The words you are searching are inside this book. To get more targeted content, please make full-text search by clicking here.
Discover the best professional documents and content resources in AnyFlip Document Base.
Search
Published by dadrofenik, 2019-11-25 11:02:44

MVD30

[ZBORNIK
30. Mišičev vodarski dan
29. november 2019, Maribor


[
29. november 2019, Maribor


30. Mišičev vodarski dan
Izdajatelja in organizatorja:
Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.
Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.o.o.
Soorganizatorji:
Ministrstvo za okolje in prostor RS Ministrstvo za okolje in prostor Direkcija za vode
Inženirska zbornica Slovenije
Organizacijski odbor:
mag. Smiljan Juvan Borut Roškar
Franc Avšič
Alenka Kovačič Agata Suhadolnik Maja Ograjenšek Mitja Trop
Oblikovanje:
Jasna Andrić
DTP in tisk:
Camera d.o.o.
Naklada:
100 izvodov
V Mariboru, 2019
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor
626/628(497.4)(082)
MIŠIČEV vodarski dan (30 ; 2019 ; Maribor)
Zbornik / 30. Mišičev vodarski dan, 29. november 2019, Maribor. - Maribor :
Vodnogospodarski biro, 2019
ISBN 978-961-290-650-4 COBISS.SI-ID 97692673


Kazalo
4


mag. Smiljan Juvan
Uvodnik ............................................................................................................................................. 9
01 Izvajanje projektov varstva pred poplavami mag. Jože Papež
Obvladovanje tveganja naravnih nevarnosti – 7. Poročilo o stanju Alp in PLANALP ............. 13
doc. dr. Vesna Zupanc, prof. dr. Marina Pintar, izr. prof. Mojca Šraj, doc. dr. Matjaž Glavan, dr. Rozalija Cvejić, doc. dr. Nejc Bezak
Sonaravne rešitve zadrževanja poplav na privatni lastnini – predstavitev projekta LAND4FLOOD ................................................................................................................................. 22
viš. pred. mag. Andrej Vidmar, asist. dr. Katarina Zabret, asist. Klaudija Sapač, Petra Pergar, doc. dr. Andrej Kryžanowski
Aplikacija Krpan kot podpora za ocenjevanje in primerjavo koristi načrtovanih gradbenih
in negradbenih protipoplavnih ukrepov ...................................................................................... 26
Petra Repnik Mah, mag. Neža Kodre
Izvajanje protipoplavnih ukrepov in upoštevanje okoljskih ciljev vezanih na stanje voda ... 32
mag. Nevenka Colnarič, Blanka Grajfoner, mag. Petra Kralj Marhold
Protipoplavne ureditve na Meži z Mislinjo: aktualno stanje in izzivi projekta ........................ 38
Jure Mlačnik, dr. Martin Bombač, Staša Vošnjak, dr. Tanja Prešeren, dr. Sašo Petan, Anja Vihar, Marjan Moderc, Barbara Potočnik, Marta Žagar Kopitar
Projekt FRISCO1, zmanjševanje poplavne ogroženosti mejnih rek –
končni rezultati projekta .............................................................................................................. 43
Peter Pribožič, Ivan Brodnjak, Jelka Brdnik
Poplavna ogroženost kmetijstva ob reki Dravi .......................................................................... 49
Igor Žiberna
Spremembe rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji
s posebnim ozirom na reko Dravo ............................................................................................... 53
Matjaž Nekrep Perc, doc. dr. Janja Kramer Stajnko, red. prof. ddr. Ana Vovk Korže
Pomen prostovoljstva in množičnega zbiranja podatkov pri varstvu pred poplavami – izkušnje iz projekta ŠIPK „Množicanje“ ...................................................................................... 61
Krištof Kučić, Helena Šoško, Peter Demšar
Zagotavljanje poplavne varnosti dela naselja Laško v sklopu rekonstrukcije
železniške proge Celje – Zidani most .......................................................................................... 67
02 Padavinski in hidrološki ekstremi
izr. prof. dr. Mojca Šraj, prof. dr. Matjaž Mikoš, doc. dr. Nejc Bezak
Hidrometeorološki ekstremi in vrednotenje njihovih sprememb
na osnovi merjenih podatkov ....................................................................................................... 75


