uporabnike storitev. Kot primer dobre prakse na aja a e K be ha , ki je e ekaj

de e e ij a aj be e i e aj d b e e i e a d be ih k i . Re e a ja

e a je e i e a e i e i a je ja k i . P e a e je aci a ad i

portfelje v javni lasti prenesle v Port Corporation, javno podjetje, ki na trgu deluje kot privatna

79

e i e a i i e i a e d a je d g a b ce ega bi ega i e a e a, ki ga
koristijo vsi prebivalci mesta. Primer Københavna je kazalec, kako lahko mesto izkoristi javno
podjetje za generiranje profita, ki ga pozneje investira v javne dobrine in generira kapital za
javno infrastrukturo. »Gre za uporabo mehanizmov trga za doseganje ciljev, ki so v interesu
javnosti« (Katz in Nowak, 2018, str. 121).

Mesto torej razume mu i ika e i ke, ki jih i a a i e i a je ja k i . S e e

a e i a k a i e a bi a ja, ka i ab ja k ea i i a ed. K ce je gih g edih

k e e a e k ce a ja ega a eda, ki ga je a a e k 21. e ja fa azvil

urbani sociolog Richard Florida. Njegova glavna teza je bila, da je ustvarjalnost gonilna sila

e ek ije, ki i a a e i e ek je i di a , kak e e b k aj i a ek

ge g af k b je. U eh d e ega e a je d i e d jegove sposobnosti privabljanja

i ad ik a ja ega a eda (F ida, 2005). U e egije a i e a je d i a d

de e a a ja ih a e ik , ki i ij a ge g af ke b j , i k a g da k

rast postane sposobnost okolja, da te ust a ja e j di i abi. P edi e a ek jej ed

ab i i e i aj i f a k , g da , a i e i k ba je (idej e, k e,

razvojne ipd.), vse zavoljo privabljanja kreativnih ljudi (Florida, 2007).

Primeri

N i ka i e e je ast. Katz in Nowak (2017) ugotavljata, da mesta upravljajo s 50 60

odstotki vsega bogastva oziroma dobrin, ki jih imajo na voljo. Prav tako izpostavljata, da je za

e a k j , da a ej je ed i i ab i. K i e d b e ak e a a aja a

e Pi b gh, ki je ede de e ih i e de e ih e ih ej jega e ja a adi

prestrukturiranja ekonomije (Rust Belt) zelo nazadovalo. V zadnjem desetletju se je spremenilo

e e , a a a adi daja ja da ih aj a , a ak ke dje ja elijo biti tam zaradi

kreativnih ljudi, ki se naseljujejo v mesto. Z ekonomskega vidika je mesto razumelo, da je treba

i e i a i edi a d i i, k i e e, dje ja i a i i i k ba ji, i ak a i

ekosistem, v katerem sodelujejo zel a i e d be e k i e: Me je a e , da a

e e i S e e J b i a a e je je ga a i, a a ce i i e i a je ek i e ( a

tam, str. 67). To mesto danes glavni center za raziskovanje in inovacije v robotiki.

Poleg primerov, ki jih a aja a Ka i N ak, ak i a edi e i e d ge. Me a, k

a K be ha i Ha b g, a i a ja a dje ja, ki a agaj e ji i i g adba i

ja i a i a a i , ki db ja b e e e b a be e , a i k i i a i i mestnih

edi , ih dke a a abij a fi a ci a je i f a k e, ki je d e ih edi

80

dda je a i ce d ej a. U je ga ab jaj a a ja je d be k i ih
ciljev.

Drugi primer prav tako prihaja iz Københavna. Mesto si je zadalo cilj, da bo postalo prvo mesto
a e , ki a ja i e e i e g jika, i e e g e e a i e ega ka i a, aj

i ci j Da ke k d a e, a a e a, ki e ( ) a a ahaja d a i Da ka.

Napredek, za katerega so si ad jih e ih i ade a a e a, g a, da a a e

db jaj dje ja, ed i a i e. V ga e k g ak g a, da a a

a jaj g a i a i e i e ikda ide e a i e. V e e g dbe j jej i ek S e a

Casea, o »vzponu drugih« (angl. The rise of the rest.).

Povzetek in sklep

Me a ej i a i i de e e ci aci a i i g ba i ek iji. I aj , da a a

d aj ji ih d i. T e e i, da ade a aci a e i j i e b e,

vendar se spre e be da a j i d egaj a ka e i j i dij jih ka i ak e ji.

D gi a g e je, da e a ahk d e ej i i aj a a ak , da e a edaj je

a e kega aja i g adij a e a ada i, dje ji, ek j b i i ga izacijami,

i e a ii i k j . Ka i N ak (2018) ce i diji di i a ja a, da

i aj e a a j g e fi a ih i i da ahk a a, b e i ad ih k i

i e i aj j ih d , ak da j e e ij i e, ki jih je g e

i e i a i ( a a , . 92). P i e a je e b , da e a k j e a a i g aj

ak i i, ki a a ej i e i a je , i e a je k j a i g ad ja k i

(angl. community management). »Me a e , k ga i e ada ja, e ja. Za

ak d a, i ag d ji a i e a: ek i e i. (P a a , . 92).

N i ka i e e ed a a ek k a f acij e ikih e i e i a kih

b ij, a ak e e a ed a a a a e a. Ta ajaj adaj i e ahk b ij e

a d bce ga e, ki i j de ij e ike e e k i. A ja a ija je k ce a

daja a e i e i e e d b ih ak , e e a ja ek kih e a a d e ih ge g af kih

b jih. Na i e e e a je a a j ke k i e I dia a i , e e a je k j ke k i e

Fi i ge d ge. N i ka i e dk e i ed b j a i je i e , da ade

e b e i da a e a e a e i e e a i a i, ka je db d , e da je ahko tudi

b e a i . T a e ahk i ede e eb de i i a je ja ega ek ja, ki e

ed eja e eka e e e a e i e b eg i a g e a de j je i e (Ma ca , 2018).

81

N i ka i e di ka e ea da a jih e : ge g af ke enote, regionalne ekonomije,

gi a d b i e i i e, e ja a dje dje ij, ad i ci i -d be ih k i i i

deljene kulture in vrednot (Katz in Nowak, str. 18).

e je i ika a a aci a a, je e e a je e a a ka .

LITERATURA

Katz, B. in Nowak, J. (2017). The New Localism: How Cities Can Thrive in the age of populism.
Washington: The Brookings Institution.

Florida, R. (2018, 23. Januar). Can a »New Localism« Help Cities Transcend Gridlock? [Blog].
Dostopno prek: https://www.citylab.com/equity/2018/01/can-a-new-localism-help-cities-transcend-
gridlock/551219/ .

Florida, R. (2005). Vzpon ustvarjalnega razreda: i kak a e i ja de , i a , k i
ak d e i je je. Ve e je: IPAK I i a i b a a i i a j i f acij kih eh gij.

Florida, R. (2007). The Flight of the Creative Class: The New Global Competition for Talent.

Ma ca , M. (2018). The Va e f E e hi g: Maki g a d aki g i he g ba ec . Zd e
kraljestvo: Penguin Books.