03 Stanje in problematika
zagotavljanja potreb po vodi v Sloveniji
Nina Humar, mag. Jure Šimic, doc. dr. Andrej Kryžanowski
Pregrade – dodana vrednost prostoru ........................................................................................ 85
mag. Lara Flis
Upravljanje z vodnimi količinami v Sloveniji .............................................................................. 94
Irena Anica Oven
Zavarovanje zajetij za javno oskrbo s pitno vodo ................................................................... 102
dr. Uroš Krajnc, doc. dr. Andrej Kryžanowski
Vroče poletje 2019 znova opozorilo na problem oskrbe z vodo Slovenske obale .............. 106
Marko Černe
Zagotavljanje vodnih virov za namakanje kmetijskih zemljišč ............................................. 114
mag. Simon Rakuljič-Zelov
Nekatera mikrobiološka tveganja pri odvajanju odpadnih vod ............................................. 118
Alenka Markun, mag. Ludvik Mekuč
Problematika odpadnih vod iz priprave vode .......................................................................... 123
04 Aktualni projekti s področja upravljanja z vodami in urejanje voda
dr. Mitja Rismal
Aktualni problemi upravljanja in gospodarjenja z vodami v Sloveniji .................................. 129
dr. Mitja Rismal
Zakaj je Blejsko jezero še vedno evtrofično ............................................................................ 138
Katja Berden, Aleksander Koren, Simon Veberič, Simona Kaligarič, Jožef Sedonja
Akcijski načrt obnove rečnih in obrečnih habitatov na območju Natura 2000 Mura ........... 144
dr. Sašo Šantl, Davor Rozman, mag. Luka Javornik
Uporaba koncepta ekosistemskih storitev kot podpora oceni učinkovitosti
vodarskih ukrepov ..................................................................................................................... 150
mag. Rok Fazarinc, Barbara Bolta Skaberne, Irena Likar
Renaturacija vodotoka stržen v ključih in na območju belega brega
na Cerkniškem jezeru ................................................................................................................ 157


mag. Tina Kirn, dr. Leon Gosar
Uporaba ekosistemskih storitev pri posodobitvi Socio-ekonomske analize
uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja v Republiki Sloveniji .... 162
mag. Matjaž Knapič, mag. Florjana Ulaga, Alojz Preglau
Upravljanje s sedimenti v akumulacijskih bazenih hidroelektrarn na reki Dravi:
Predstavitev pilotnega projekta plavljenja sedimentov v matico reke Drave pri HE Vuhred .. 171
Davor Rozman, Mitja Peček, dr. Sašo Šantl
Predhodna ocena poplavne ogroženosti 2019 ........................................................................ 177
Matic Košak
Ukrepi za povečanje poplavne varnosti na območju Poljan nad Škofjo Loko ...................... 182
Robertina Kuzmič, dr. Andrej Sovinc
Odprava posledic poškodb po poplavah v decembru 2008 in kasneje na objektih
vodne infrastrukture na območju krajinskih parkov Sečoveljske in Strunjanske soline ... 189
Blaž Ivanuša
Izkoriščenost visokovodnih zadrževalnikov v luči upravljanja z vodnimi količinami ......... 197
Luka Honzak, dr. Rozalija Cvejić, Špela Železnikar, doc. dr. Matjaž Glavan, Prof. dr. Marina Pintar
Pilotni sistem za podporo odločanju v namakanju (SPON) .................................................... 200
Urška Kušar, mag. Suzana Stražar, Primož Kete
Vodna zemljišča v sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin ...................................... 205
mag. Jana Meljo, Polonca Matko Marcius, dr. Nataša Smolar-Žvanut
Statusi mlinščic in razbremenilnikov ....................................................................................... 213
mag. Irena Kopač, mag. Matevž Vremec, Andreja Krajnc, Tomaž Kopač
Onesnaženje podzemne vode ob razlitju kurilnega olja
na dvorišču sedeža mestne občine Maribor ............................................................................ 219
Matevž Vremec, mag. Irena Kopač, dr. Jure Ravnik
Metodologija za določitev napajanja podzemne vode
in dotoka zalednih voda z uporabo hidrotopov ....................................................................... 228
Filip Bezovnik, Laura Kalšek, Mišela Mom, Rok Novak, Karmen Potočnik, red. prof. dr. Jure Ravnik, Timotej Mišič, MSc GIS
MODRAS - Uporabnost odprtokodnih geografskih informacijskih sistemov
za upravljanje površinskih voda ............................................................................................... 235
Peter Suhadolnik, mag. Luka Javornik, dr. Sašo Šantl
Sediment na povodju donave pomembna zadeva upravljanja voda ..................................... 238 Reklamni oglasi .......................................................................................................................... 242


Uvodnik
8


MIŠIČEV DAN –
OGLEDALO VODARSTVA
Naš ‚Mišič‘ ima zdaj že kar dolgo brado. V Vodno- gospodarskem podjetju (VGP) Maribor smo že 23. februarja 1989 organizirali interni strokovni dan z namenom medsebojnega seznanjanja o delu, dosežkih, načrtih in znanju strokovnih delavcev podjetja, saj smo v sorazmerno prostranem ob- močju in zato pogosto ločenem načinu dela tako izmenjavo in druženje potrebovali. Že na to posve- tovanje smo povabili stanovske kolege iz vseh so- rodnih organizacij Slovenije, sosednje OVP Osijek in Varaždin ter novinarje Večera, Dela in RTV. Prip- ravljenih je bilo 15 referatov s področja vodnogo- spodarske problematike, informatike, regulacij in melioracij ...
V času posvetovanja je minevalo pet let od smrti Draga Mišiča, dolgoletnega direktorja VGP Ma- ribor, pomembnega vodnogospodarskega stro- kovnjaka, univerzitetnega učitelja, aktivista in organizatorja na slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Dogovorili smo se, da bomo strokovno posvetovanje v prihodnje organizirali pod njego- vim imenom.
V letih, ki so sledila, so se dogajale velike družbe- ne spremembe, ki so se odrazile tudi na organi- ziranosti upravljanja voda. Po osamosvojitvi Slo- venije so bile ukinjene območne vodne skupnosti in organiziranost vodarstva je iskala svojo novo identiteto kar nekaj let. Table z nazivi organov upravljanja so se pogosto menjavale, z njimi pa tudi kadri, ki so postavljali okvir upravljanja voda. Naraščanje okoljske ozaveščenosti na vseh pod- ročjih je tudi v vodarstvo vneslo nove poglede o pomenu vode v okolju. Vodarstvo je bilo organi- zirano v okviru Uprave RS za varstvo narave na Ministrstvu za okolje in prostor. Čeprav so se pri- spevki, ki so obravnavali okoljsko problematiko,
pojavljali že na prvih posvetih, je bila leta 1992 prvič na program uvrščena vodilna tema Sona- ravno urejanje vodotokov, v okviru katere je bilo objavljenih 8 referatov. Na posvetu leta 1993 je bila ena od razpisanih tem Ekosistemske presoje in presoje vplivov na okolje, prejeti prispevki so odražali aktivnosti vodarjev pri analizi stanja vo- dnega okolja ter izvajanju ukrepov za izboljšanje stanja.
Hidrološki ekstremi s pogostimi poplavami in su- šami so nakazovali, da so vlaganja v vodno infra- strukturo in njeno vzdrževanje nesorazmerna s škodo, ki so jo povzročale pogoste ujme. Izdelan je bil Nacionalni program urejanja voda in Naci- onalni program namakanja, ki pa nista doživela realizacije zastavljenih ciljev. Tematike z obravna- vo poplav in suš ter ukrepov za zmanjševanje nji- hovih posledic so se ponavljale skoraj na vsakem Mišičevem dnevu. Pasica na posvetih, s karavano, ki gre kljub lajanju dalje, je postajala vedno bolj simbolična.
V letu 2002 je bil sprejet Zakon o vodah, ki je pos- tavil tudi nove okvirje organiziranosti vodarstva, skladne z evropskim pravnim redom. Izdelan je bil Načrt upravljanja z vodami za povodje Dona- ve in za povodje Jadranskega morja, kot osnovni strateški dokument, ki se ga vsakih 5 let ažurira. Do izdelave predvidenih Podrobnejših načrtov upravljanja z vodami žal še do danes ni prišlo. Pa poglejmo nazaj, ko smo imeli izdelane Vodnogo- spodarske osnove Slovenije kot »master plan«, ob tem pa še vodnogospodarske osnove za posa- mezna porečja, kot podlago za načrtovanje posa- meznih ukrepov. Uresničevanje Zakona o vodah in Upravljanje z vodami so bile teme, ki so se večkrat ponavljale na Mišičevih dnevih.
9