Glaeser, E. (2011). Triumph of the City: How Urban Spaces Make Us Human. London: Pan Books.

Smith, P. M. (2005). Transnational Urbanism Revisited. Journal of Ethnic and Migration Studies, 31(2).

H e a , M. (2000). N i ba i e di. P i i a e ih e ja ed e i. Lj b ja a: Z a e a
k ji ica Fak e e a d be e ede.

Strassoldo, R. (2005). A sense of Place: The Global and the Local in Mobile Communication. V
Communication in the 21st century, ur. Janos Kristof Nyiri. Passagen: Passagen Philosophie.

82

a a Ma i

NASILJE NAD STAREJ IMI LJUDMI DOMA EM
OKOLJU

Povzetek: Problematiki nasilja nad starej imi ljudmi je pozornost namenjena ele v zadnjem
obdobju. Kljub temu da gre za podraziskano podro je, dosedanje raziskave ka ejo obstoj
problematike in poudarjajo potrebo po ve jem obravnavanju. Starostniki do ivljajo nasilje
predvsem v dru inskem okolju, najpogosteje od odraslih otrok ali partnerjev. rtve o nasilju
pogosto ne poro ajo, bodisi zaradi strahu, sramu, omejene mobilnosti, nezavedanja, bodisi
drugih razlogov. Problematiko je treba obravnavati sistemati no, in sicer na dr avni ravni
organizirati dejavnosti, ki zmanj ujejo stopnjo tveganja za pojav nasilja nad starej imi ljudmi
v dru bi, oblikovati in voditi javni diskurz, s katerim se predstavi problematika in pove a javna
ob utljivost, prav tako pa je treba ustrezno ukrepanje, in to je izobra evanje ljudi (tako tiste, ki
se strokovno sre ujejo s starej imi, kot tudi javnost) o prepoznavanju in ukrepanju, e pride do
nasilja nad starostniki35 v doma em okolju in urediti varnostne mre e za starej e ljudi, ki so
rtve nasilja v doma em okolju. Starostniki so namre zelo ranljiva dru bena skupina, katero
problematike je treba prepoznati, zaznati in za eti ustrezno re evati in prepre evati to
problematiko.

K : a ej i j dje, a i je, d a e k je, e e e a je a i ja

Uvod

Nasilje nad starej i i j d i je b ika ed eb ega a i ja, ki e g a kak a a je.

e a g e a d be e, cia e i ja d a e e e a e, e ah d ih d bah je

g i e e d d ge ice e de e ih e ej jega e ja. O a i je i e ste nasilja

je e k g i i a adi a ka a i ka , a ak a e a i ja g (i a i ih

a g ) ij . D a i ja ad a ej i i j d i ihaja ed e aj d i kega a i

( e b j k i ) i i ci a ega k ja. Na e i e ka je ika a i eg ed b je e
i e a e, b e a i i a i a i je a i ja ad a iki d a e k j S e iji i

eb d da e a i k a j e je ega d ja i a e ad je da i i a i e

35 V ada je a j i je ak ki k e ki .

83

e ja aki a i je . V d e de i e ka e b ed i a a ede i e

a i ih b ik a i ja ad a ej i i j d i, ada je a a b b e a ik id bi a ja

da k a i j ad ji i d a e k j i ed a i a d eda je e ke a i ka e

a e d j . V ada je a j e b ed i a a deja ike ega ja i a a e

deja ike, ki i aj a ja a i ja ad a ej i i j d i, i ed a i a a i e e e e a ja

takega nasilja.

O

V literaturi lahko dk ije a e e ede i e e b ik a i ja ad a ej i i j d i:

fi i (a i e e ), d e (a i ihi ), , fi a (a i ek k , a e ia )

a i je i a e a ja je (H a i , 2002, . 37; H a i T e i Fe icija , 2004, . 13). Kot

eb i b iki a i ja ahk ajde e a a je a ik i a a e a ja je a ej ih

(Akerman, 2014, str. 43). Svetovna zdravstvena organizacija (angl. kratica WHO) definira

a i je ad a ej i i36 »k e k a a i a jaj e e deja je ali opustitev primernega

k e a ja, ki a ej i ebi a k d a i i k « (WHO,37 2016, v Mlakar in drugi, 2016,

str. 6). Vsako nasilno dejanje zoper starostnika lahko vpliva na njegov razvoj bolezni in pojav

k db, a j je ek d ki ia j , ab a jeg a d b ,

i aj a e a je i i jej aj b (K i a Ve ik i d gi, 2008,

. 337). Sice eka e e b ike ab e ebej a i e a a ej e j di, . a e a ja je

in materialna aba, ja jaj e a d ga e a i kak de i i ab ja j e k a i
otrok (Penhale in Parker,38 1999, H a i , 2002, . 37).

Te e a i fi i a i je, ej aba fi i e i e, ki ahk i e e e k dbe,

b e i e a i k a e, e ka e k da ja je, i a je, e a je, prevelika nasilnost med

h a je je i eg a je , eje a je giba ja, e e a aba i je a id . P edice e

ka ej d bah, je ih k eh, a kah, k dbah, ki ( ahk ) aj i a id

ipd. P ihi a i d e a i je, i je a je e e b e i e, a i, je ja, e

ka e k i je, a je je, i e a je, g je, i fa i i acija a ika, e e e a je ik

d gi i j d i, d a je e b ih a eh b e d g a s starostnikom, osamitev,

e g a je bi k id . P edice i ah a ah, a i , a j e a a je

36 »Na i je ad a ej i i ahk ede i di d gi i j i, a i k i e je a ej ih j di. P je a i je

ad a ej i i e a e ed a a i ca, ki a i , i e je a a e, ki de e e je ja.«

(Mlakar in drugi, 2016, str. 6)
37 World Health Organization (2016). Elder abuse.
38 Penhale, B. in Parker, J. (1999). Elder abuse and older men: towards an understanding. COE-Strasbourg:

Seminar: Men and Vioplence agains women.

84

i i ka a d ba, je a ja a i d g aj e ih ke edice, ki k j jej

de e ij , a k i id . P i fi a e i ma ekonomskem nasilju gre bolj ali manj za

nelegalno ali nepravilno rabo prihrankov, posesti ali lastnine starostnika, ponarejanje podpisa,

k aj de a ja, i i k d i g dbe a i ke i d. Taki e a a e ebej

izpostavljeni starostniki z os abe i i i e je i d a ja a adi de e ce a i

de e ije. S a i je je kak e k i e j i i ik a ik , ki e da a i

e e da i i i e ak deja je. Za e a ja je e i k b ik a a a je a i

neizpolnjevanje b e i i d i, kada a e ag a ja ih d b i (hrane, vode,

oblek, zdravil) oskrbovancu/-ki. e je ahk dh a je a, eje a e e ik a i e ajhe

d e ek d a i , i a e e a i e a i i i e i e ih a e ah (Ra b ek,39 2002, str. 31

35, M aka i d gi, 2016, . 6; WHO, 2018). T eba je da i i, da e ad ij g

i aja e b ik a i ja i a , i e e ahk g i e a i a i ja ad

a ej i i j d i (H a i , 2002, . 35).