V obdobju intenzivne gradnje avtocest v Sloveniji je bilo potrebnih veliko ukrepov za zagotavljanje ustrezne poplavne varnosti in izvajanje omilitve- nih ukrepov zaradi posegov v vodni režim. Veliko prispevkov na to temo je bilo predstavljenih na posvetih MVD.
S sprejetjem evropske Okvirne vodne direktive (WFD) je tudi Slovenija sledila evropski strategiji upravljanja voda. Pri načrtovanju posegov v pros- tor so postale obvezne izdelave kart poplavne ne- varnosti na poplavno ogroženih območjih, kar je bila pogosta tema na Mišičevih dnevih.
Veliko spremembo v povečanju aktivnosti na po- dročju upravljanja z vodami je prinesla ustano- vitev Direkcije za vode, v okviru katere je od leta 2018 tudi vodni sklad. S sredstvi vodnega sklada ter v veliki meri tudi s sredstvi evropskih skladov, se je intenzivnost urejanja voda v zadnjih letih močno povečala. To se odraža tudi na vse več- jem številu referatov na temo Aktualni projekti s področja upravljanja z vodami in urejanja voda, ki
predstavlja stalnico med temami na vseh posve- tih. Prispevki v okviru te teme omogočajo predsta- vitev aktivnosti in dela ter izmenjavo izkušenj vo- darskih strokovnjakov.
Ko organizatorji Mišičevega vodarskega dne že 30 let izbiramo teme posveta in s tem pozovemo vodarje za pripravo referatov na izbrane teme, poskušamo prikazati aktualno problematiko in stanje vodarstva. S tem neprestano nastavljamo ogledalo na vpogled širši javnosti, predvsem pa sebi. Za dobro ali slabo stanje vodarstva smo vo- darji sami najbolj odgovorni.
Predsednik organizacijskega odbora MVD mag. Smiljan Juvan
10


01
11


Izvajanje projektov varstva pred poplavami
12


OBVLADOVANJE TVEGANJA NARAVNIH
NEVARNOSTI – 7. POROČILO O STANJU
ALP IN PLANALP
mag. Jože PAPEŽ, u.d.i.gozd., HIDROTEHNIK Vodnogospodarsko podjetje, Slovenčeva 97, Ljubljana, [email protected]
Povzetek
V prispevku je kratko orisana vsebina obsežnega 7. Poročila o stanju Alp (RSA 7). Namen prispevka ni podrobna obnova poročila, ampak zgolj izpo- stavitev nekaj ključnih ugotovitev in priporočil, v velikem delu pa bralca vabi k branju preglednega Poročila, ki je preveden v slovenščino in javno do- stopen.
Alpska konvencija (AK) je mednarodnopravna pogodba med državami pogodbenicami (Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Liechtenstein, Kneževina Monako, Slovenija in Švica) in Evropsko unijo (EU), ki ima kot cilj spodbujanje trajnostnega razvoja in zaščito Alp. Kot prispevek k tekočim razpravam o ekološkem in družbenem razvoju Alp, Alpska konvencija redno objavlja Poročilo o stanju Alp. Za 7. poročilo (RSA7) je PLANALP - platforma za naravne nesreče Alpske konvencije - pripravila analizo stanja s priporočili za okrepitev sistema obvladovanja tveganja, zato da bi preučila trenutne spremembe v načinu odzivanja družbe na narav- ne nevarnosti. Poročilo je bilo s strani ministric in ministrov potrjeno na 15. Alpski konferenci 4. Aprila 2019 v Innsbrucku v Avstriji.
Poročilo nudi pregled sistema obvladovanja tve- ganja in njegovega pomena za države Alpske kon- vencije. Pregledu sledi analiza načina izvajanja obvladovanja tveganja v okviru obstoječih siste- mov upravljanja. Za prikaz različnih oblik poten- cialnih mehanizmov obvladovanja so v poročilo vključeni primeri dobrih praks s celotnega ozem- lja Alpske konvencije (dva iz Slovenije). Čeprav je obvladovanje tveganja splošen pojem, ga poroči- lo uporablja za specifične pojave, kot so poplave, snežni plazovi, nevarni hudourniški pojavi, pada- joče kamenje in zemeljski plazovi. Najbolj so iz- postavljene poplave.
Poročilo se zaključi z naslednjimi priporočili za iz- boljšanje sistema obvladovanja tveganja naravnih nevarnosti (natural hazard risk governance NHRG): – spodbujati obvladovanje tveganja kot sredstvo
za izboljšanje upravljanja tveganja.
– uporabiti mehanizme obvladovanja tveganja za
razvoj celostnih ukrepov za preventivno zmanj- ševanje naravnih nevarnosti.
– vključiti lokalne pobude pri razvijanju rešitev za upravljanje tveganja naravnih nevarnosti.
– zagotoviti finančne in druge spodbude za uva- janje in vključitev participativnega pristopa v različnih fazah razvoja (samo)zaščitnih in pre- ventivnih sistemov.
– izvajati obvladovanje tveganja na praktičen in strokoven način.
Poročilo je dostopno v vseh jezikih držav podpisnic Alpske konvencije, kar z vidika Slovenije pomeni, upamo da, tudi koristen in dobrodošel prispevek k razpravi in odločanju o poenotenem slovenskem poimenovanju nekaterih novejših bolj ali manj strokovnih pojmov in izrazov (npr. risk manage- ment : risk governance) s področij upravljanja z vodami, urejanja voda in/ali obvladovanja poplav.
Uvod
“Governance” ima v slovenščini več ustreznic. Uporabljeni izraz »obvladovanje« se nanaša na postopek, ki je širše zasnovan kot upravljanje (management) in dopušča vključevanje več de- ležnikov, inovacij in raznolikih postopkov. »Go- vernance« pristop dopolnjuje nacionalne upravne sheme, postopke in pravne okvire, ki jih vodijo dr- žavne vlade. Nanaša se na proces medsebojnega vplivanja in sprejemanja odločitev (tudi pogajanja) med subjekti, ki rešujejo skupen problem. Obvla- dovanje tveganja predstavlja različne načine, s katerimi vsi zainteresirani subjekti upravljajo skupno tveganje.
Prav tako se za “risk” v slovenščini uporabljata dva pojma. V prevodu RSA 7 se uporablja pred- vsem izraz tveganje, ki izhaja predvsem iz siste- ma zaščite in reševanja. Izraz ogroženost se v po- ročilu navezuje na izvajanje Poplavne direktive in obravnava tveganje, vezano na poplavne in erozij- ske dogodke. Opisana poenostavitev ne izključuje možnosti, da bi lahko bila - ob poenotenju tovr- stnega izrazoslovja v Sloveniji - umestitev izrazov tveganje in ogroženost tudi drugačna.
Naj takoj uvodoma povem, da za »risk governan- ce« (obvladovanje tveganj) ne obstaja enostav- na mednarodna poenotena definicija. Tudi člani
Obvladovanje tveganja naravnih nevarnosti – 7. Poročilo o stanju Alp in PLANALP
13