Posledice zlo abe a a ej e a e ike d je ajaj e, aj ahk di e a i ajh e

k dbe aj e ej e i aj ej e e a e (WHO, 2018). V a e i ki a i ka i, ka e i

e e a i i abe a e ab, a ai j ji i abljenih in

e ab je ih a ej ih j di. P i aj e e d a e ka a i ka e je bi i k i e

e ab je ih a e ik i ih e 40 %, ed ab je i i a iki a e 9 % eb.

P e i i e i e deja ike ( , a , cia a d a, ih dki i d.), e da i a i

be ega deja ika, ki bi i a a i j j ji i ed a ej i i ab je i i

a e iki. Sk e i i , da abe i e e ik e , ki ed a ja d da e a

za umrljivost (Lachs in drugi, v Wolf,40 2000, H a i , 2002, . 40).

O ja a i ja i a ikah g ede a ka ej a i ka e a j e i i edke. Neka e e

e ke, ka ad ke i a e i ke a i ka e j jej , da e bi aj e ke, ki a ej e

od 75 let (npr. na Norve ke je bi ed 60 % i 80 % e a i ja d a e k j a ej ih

e k), e d ga a i ka a i ZDA a je ka a a, da je bi a e i a (52 %) e a ej ih

kih. P a ak d e e a i ka e ka ej , da e de e ab je ih a ej ih kih

pove je. Sice a a ej e e ke aj g eje e fi i ega, a ej i ki a ihi ega

a i ja. P a ak e ka ej a j i i i edki i cih a i ja ad a ej i i, aj e

ZDA e a ike ed b j i e a jej , ed e k a N e kem ugotavljajo, da je 70 %

i ce kih. K j b e a e ka ej e a ike i b ikah a i ja: e ke

39 Ra b ek, V. (2002). Ob ike ab ja ja a ej ih j di. Kakovostna starost, 5, 1 2.
40 Wolf, R. (2000). Introduction: The nature and scope of older abuse. Generations, 24(2), 6 12.

85

najpogosteje odgovorne za razne oblike zanemarjanja (zavestno oziroma aktivno ali nezavedno

i a a i ), ki a g eje i ajaj fi i i ihi a i je (H a i , 2002, . 41,

42; H a i T e i Fe icija , 2004, . 15; Ake a , 2014, . 43). Zad je e je ka e

a , da je a i je a a a , a i e ek ka d i a ej ih e k d

partnerja ali odraslih o k ( g ja ak S e iji k ji i) ahk e a i

abe i a ja e b e i h d i aj (H a i , 2002, . 42).

O

»P a jka je a i i ih da k d ja a i ja ad a ej i i judmi je zgovoren dokaz

e , kak je d je ab a i ka . e i e a e i e a i ka e ega d ja a

a ih dajej a i e, ce a j e i da ke. K j b e a e a i eh j jej

a i je b e a ike.« (H a i , 2002, . 39) Ve da a e a i ja e ik k a ij .

Ede i ed e e j ih a g a k e je dej , da a iki a i je i ab

aj g eje d i jaj d a e k j d b i jih d ik ( ed e a e je i

odraslih otrok). Razlogi za k e a ahk di d gi, i . di d
a ii i ca,
ai ee e i, ah ed a e a je a i i i ci a i acij , e ja

a i ad i a i e e e g je ( . e g a je e ef i a ja), e e ij g i i

navide e abi i d i kih d , ah ed i g b ek ke a i, b ek

sramu, strah pred nerazumevanjem okolice in obsojanjem, nevednost ali pa dejstvo, da

starostnik nima nikogar, ki bi mu lahko zaupal svojo stisko (Akerman, 2014, str. 44). Prav tako

i aj ahk a iki a i e d a e e e a e, i e a e, fi i e i giba e

eji e, a j a e i a i a e abe a a a e a edaj i a je e

e aj . Za adi a e ih i e i ih d gih a g e a ej i j dje a a i je e i a

d i aj a i (H a i T e i Fe icija , 2004, . 18). T eba je e da i i, da g e a

veliko neskladnost med primeri nasilja in prijavami nasilnega ravnanja, kar ponovno

e g a g ed ea a je ja a. e a je e a i ka e a i j ad a ej i i

eba i d a e k j a a je e a cih a ej ih j di, ki jih ahk a ke i a i,

ej d a i j dje, ki ih fi i b i dg a ja i. P i a e a i k a j

tako najbolj ranljivi (te e i d e b i a ej i j dje a i d i i d d gih a i ce

a a je i) i e i, aj a i k a ci d jih e je idej a i e ih

i aj . P edi ed ide a ja e e a i ja ad a ej i i j d i d a e k lju

ik b j a i e a (H a i , 2002, . 39).

86

G ede a da ke WHO i e a 2018 je ed j d i, a ej i i d 60. e , ak e i a e ik41

ad jih e ih e d i e e i ed b ik abe aj k i, ka e i i i. dija, ki je

bila opravljena leta 2017 in je zajemala pregled in analizo dostopnih podatkov, pridobljenih iz

28-ih d a a i ih de e a (52 a i ih dij), je pokazala, da je bilo v zadnjih letih

15,7 % j di, a ej ih d 60. e , e ( eke e) abe. Kak e e je , ahk aki

da ki dce j jej ea a je, aj e g e ija ij abe (Y , Mik ,

Gassoumis in Wilber,42 2017, v WHO, 2018).

E a i ed ih e kih a i ka a e d j je a Dogaja se njej in dogaja

se mnogim. Ne bi se smelo. Raziskava o zlorabi starih ljudi (H a i T e i Fe icija , 2004).

e a e g e a e e e a i a i ka , di eka era spoznanja tujih raziskav in poda

i h di a a ada j j a i k a je. A ici ab ja a e i »zloraba«, aj i a i i e

kakor termin »nasilje«. Ta e i aje a a e ak a i je k di a e b ike e e ega

vedenja do starostnikov (p a a , . 13). G ede a da ke je i e a e k ica (63,6

%) ab je ih eb ed k a a i a je e . Ve i a (83,7 %) e a i ja

je i e a d a e e e a e. Ze g e ja ja di eje a e i , e e i

i d ge b e i, k . de e ca, a je ka i, e b e i i d., ka i eje

a j i e a eb k bi i egi. D e e ji i ab je ih a ik je a

d i ih d ege i k be d gih j di. V eh e i ah i e je a ab

d i ke k j , i e e a i ka a di e a e e i ih jih a i ka , i ice

aj g ej i i ci ab d a e k j a d a i ci. P ica ab je ih eb

je bila zlorabljena od svojega odraslega ot ka a i k, i e i e eb a d d i kega

a a a i d ika. Obi aj ab je e ebe i ij b e a e ja ( e i a e

a e je / a e i i ab ), ed e d e e ebe. Sk ad ji i a i ka a i

se kot dejavnik tveganja ka e bi a je d i ki k b a ce , aj je a e 40 %

ab je ih eb i e k e g di j eb , ki jih je ab ja a. Deja iki

ega ja, ki i aj aj e ji i , da k b a ci ab jaj a ike, : a i e ,

prevelika ob e e i e i e a e a je a ej eb , ki j eg jej . K ajb j g a

b ika abe e ka e fi a a (d e e ji i ab je ih eb), a j d e a aba

( e i a ab je ih eb) i k aj a j g a a e a ja je ( aba e i a abljenih

eb). Odk i i d a i e a e abe, i ice d a e ja. P da ki a ak ka ej ,

41 P a e ik je i je e a , ej ki i e ke.
42 Yon, Y., Mikton, C., Gassoumis, Z. in Wilber, K. H. (2017). Elder abuse prevalence in community settings: a
systematic review and meta-analysis. The Lancet Glob Health, 5(2).