Jože Papež
Slika 1: Razvoj upravljanja naravnih nevarnosti in tveganja (Avtor: Schindelegger, 2018)
delovne skupine, ki je pripravljala 7. Poročilo o stanju Alp, smo se uvodoma soočili s težavo eno- tnega razumevanja tega kompleksnega (novega) pojma. Priznali smo si, da v dnevni praksi redno uporabljamo in po svojih najboljših močeh uresni- čujemo koncept celostnega upravljanja s tveganji – t.i. »integral natural hazard management«, da pa v nobeni državi nismo do pred nedavnim dolo- čenih dobrih praks prepoznali in poimenovali kot primere »natural hazard risk governance«. Da, »risk governance« ni nekaj novega; elementi tega koncepta so del naše prakse že od nekdaj; kar je novega je čas v katerem se nahajamo, novi robni pogoji, nova znanja in izkušnje ter vse zahtevnejši izzivi reševanja naravnih in družbenih vprašanj. Velika pričakovanja in zahteve po varnosti je treba usklajevati z demokratičnimi in participativnimi načeli, z namenom uravnovešenja nasprotujočih si interesov na vse bolj – s poselitvijo, infrastruk- turo in raznimi drugimi rabami (npr. stalno naraš- čanje rekreacijsko-turističnih aktivnosti v gorah) – obremenjenem prostoru.
Na osnovi lastnih izkušenj, aktivni vključenosti v izdelavo, kot tudi v prevajanje RSA 7 v slovenščino, bi vas rad opogumil, da si morda kljub uvodnemu vtisu o »teoretičnem« »governance« konceptu, vzamete čas in razmislite katere rešitve in pris- topi v praksi v Slovenij in tujini pri zmanjševanju ogroženosti pred poplavami in erozijo že uspešno delujejo in kaj lahko (vsak sam in vsi skupaj) tako v Sloveniji kot tudi pri čezmejnih in medregional- nih izzivih z vidika »obvladovanja« še izboljšamo. V uvodniku RSA 7 je takratni generalni sekretar Alpske konvencije Markus Reiter izpostavil, da je obvladovanje tveganja naravnih nevarnosti tema na stičišču zaščite in vključevanja, varstva in de- mokratičnih načel. Omogoča nam, da poudarimo pomen doseganja učinkovite zaščite ob hkratnem širšem sodelovanju v procesu odločanja. Zaščita pred naravnimi nevarnostmi zahteva tehtne od- ločitve, ki vplivajo na varnost prebivalcev in vča- sih tudi na njihova življenja. Vzpostavitev trajnega dialoga z lokalnim prebivalstvom in povečanje njihovega sodelovanja pri sprejemanju tovrstnih odločitev prinaša koristi ne samo v smislu demo- kracije in vključenosti, pomeni tudi utrditev občut- ka lastništva prebivalcev za sprejete in izvedene
rešitve (gradbene in ne-gradbene ukrepe) na nji- hovem lastnem ozemlju, občutka odgovornosti zanj (tudi sodelovanje pri vzdrževanju) in ozave- ščenosti o naravnih nevarnosti (npr. zavedanje o prevzetem tveganju in t.i. »preostali ogroženos- ti«), njihovih posledicah (npr. vzdrževanje spomi- na na pretekle dogodke) in primernem odzivanju nanje (vzdrževanje samozaščitnih ukrepov, redno vzdrževan načrt odziva v primeru »preobremeni- tev« varovalnih konstrukcij in ukrepov), kot tudi večjo učinkovitost ukrepov zaradi dolgoletnih iz- kušenj in poznavanja nevarnosti, ki jih prebivalci prispevajo k procesu oblikovanja teh ukrepov.
Alpska konvencija in Planalp
Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje 8 alpskih držav (Slovenijo, Avstrijo, Nem- čijo, Italijo, Švico, Lihtenštajn, Francijo in Monako) ter EU v skupnem cilju – trajnostnem razvoju in zaščiti Alp. Pred 28 leti, ko je bila Konvencija pod- pisana, je bila svojevrsten pionir, saj gre za prvo mednarodno pogodbo, ki obravnava gorsko ob- močje kot geografsko celoto, ne glede na državne meje. Območje Alpske konvencije se razteza na dobrih 190 000 kvadratnih kilometrih, vanj pa je vključenih več kot 5.700 občin v 8 državah. Med njimi je tudi 62 slovenskih občin, ki v celoti ali pa deloma spadajo v območje Alpske konvencije, kar predstavlja eno tretjino državnega ozemlja. Alpe predstavljajo dom več kot 14 milijonom prebival- cem, od tega več kot šestini prebivalstva Sloveni- je, poleg njih pa tudi približno 13.000 rastlinskim in 30.000 živalskim vrstam. Gorski ekosistemi Alp so še posebej občutljivi na podnebne spremem- be, saj se povprečna temperatura zraka dviguje približno enkrat hitreje, kot v nižinskih območjih v okolici in se je od konca 19. stoletja zvišala že za skoraj 2 stopinji Celzija.
Namen Alpske konvencije je spodbujanje kako- vostnega in trajnostnega načina življenja za tre- nutne in prihodnje generacije ter hkrati varovanje občutljivih gorskih ekosistemov. Konvencija sama predstavlja okvir, na posamezna področja živ- ljenja v Alpah pa se osredotoča še 8 izvedbenih protokolov in 4 deklaracije, ki državam pogodbe- nicam določajo natančnejše smernice za izvajanje Konvencije na posameznih tematskih področjih. S temi tematikami se ukvarjajo različna temat- ska delovna telesa Alpske konvencije, ki jih ses- tavljajo strokovnjaki s posameznega področja iz vseh alpskih držav ter nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z različnimi alpskimi problematikami in aktivno sodelujejo tudi z drugimi delovnimi tele- si Alpske konvencije za njeno čim bolj celostno in učinkovito izvajanje.
Naravne nevarnosti sicer niso tema nobenega posebnega protokola ali deklaracije, je pa tema zaradi svojega medsektorskega značaja obravna-
14