87

da e abe aj g eje ja jaj a a i k i i, ej e ja ja e b ik ab
i a . Sice a d ab ihaja d a e ( aj e k at) in/ali institucionalnem okolju
( . d i a a e e, b i ice, a di a e a b e) (prav tam, str. 14 18).

V raziskavi Nevarna zasebnost nasilje v dru ini v Sloveniji (Sedmak in Kralj, 2006) sta

a ici a i k a i di a i je ja a a i ja ad a e i i a i d i e. O g i

a i ja ad a ej i i j d i i aj a ed ji da ki: 13,6 % dg a jaj ih a aj e

d i , ka e i e i aja a i je ad a eb , i e e g e aj g eje a ihi a i je

(9,1 %), ek ik a j ih de e ih a a e a ja je ebe, fi i i ek k a i je (4,2

% 4,8 %), najmanj pogosto pa za spolno nasilje (0,5 %). Avtorici poudarjata, da so v primerjavi

d be b ji j a e a a je i b ja je a i ja ad e ka i in otroci pojavi

a i ja ad a iki e ed b j a i a j a a i (prav tam, str. 105). Sicer pa je

reprezentativna javnomnenjska raziskava Nasilje v dru inah (Sed ak, K a j, Meda i i

Si i , 2006) ka a a, da a ej i e de i b e atiko nasilja (zakonodajo,

e e i i i akcija i i edij ki b e a je ega d ja) ab e e a je i k aj i;

a ak je ja e a ce d a i ih a a j i a ej ih i ja kak i aj ih. Ve ik

de e a ej ih e de di e bi ik a a , e bi a i a i e a i ja d i i,

ka a i k a ci ja j jej e , da i aj a ej e ebe ibke cia e e e i a i

a a je b ij k eb i e eh i a k i d a adi e e e g je ( a a , .

79 81).

Leta 2011 je bi a e a e de a i k a ja a i ja ad a ej i i j d i a je a

e e e a i a a i ka a ebi a a S e ije, a ega 50 e i e . Ra i ka a e je k a ja a

di a a je a ega a a ja i edge e acij kega i ja. Na i je je po rezultatih

e je e a i ka e e 7,4 % a ke i a ce . K aj g ej a b ika a i ja ad a ej i i

j d i e je ja i be ed a i je (69,3 %) ( b ika ihi ega a i ja), ka e e je a

k aj ik a e e k k kih. O i k ji ek kega a i ja a g ede a ai

e ak g . Naj g ej i i e ji a i ih deja j i ede j ad a i i j d i di

i ej a i ka i d i ki a i. G ede a da ek, da de e i a a ej ih j di, ki je d i e a

nasilje, na a a je i c a i ja i e e a dg i i, ahk aj de ja j je

a ji ah i a e a i ja (Ra ,43 2013, v Mlakar in drugi, 2016, str. 14 16).

43 Ra , K. (2013). Na i je ad a ej i i. V J. Ra ( .), Staranje v Sloveniji: raziskava o potrebah,

zmo nostih in stali ih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije. Lj b ja a: I i A a T e jaka a

ge gij i edge e acij k i je.

88

V prispevku Kriminaliteta nad starej imi in izhodi a za varno staranje v Sloveniji (K a ik

i Pa i M e je, 2013) a a ja a i a ak eg ed a i i ih da k icije d e a

2001 do leta 2011 kot kratek pregled literature. Ugotovila sta, da se je kriminaliteta nad

a ej i i j d i ( ebi a , ki je a ad 64 e ) S e iji e a e bd bj

k aj d ji a. Naj e a ej ih j di je bi k d a ih ka i i i deja ji e

e e je (d b ih 80 %, a e jih icija e j b a a a k aj 4.000), da e a e

so kazniva dejanja e ek e a ice i b i e (d b ih 5 %, a e jih je e

269), g da ka k i i a i e a ( k aj 5 %, ib i 230-krat letno) in najmanjkrat kazniva

deja ja e i je je i e ( k aj 3 %, e 143 i e e ). U e ati pa je

eba eji e, i ice e a e a ih j di i ija i ab. S a iki e g ede a ai

b ik abe, i ca i k ja, ka e e d abe ihaja, a adi e ih e e ih, ihi ih

in socialnih posledic viktimizacije zelo ranlji a d be a k i a (prav tam, str. 389).

P b e a i a a je di g i e e a a j a i ja. Neka e i a ke i a i a e

a i ih b ik a i ja, k g je, e ba i e a je, ah a je, ega je

zasebnost ipd., ne obravnavajo kot a i je. P i e da ki i ke a i ka e (Ka a ci,

Yazici, Özkul in Küpel, 2016) o percepciji nasilja starostnikov (v kateri je sodelovalo 500

prostovoljcev,44 a ej ih d 65 e ). A ji aj , da kar 59,6 % anketiranih jemanja

njihovega denarja b e d je ja e eje a ab ; 64,8 % a ke i a i a e ja je

de a ja b e a i a e di . Ra i ka a je ka a a di, da e i i a ke i a ci a i e

k i a ja a a ika, kada d i ki a i d e (26 %), i i ega ivezovanja na

e j (30,4 %) i fi i ega a i ja ed a e je a (14, 4 %) e d je aj a i a ej k

a i je. Za i i je, da 76,2 % a ke i a ih e i, da bi edje a i a i i a ija i i

a e a i je a i ab , be e a ica a ke i a ih e i, da aj d i ki a i e bi

bi i ka a i a ja a i a deja ja. Ka 36,8 % a ke i a ih e i, da a i je d i ke

okolju ne sme biti odkrito (prav tam, str. 234 236).