vana v protokolih na temo Gorskega gozda, Ureja- nja prostora in trajnostnega razvoja, Varstva tal in Prometa. V okviru Alpske konvencije že vse od leta 2004 deluje tudi posebna tematska delovna skupi- na za naravne nesreče PLANALP, imenovana tudi »platforma PLANALP«. Več o njej (člani, mandat, izdelki, dogodki, priporočila) je razvidno na sple- tni strani: https://www.alpconv.org/si/domaca- -stran/organizacija/tematska-delovna-telesa/de- tail/delovna-skupina-naravne-nesrece-planalp/.
Izdelava 7. poročila o stanju Alp
Poročilo o stanju Alp izhaja vsaki dve leti in nudi podrobne periodične informacije o razvoju na okoljskem, družbenem in gospodarskem podro- čju v alpski regiji na temo, ki je velikega pomena za pogodbenice Alpske konvencije. Predstavlja priložnost za skupno delo znanstvenikov in stro- kovnjakov iz vseh alpskih držav z različnim ozad- jem in različnimi pogledi. Rezultat tega dela sta poglobljena primerjalna analiza stanja v Alpah in oblikovanje priporočil ter strategij, ki jih lahko uresničujejo Alpska konvencija, njene pogodbeni- ce ali njihove uprave. Pripravo Poročila o stanju Alp naroči Alpska konferenca pogodbenic enemu izmed tematskih delovnih teles Alpske konvencije. Po obravnavi tem, kot so demografske spremem- be, zeleno gospodarstvo in trajnostni turizem, se to Poročilo o stanju Alp loteva teme obvladova- nja tveganja. Najprimernejša izbira za to nalogo je bila platforma PLANALP s svojim heterogenim strokovnim znanjem in ustaljeno delovno struk- turo na temo naravnih nevarnosti. PLANALP za- jema znanje strokovnjakov v okviru nacionalnih delegacij in organizacij opazovalk, poleg tega pa je platforma vzpostavila dobro sodelovanje z Ak- cijsko skupino 8 EUSALP (ca. polovico članov je istočasno v obeh skupinah). Spodnja slika (slika 2) prikazuje ta proces na poenostavljen način.
Slika 2: Postopek izdelave 7. Poročila o stanju ALP (RSA7, 2019)
Obvladovanje tveganja v primeru naravnih nevarnosti
Trenutna razprava o upravljanju tveganja prizna- va, da je osredotočanje skoraj izključno na vlogo
javnih organov omejujoče in da je potrebno upo- števati širšo skupino deležnikov. Prvič, čedalje bolj se uveljavlja sprejemanje odločitev na pod- lagi presoje tveganj, ki je vedno bolj priznan na- čin spodbujanja stroškovno učinkovitih rešitev. Drugič, lokalno prebivalstvo, skupnosti, občine in nevladne organizacije (NVO-ji) so v čedalje več- ji meri vključeni v oblikovanje celovitih ukrepov, namenjenih izogibanju in zmanjševanju tveganj. Participativni procesi načrtovanja, samozaščita in deljene odgovornosti med zainteresiranimi prebi- valci pa vsekakor dobivajo vse večji zagon.
Alpe so na pragu prehajanja z upravljanja tvega- nja na bolj celostno naravnan pristop obvladova- nja tveganja. Cilj tega pristopa je spodbujanje so- delovanja in koordinacije med uradnimi deležniki in prizadetimi stranmi, ki so podvrženi istemu tve- ganju. Odgovornosti morajo nositi vsi in participa- tivni pristop s skupno razvitimi ukrepi lahko pri- speva k ozaveščanju in pridobivanju inovativnih ter dobro sprejetih rešitev. Obvladovanje tveganja naravnih nevarnosti je morda šele v povojih, ven- dar se hitro razvija, kot to dokazujejo primeri dob- rih praks vsepovsod po Alpah. 7. Poročilo o stanju Alp omogoča vpogled v te spremembe.
Kot na poenostavljen način kaže spodnja she- ma (slika 3), poznamo vplivno območje države in vplivno območje družbe. Glavni namen je pos- redovati znanja v zvezi s tveganji in dvigati oza- veščenost, da se ustvari kultura tveganja, ki naj prispeva h krepitvi samozaščite in lastne odgo- vornosti. Rešitve je potrebno oblikovati skupno v okviru dialoga o tveganjih in jih izvajati s pomočjo shem upravljanja nevarnosti in tveganja, ki so pri- sotne v zakonodajnih okvirih posameznih držav. Koncept dialoga je uporaben na različnih ravneh od lokalnih skupnosti do mednarodnega sodelo- vanja.
Slika 3: Obseg obvladovanja tveganja (Vir: IRGC, 2005, prilagoditev)
Informiranje (in kompetentna strokovna podpora) je ključnega pomena za obvladovanje tveganja, saj morajo imeti vključeni subjekti možnost, da dobijo ustrezne informacije; kar je podlaga za dialog o tveganjih in za razvijanje rešitev za preprečevanje nevarnosti in zmanjševanje ogroženosti.
Izraz obvladovanje (governance) je na primer vi- deti vseprisoten v političnih razpravah v različnih sektorjih. V mednarodnem okolju, ki obravnava
Obvladovanje tveganja naravnih nevarnosti – 7. Poročilo o stanju Alp in PLANALP
15