Dejavniki tveganja in varovalni dejavniki

Na pojav nasilja imajo e ik i deja iki ega ja. Deja ik , ki e aj ega je a

a a ek a i ja, i jih ih k a ifikacij a je e . V e ej e je i e ki a i ka i

a ici H a i T e i Fe icija (2004) k a ifici a a i e deja ik ega ja, i icer:

ih fi i e deja ike, deja ike, ki d i i d k ice a ej ega eka, i k e e

socio-ek ke deja ike. P a a aje a e e e , a j a e i , ihi

44 Mi je a a ba a.

89

i ade , ak di d d gih, i i a i a jenost. Dejavniki, ki so odvisni

d k ice a ej ega eka, e b e e je i e k b a ca/ k b a ke, a k

d ei i d da ega ab ja ja a de a ej i i a k b a ca/ k b a k ,

ebi a a je ebe, ki i i a ik , abe a ade aj d i e, i ki

d h dek i ja i b a be, e ajh e i a i ih b ik ege a a ike,

prenapolnjenost domov za starostnike in institucij za oskrbe, izgorelost tistih, ki skrbijo za

starostnike. Pod zadnjo vr a adaj e e i i g ed a a ej e i a , eki ja je

adici a ih edge e acij kih d i kih e i, e i ja je e d e a a ike,

i e i ded a ja i a edi e i aj d i , ig acije adih ( ed e k j ,

ka e e aj bi ci adici a k be i a d ike), e a je e i a a ej ega

ebi a a, eje e i k be ( ak d a k i i ci a e k j ) i e e je

i ka je a ik a b bje, aj a adi e eh ih e e b e k a i sploh ne spremljajo

i a eh i je j kih d jih (H a i T e i Fe icija , 2004, . 13). Ze

e be d be i deja ik a je di cia a i ika d a e (H a i , 2002, . 42).

Glede na klasifikacijo WHO (2018) so dejavniki tveganja, ki ahk e aj abe

a ej e ebe, e e i a a e a e ika, d a ed eba a, k i i /a i

d be k i a i. T ega ja a a i a e ika k j jej ab fi i i d e

d a je e e i e e d e e je, isotnost alkohola in zlorabe substanc. od storilca.

P i a i ja je ahk k e aciji i k i i je je (bi a je k e

g di j ). Od ed eba a je ahk e be deja ik ega ja, e je e

( ed e fi a ) d i a d svojega storilca. Na skupnostni ravni sta socialna izoliranost

in pomanjkanje socialne podpore prav tako pomembna dejavnika tveganja za zlorabo

a ik . e i i a iki i i a i a adi i g be fi i ih a i d e ih b i,

d i kih a a i ija e je . D be k i deja iki k j jej deja ike, ki bi i

e je i i ej ji k a ifikaciji ( . e e i e a i: a ej i j dje e ci i a i k

ibki, d i i i k hki, ad e i ed ge e acija i aj d i e, i e e dedovanja in

e ji kih a ic, ki i aj a a aga je j i a e ia ih d b i , a jka je

sredstev za zagotavljanje oskrbe ipd.) (WHO, 2018).

V S e iji ebe d g aj i k bi e e egaj a ji e g ji i, ki bi

bile ag je e d ja e e e a d j d a e ega i cia ega a a, aj

edi a iki b j a i a j e e i k bi i egi a d . P e b e e je ,

e b je a eg i k ikacij , a k d e d i ki a , ki

k b a ci/ k b a ke, a e ike i e a kak k b a ej ih j di a d i

90

be e aj g ej i deja iki ega ja a a i e d e (K i a Ve ik i d gi, 2008,
str. 338).

Sk aj deja iki, ki e jej ega je a ja a i ja, je eba e i i e a a e

deja ike, ki a i je e e jej . e i e dije ka a e, da a a a a deja ika

cia a k j e i a cia a d a a ej ih j di i bi a j ka edi e a jih.

Vi ja ja cia e d e i e ja k j e cia e a e a j a a

ega je a ab a ej ih j di, a ak a dije ka a e, da je k i je j k

k je ( je k g di j ) g a i deja ik ega ja a abe a ej ih, ed e

g ede a fi i i fi a ab (Pi e e , B e , Riffi i Lach , 2016, . 200).

Deja ike, ki a i je e e e jej a i aj i ij jeg e edice, ahk de i a

eb e i /a i d be e a a e deja ike. A g e ka dija (M a , Te a , Di i

McCreadie,45 2007, M aka i d gi, 2016, . 9) g a ja, da aj e b ej i eb i

a a i deja iki: d b d a je ( d a i a ej i j dje e a je ej k d ji i edica

a i ja), i i a i je j ka a a a ( h a ja d e i ) in religioznost (versko

e i a je aj a k j b a je a i j ). Naj i k i ej i d be i a a i deja iki a i

skupnosti, v katerih so starostniki socialno povezani med seboj in z drugimi generacijami

cia e e a i, jci a de e i javne podpore za kakovostno oskrbovanje

d ik (Ra ,46 2013, v Mlakar in drugi, 2016, str. 9).

P

V S e iji je d e a 2008 e ja i Zak e e e a j a i ja d i i, ki a e je

ministre, policijo, strokovnjake v zdravstvenih organizacijah, socialnovarstvenih in

i b a e a ih a dih, da de jej i k a aj k ad a i i. O enjeni zakon

defi i a e a i ja: fi i , , ihi i ek k a i je e a e a ja je

(K a ik i Pa i M e je, 2013, . 293 294). V 4. e eb e a i k bi, a

ak k ad e e d i ke a e i i a id e ebe, menja tudi starostnike, in sicer: »(3)

P eb e k bi i b a a a j a i ja i de j i a de e e a ej e ebe i

i a idi e ebe, ki a adi eb ih k i i i b e k be i a e. (Zak

e e e a j a i ja d i i ZPND, 2008, 4. e ) Zak daj i ed i i ed a jaj

45 Mowlam, A., Tennant, R., Dixon, J. in McCreadie, C. (2007). UK Study of Abuse and Neglect of Older People:

Qualitative Findings. London: Comic Relief, Department of Health.
46 Ra , K. (2013). Na i je ad a ej i i. V J. Ra
( .), Staranje v Sloveniji: raziskava o potrebah,

zmo nostih in stali ih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije. Lj b ja a: I i A a T e jaka a

ge gij i edge e acij k i je.

91

d ag a a a je e e i ih k e a e e e a je i a j e a je a i ja
(K i a Ve ik i d gi, 2008, . 338).

Sklep

Za e e a je b e a ike ab ad a ej i i j d i je j delovanje tako politikov (z

aja je e ih cia ih i ik) k di i ih, ki e ed de aj a ej i i j d i

( ej d a , cia a i d.), e ad ih ga i acij i ci i e d be (H a i , 2002, . 43).

Za a j e a je abe i a i ja ad a ej i i j d i je eb i e di ci i a

de a je k ih b: a cia a ( ag a ja je a e, fi a e i

a a j ke d e), a i b a e a je ( ja i i i b a e a i i i a e e a i i

kampanjami) in za zdravstvo ( dk i a je i d a e b a a e ) (WHO, 2018).

Ze e b a a i b j i aba i a i i b ika a i ja je e e i a. G ede a

, da b j a i a j a ega a d ja i deja ike ega ja a a i je e ab

starostnik , ahk e e i e g a e e e i a a jih (K a ik i Pa i

Mrevlje, 2013, str. 395). V literaturi lahko najdemo delitev na primarne in sekundarne prakse

e e e a ja a i ja ad a ej i i j d i. K d be e e i i k e a i a i avni se

je ka a a e a je e a k i. P a ak a e e e a j a i ja i aj k e

e, i je ed d gi da ja je e ak i i a je a ej ih e d a a je

d , ki db jaj k d bi a i a, ek i a, a i a ipd. Pomembno je tudi

a j e a je d h dk e ee ak i i i b j a je ka e kega a dja ( aj b

i k i , a i i a e ji ) i i e cia ega a a ( a ag a ja je d e

a i jce ). Na aci a i a i je e be e e i i k e e a ja i a

h b ik a ja ba e da k e e a i j , ka bi ka a e i a i je

b e a ike. D a a bi a a i aja i aci a e a i ka e i b ik a i ( e i e e i a i)

akcij ki a i i e e cije, ki bi e a i a a e deja ike i a j a i deja ike ega ja

za nasilje. Skupaj z omenjenim je treba zagotoviti tudi ce i , b ji i i k kak

b a a e a i ja, ki je i k g e a ak , da d e e di ajb j ik i e i

stig a i i a e b ike a i ja ( . a i je ad a ej i i). P eg eda i bi bi eba eda je

ak e, ki b a a aj b e a ik a i ja, i b j a i jih ebi k k a i e i e a i

jih e i a e e e a je a i ja. P i g ba e i ade a j manjkajo kazalniki za

k i h di e i k i ade a je a e e e a je a i ja ter mednarodna klasifikacija

nasilja (mednarodna uskladitev). Na mednarodni ravni so bile sprejete resolucije na visoki

a i, ki a e jej d a e, da b d e e a e ed eb a i je jih d a ah i

92

a ja e e e e e a e a a ak b e a ik , i e e je d a aje
izvajanje in implementiranje omenjenih resolucij (Mlakar in drugi, 2016, str. 9 11).

Sek da a e e i a eb je i k i e k e e, ki ed e i a g e e k i e. P i

k e je e a b e e i e d i kih k b a ce / k b a k, ki k bij a a ej e

ga i i a je ad e e k be i a ag a ja je i d cia ih

k b a k/ k b a ce , i b a e a ja, e a ja i i a d i ke a e, k j i e

d e k ie e de a a a ej e j di. Se adaj g a i a de a

a ja je, ki eb jej a a ej e i d e e a ja j de a je ( .

i aeaj ic). P a ak je e be k e a ag a ja je eb ih b ik i

a ej i , ki e a i ja, g a je a ih a ih e , k eb a a a a e i a

a i a e hi e, ki dij a a a a i e , a k je i d a e ; k ie a

sa i ag a ja je ih ke i; e ef ke e e a i ag a ja je

i f acij ( a i ka e ka ej , da e a adi a i i e i k i e). Ob e je e a

e b i k e i a e e e a je ab a ej ih j di: a e a je i i b a e a je

b e a iki j di, ki e i de e jej a ej i i, i ja i a e e a i i j di

ah a i ja ad a iki, e a a j ak i i a i ja e i ka j i.

Razvijati je treba medgeneracijske programe in i b a e a ja a d ega je edge e acij kega

i ja. U i k i a ag ediji, ki ahk i aj a d ja i d a ej ih

in spremembe stereotipov (H a i , 2002, . 44; H a i T e i Fe icija , 2004, . 20;

K i a Ve ik i d gi, 2008, str. 338; Mlakar in drugi, 2016, str. 11 13; WHO, 2018).

K i e d b e ak e S e iji ahk a ede I i A a T e jaka, ki ad jih

letih izvaja program Staranje brez nasilja, ka e ega a e je e e e a je a i ja ad

a ej i i, ed e jih e d a e k j , ka e e di ajb j i a je i.

G e a i e di ci i a i i S e iji a i a i i g a , ki i e e e a j a i ja

aje a a i, ci ki i ih ki idik. P g a k j je ab ja ja, nudenje

i, i di id a e a je a ej i j de i jih i d i ki a i d. P a

ak i ajaj de a ice a i ih ka ih k jih, ki e a e idik a i, i

e e g e a e a je a a ih deja ik ; k ici d a ( . obisk lokalnega policista),

a e i e e j ke a i ( . i ia j ke) e ak i i idik

(npr. trening preproste samoobrambe za starostnike), prav tako pa spodbujajo pozitivno

komunikacijo in seznanjajo starostnike z njihovimi pravicami. Namen programa je tudi

93

g a ja je a i je i i b ik a i ja ad a ej i i i b a ih ka ih k jih (M aka i

drugi, 2016, str. 17 18).

Na i je ad a ej i i j d i je e a d be a e a a, je e e a je ah e a e e ik

razisk a ja i de a. Seda je ( a e i e) a i ka e ka ej a j e i da ke, e a

a jaj a b aja je e e a e. Na i je ad a ej i i d a e k j ada a d je

d i kega a i ja, a ka e je S e iji j a ce i ej a a a i a roblematike, saj

i a jk je ci kih dij, ki bi ce i b a a a e d be e k i i e, ke,

a i je i a i i e b ike a i ja (Sed ak i d gi, 2006, . 5). Te a a je di a adi

ka e , a adi ka e ega e je g a ja a i je b e a ike. Na i je d a e

okolju najpogosteje izvajajo odrasli otroci ali partner/partnerica, pojavljajo pa se vse oblike

a i ja (fi i , ihi , ek k, a i je i a e a ja je), g e b ik

a.

Ve i je treba posvetiti raziskovanju te problematike, in sicer pridobiti tako

e e e a i e k a i a i e da ke k di g b je g ed a e e d i kega

a i ja S e iji k a i a i i i dija i, i e e e e abi i a aj a ji ej e. Za

ag a ja je b a a e di aj a ji ej ih a ej ih j di je eb a i e a i a a a i a

ja a. P eb je i e di ci i a b a a a je b e a ike e ih k ih b:

i b a e a ih i d a e ih i i cij e b a cia a . Za e e e a je a i ja

ad a ej i i j d i e i k i i e e i i k e i i a j e a je i a deja ik

tveganja ter spodbujanje varovalnih dejavnikov.

Sk ad e e ji a a je ebi a a e i i a i ih d b b e eba i e i ej e

i ka i k e e a e e a je e a a i ja i ab a ej ih, aj b a i i ee i i i

g a i, e e ba i ak a a i a ik , ag a ja je k be a d a i

i i cijah, a e a je i i b a e a je , k i a i a a . Na a i je ad

a ej i i j d i je eba ej a ja i, i b a e a i ja , da ja i ak ke

a jk ji i, a a i ja g i i , a ja i kak a a je i cia

kj e a ej ih j di e edge e acij k odelovanje. S e e i i je eba d be i d

d a ej ih j di, a i i a a ja i e a i a ede je abah a ej ih j di i e

e ega i ab je e eki i i i i ej b e a iki.

LITERATURA

Ake a , B. (2014). Na i je ad a ej i i. Kakovostna starost, 18(2), 43 45. Univerza v Ljubljani:

Fak e a a d be e ede. D ek: https://www.Dlib. si/stream/URN:NBN:SI:DOC-

DQH0LCEG/fbc20e87-1d18-4ceb-848f-c57d7309bd88/PDF.

94

H a i , S. (2002). Od i a ja: Na i je ad a i i j d i. Kakovostna starost 5 (1-2), 36 45. Dostopno
prek: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/slike/762-1.pdf.

H a i T e , S. i Fe icija , P. (2004). D gaja e jej i d gaja e gi . Ne bi e e .

Raziskava o zlorabi starih ljudi v Sloveniji. Kakovostna starost, 7(1), 12 22. Dostopno prek:

http://www.inst-antonatrstenjaka.si/slike/710-1.pdf.

Kalayci, I., Yazici, Ö., S., Özkul, M., in Küpel, A. (2016). Perception of the elderly on elderly abuse.

Turkish Journal of Geriatrics, 19(4), 232 237. Dostopno prek:

http://geriatri.dergisi.org/uploads/pdf/pdf_TJG_956.pdf.

K a ik, A. T. i Pa i M e je, T. (2013). K i i a i e a ad a ej i i i i h di a a a a a je

v Sloveniji. Varstvoslovje, 15(3), 385 397. Dostopno prek: https://www.fvv.um .si/rv/arhiv/ 2013-3/06

CrimeAgainstTheElderly_2013_3.pdf.

K i a Ve ik. T., Re a , I. i Mihe c P ik a , B. (2008). I b a e a je a e e e a je a i ja

nad s a ej i i. Socialno delo 47(3/6), 337 340. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za socialno delo.

Dostopno prek: https://www.dlib. si/ details/ URN: NBN: SI:DOC-NN27ZEZI/.

M aka , T., V j i , A. i M a jak A. V. (2016). P e e e a je a i ja ad a ej i i. Kakovostna

starost, 19 (3), 3 19. Dostopno prek: http://www.inst- antonatrstenjaka. si/slike/1616-1.pdf.

Pillemer, K., Burnes, D., Riffin, C. in Lachs, M.S. (2016). Elder Abuse: Global Situation, Risk Factors,

and Prevention Strategies. The Gerontologist 56 (S2), 194 205. Dostopno prek:

https://www.researchgate.net/publication/298915064_Elder_Abuse_Global_Situation_Risk_Factors_a

nd_Prevention_Strategies.

Sedmak, M. in Kralj, A. (2006). Nevarna zasebnost a i je d i ah S e iji. Dru boslovne

razprave, 53, 93 110. Dostopno prek: http://dk.fdv. uni-lj.si/

druzboslovnerazprave/pdfs/dr53SedmakKralj.pdf.

Sed ak, M., K a j, A., Meda i , Z. i Si i , B. (2006). Na i je d i ah S e iji. U i e a a

Primorskem: Znanstveno- a i k a edi e K e. D ek:

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/ dokumenti.pdf/r_ nasilje

v_druzinah_rezultati.pdf.

World Health Organization (2018). Elder abuse. Dostopno prek: http://www.who.int/ news-room/fact-

sheets/detail/elder-abuse.

Zak e e e a j a i ja d ii ZPND. (2008). Dostopno prek:

http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5084.

95

Ma a Na d i

KAKO BRATI TEHNOLOGIJO?

Povzetek: e je trenutna javna sfera prepredena z nezaupnicami razli nim (politi nim,
medijskim, intelektualnim ipd.) elitam, pa se zaradi tega javnosti mnogokrat izmuzne tiha, a e
kako prisotna zaupnica tehnologiji. Kot paradigmatski primer te zaupnice se izpostavlja
ra unalni ko tehnologijo, ki je zgodovinsko gledano nepovratno ugnezdena v na vsakdan. Ta
zaupnica je tiha, ker se nam a) ra unalni ka tehnologija ka e kot nevidna, ker je banalna in
povezana s love ko rutino, spri o esar se b) v o eh javnosti ne javlja kot samostojna sila ali
kot politi ni subjekt. Ti dve predpostavki lahko ve emo na dve raziskovalni smernici:
implicitnost zaupanja v tehnologijo lahko razgalimo s ibkim javnim razumevanjem tehnologije
oz. s preiskovanjem kriterijev razli nih meritev tehnolo ke (medijske, digitalne itd.) pismenosti,
ki so menda ujeti v funkcionalisti ne ali pro-marketin ke diskurze in vrednote ali pa to
implicitnost ve emo na nevidnost tehnolo ke infrastrukture in zavajujo e metafore o tehnologiji
(npr. metafora oblaka ).

Uvod

Univerzalnost digitalne tehnologije in njen razvoj brez primere a a e ik e a , in sicer

ak e e i ih k ak i ih. e se v teoriji porajajo ugibanja, ali lahko sploh katera oblika

adici a ega a i eka ( a e ega a i h a i i ega) ad ji spremlja ta hitri

razvoj, pa je na ravni uporabnika digitalne eh gije a je e ik b j neobvladljivo, najsi

b a ab ik dje je, ga i acija, d a a a i a ci i i posameznik; vsi se a e

izgubljajo v uporabi in spremljanju novih a i ih aparatur, povezav; iskanju poslovnih

ih in pomanjkljivih internetnih legislaturah. Winner celo omenja Ogburnovo tezo

kulturnega podrazvoja kot najbolj e e e id a e je ed eh ki a je

i d be i i i i cija i; zadnje omenjene a eh ki a je a ajaj za veliko let

(Winner, 1978, str. 77). Najhitreje a e d je IT-sektorjev trenutno predstavlja

a ai b ak , ka e i pomembnem odnosu analitike velikega podatkovja

oziroma velikih podatkovnih baz (angl. big data analytics), kot drugi je internet stvari (Mosco,

2016, str. 517). Na podlagi hitrosti tega razvoja danes sodobni avtorji in novomedijski umetniki

ed a jaj d b a a i k eh gij k »izmuzljivo« (angl. opaque) silo, ji jo

96

morajo ljudje ubogati oziroma se ji podrejati (Bridle, 2018, str. 40, 76; Greenfield, 2017, str.
214, 252; O'Shea, 2019, str. 14 15, 89 90).

Na ej d agi e i ji digi a e eh gije i je ega a edka e ka e k eb a

akade ka e a a. Take ed a e e i ji eh kega a ja ka ej a b ek

e ii ai ab ik digi a e eh gije, ka a i k ad e ad j i i

e ek i i e i i i i a a i a i a j a e ih eh gij, ki a a j defi i aj k

d be i ede ega a i d be b ik a ega. P i e ek i ato za i h di e aj ej e i

g i i, a i i d k ik e e e a a a adig a d be ega k k i i a f kci i a kot

e i e ka i a i je j e e je eh kega a ja digi a e eh gije, in

e i i i a a je eh kega determinizma. Ta razmislek bo prikazan na primeru

M ega ak a, a a i a b ak i i e e a a i. I eh eh i e b i e ek

k a dg i i a a a je, akaj e ajb j k ek i ed e digi a e eh gije

svetovni splet i ika ak d b ce kak d bi. Sklepni del besedila bo na podlagi

ugotovitev po k a s a i i i i ed k o in napotke a e e a je

digitalne tehnologije na trenutni stopnji njenega napredka.

Internet? Interneti?

Bobryk o i e i e e k ajb j k eksni produkt digitalne tehnologije (Bobryk, 2015, str.

80). Mi i i i e e k k ek ce eh e ij, e a iroma e ek i ih i

informacijskih tokov, ki se do svojih uporabnikov potujejo e j a e ia , bi ahk

ib i a i e e M emu opisu t. i. »hiperobjektov«. To je tistim objektom, ki se

i ikaj e ki a a i a i i e igibi i a i i saj se zaradi njihove kompleksnosti

izmikajo predstavnosti oziroma e ki i ed a ja ja. P i hi e bjek ih (k

. e k je, g ba eg e a je, je ik, ka i a , a i e e ke, e a ed ; Mortonov

seznam se zdi sicer precej poljuben) g e aj ej i defi iciji a g e iroma enormne

objekte, ki jih e ko zaznavanje e e a eji i a i (M , 2013, str. 2

15).

Kaj pa je torej tisto, kar lahko zaznamo in sploh raziskujemo pod poimenovanjem »internet«?

Bobryk poudari i i e e a ja i e e a k ed e a d b ih anosti, ki

predstavljajo i e e k e a i iroma e dimenzionalni pojem. Predmet interneta lahko

e i (1) ed a i edij i e k ikacije; ada je, ahk ga e e

d je a k (2) e be de e e i e k e; e a ad je Bobryk dodaja, da

sicer bolj poredko pa lahko internet eje kot (3) predmet zanimanja sodobnih

97

epistemologov (Bobryk, 2015, str. 80). T e j e e a ja b prispevek predstavil le

s tem, da tudi algoritemska vednost in morebitnosti statistike velikih podatkovnih baz a e jaj

db ja i a i a je, a di a e d j kaj hitro najdemo ek ik e e i je e e e,

da a ej ji a ja eh gija e j deh e , kak a j dje ed a i ebi

(Greenfield, 2017, str. 244 245; O'Shea, 2019, str. 35). Za ta prispevek bosta potemtakem

relevantna predvsem prva dva omenjena postopka, a brez predstavljanja o tem, da bi bila s tem

kompleksnost interneta popolnoma raziskana . i a a.

P a e e a ja i e e a k medija se zdi najbolj »intuitivna«, saj je odvisnost

eka d e e eh gije ajb j a a edij kem posredovanju prisotnost in vpliv

tehnologije sta najbolj vidni v t. i. mediatizaciji sveta, s katero novinarji, komunikologi ipd.

e ij »pojasniti odnose med spremembami v dru bi in kulturi na eni strani in medijsko-

komunikacijskimi spremembami na drugi strani« (Rothenbuhler, 2016, str. 26). Internetna

tehnologija je to mediatizacijo sveta poglobila oziroma jo prestavila v svet digitalnega in

virtua ega, aj je e ik de a e d e e k ikacije ed a po internetu (2.0).

Potemtakem tisti najbolj prvi in pomembni viri medijskih kultur danes slonijo na informacijsko-

komunikacijskih napravah in sredstvih. Na a e k a ja i e e e eh gije, v 70-ih in

80-ih letih ej jega e ja, to ni bilo tako oz. bi za internet (1.0) tedaj s e ka trdili, da je bil

dominantna tehnologija za prenos i . K j je bi , da e a a i ka eh gija

a i i i d a i oziroma namesti v vsako gospodinjstvo, vsako podjetje, poslovni in javni

bjek , a a e ahk ed e a ih a a k j je i e e e je, kar se

je ahk g di e e a je i e e a b ak , ka e e b mo govorili pozneje v

prispevku.

Najbolj preprosta a e ia a a a e e a je a ja digi a ega iroma spletnega

komuniciranja je torej a ed a ka, da e ik i ej g d i i i bi ik j di,

arhitekture in naprav, e je ih i e e i e ik , edi a e ik i ej

d ba i ik a a e i ja a ob rabi interneta . e k ici a a. Bi i i i e i online

je a a e e e aj e i k , ki ga e e e a ika i a i e ga e a i (O'Shea,

2019, str. 33). e v osnovi d je a i e e k edij . ed a a i k ikacije, e

dd b i d b g ed ajdej a i i a i i i ak e e ega . digi a ega

komuniciranja; ajb j i i ni primer takih analiz bi bilo raziskovanje online- b a a ja i

a ad a i ih a ih k i . Po drugi strani pa internet kot medij ponuja tudi analizo

vsebin, pri katerem najbolj standardni postopki dojemajo analizirano vsebino kot »tekst« v

i e i . k di k , ecifi edija a g a v tem primeru ni pomembna.

98

Spletne oz. internetne vsebine pa lahko dojemamo tudi kot odraz i ih d be ih i k ih

procesov. Na ta aspekt je usmerjen drugi Bobrykov pomen interneta kot kompleksnega pojma,

ki internet poudarja k dk i e k e. I a a i i a ja edij kih ebi taki

postopki i fe i aj a i e d be e ce e i a f acije a i a a ej edij ke ebi e

kot obliko materialne kulture z a kega idika, i e e e di d eke d be d

eh gije a i je ega a ja ka e k b ika di k a. Meja med prvim in drugim postopkom

je ice b j a a i i a, aj e postopka lahko med seboj povezujeta in dopolnjujeta. Pri obeh

orisanih postopkih je poudarek na povezavi ed ab i ki i ak a i a e i i e

. i ja je eh ab a d gi a i, a s pristavkom, da k ik ki postopki bolj

poudarjajo specifiko medija. Vseeno pa imamo v obeh primerih postopkov ukvarjamos

hevristiko, ki daje poudarek na dematerializirane elemente najsi b d e ke ed a e

eh gijah a i jih ih a i ih abe, i e e je poudarek na pomena oziroma smislu

kot odgovoru a a a je, akaj d e e k i e a e ik a d e i a i

uporabljajo informacijsko-komunikacijske naprave. Passoth ed e je na mikro nivoju

ab i kih ak , ki poudarja nematerialne elemente (poudarek na znak, pomen, smisel,

diskurz), i e k e a ko in omejeno (Passoth, 2019, str. 174).

Oba postopka a a ice e i i d a i ika je a ak abe i

i e e acij i e e ih ebi , ka i a e a ad je a edic ika eh kega a ja

k k i ge ega i a ega. M ica take empi ije i e eh ki a j k

heterogen proces oz. kot produkt heterogenih sil in namiguje a , da bi bi a ak

g e, da bi ta delovanja proizvedla d g e a . P eg ed a je i ja ja e ih

medijskih vsebin in raznovrstnih vsakdanjih rab informacijsko-komunikacijskih naprav torej

aja ede e i i i i de eh ke e e be. Ta razvoj tehnologije je a e kot

e a i e akcije a i ih i e e a i ih k i je i gaja j ed i i i d be i i

skupinami, ki so v danem g d i ke e k e e a e a d a je ih d i eke

posamezne tehnologije (Brey, 1997, str. 73, 60). Funkcijski primat nad razvojem posamezne

eh gije i aj ej ab iki . j dje i d ba.

Relacija konstruktivizem determinizem

Prej orisana k ce cija di a ike eh kega a ja temelji na predpostavki, da ne moremo

govoriti o tehnologiji nasploh, kakor da bi obstajalo neko bistvo, jedro ali lastnosti tehnologije,

ki i j a de ij e a i e eh gije. T je ajb j andardni argument zoper najbolj

di e a i ai a i ic eh kega de e i i a, ki e i eh gij ika a i k

g i di a ike e e b. A g e i a di e d k d ag a em bistvu

99