Jože Papež
naravne nevarnosti, pa so izraz »governance« uvedli šele pred kratkim. Družba se srečuje z zapletenimi družbenimi, gospodarskimi in okolj- skimi težavami, ki jih ni mogoče reševati zgolj s hierarhičnimi postopki javnih uprav. Obvladovanje je pristop, ki dopolnjuje upravne sheme in pravne okvirje, ki jih vodijo državne vlade, in skuša izrav- nati določene omejitve. Sprejemanje odločitev ne sme potekati samo na upravni in teritorialni ravni, spodbuditi je treba vključevanje različnih deležni- kov, postopki sprejemanja odločitev pa bi morali izhajati iz pogajanj, ne le iz formalnih mehaniz- mov ukrepanja.
Obvladovanje lahko torej opredelimo kot dejavnost, ki deluje po principu mreže, ki nima hierarhičnega značaja, je fleksibilna in sega preko državnih meja. To lahko zveni zelo abstraktno, ampak v bistvu po- meni mišljenje izven kalupa, ki ni omejeno zgolj na iskanje rešitev v okviru formalnih postopkov. Jav- ne institucije na splošno ohranjajo pomembno vlo- go. Njihova naloga je, da postavijo okvirne pogoje, določijo pooblaščene subjekte in cilje procesov obvladovanja. Imajo tudi vrsto drugih zakonsko opredeljenih odgovornosti kot na primer organi- zacijo in spremljanje izvajanja sprejetih odločitev. Ključnega pomena je tudi ustrezna vključenost in vloga (pri informiranju, moderiranju, vodenju ...) stroke, da se pri iskanju in dogovarjanju rešitev morda ne zaide v »brezplodne« razprave. Seveda pa mora tudi stroka (npr. vodarska) sposobna pog- ledati »izven ustaljenih okvirjev«.
Obstoječi in možni načini obravnave tveganja naravnih nevarnosti
Za analizo procesov in mehanizmov obvladova- nja je bistvena ugotovitev, kateri so pomembni deležniki in njihove vloge, pristojnosti ter zmo- gljivosti, s katerimi lahko prispevajo k upravljanju tveganja nevarnosti. Pojem obvladovanja pokriva pomembne splošne cilje na več načinov. Pove- čanje odpornosti je eden od teh ciljev, in sicer s preučevanjem “zmožnosti sistema, skupnosti ali družbe, ki so izpostavljeni nevarnosti, da se ubra- nijo, absorbirajo, se prilagodijo in si opomorejo od posledic naravne nesreče pravočasno in učinko- vito tudi z ohranjanjem in ponovno vzpostavitvijo bistvenih osnovnih struktur in funkcij”. Razisko- valci in politiki uporabljajo pojme, kot so odpor- nost in ranljivost zato, da poudarijo, da je mogoče zagotoviti učinkovito upravljanje tveganja samo s skupnim naporom ter celostnimi aktivnostmi in perspektivami. Hudournik v vasi lahko na primer zahteva kombinacijo tehničnih ukrepov zadrževa- nja plavja, poleg tega pa tudi hiter in dobro prip- ravljen odziv na pojav ter sposobnost prilagoditve posameznih stavb (zaščita lastnine) za zmanjša- nje potencialne škode.
Znan cikel celostnega upravljanja tveganja prika- zuje celostno perspektivo in razvršča aktivnosti v faze pripravljenosti, odzivanja in obnove. Poročilo RSA7 se osredotoča predvsem na preventivne vi- dike, predpise za ukrepanje v izrednih razmerah in priprave na intervencijo, da poda oceno o ukre- pih, ki so na voljo v posameznih državah, in o ob- stoječih mehanizmih obvladovanja tveganja. Kritičen razmislek o obstoječih sistemih in vlad- nih strukturah je bistvenega pomena za poveča- nje učinkovitosti in tudi za odzivanje na družbe- ne spremembe in spremembe okolja. Strukturni ukrepi, temelječi na projektnih dogodkih, so bili pogosto uvedeni za zaščito območij in so s tem ustvarili občutek absolutne varnosti. Ekstremni pojavi pa so vseeno dokazali, da še vedno obstaja določena stopnja preostalega tveganja. Strukturni (gradbeni) ukrepi se lahko izkažejo za neuspeš- ne in nevarni pojavi so lahko preprosto večji od napovedanih. Nastanejo lahko tudi kaskadni učin- ki, ki jih je težko napovedati in simulirati. Izvedba enega samega zaščitnega ukrepa na splošno ne zagotavlja primernega kritja tveganja. Prav tu se vključijo lokalno prebivalstvo in drugi deležniki ter dodatni ukrepi, ki jih je treba združiti v celoto. Spremembe padavinskih vzorcev, krčenje ledeni- kov in dvig temperatur v povezavi z aktivnostmi v naseljih (zgoščevanje in zaprtje tal) napovedu- jejo tudi spremembe ogroženosti zaradi poplav. Zaradi tega nevarni naravni procesi niso statičen parameter, ki ga zadošča oceniti enkrat za vselej. Predvsem ko gre za spreminjajoče se razmere v okolju, se mora družba znati hitro prilagodi- ti. Obvladovanje tveganja lahko prispeva k temu, da se pri odločanju opremo na dinamično pojmo- vanje tveganja in da sta upoštevana ranljivost in izpostavljenost, ter k prizadevanju za aktiviranje sposobnosti prilagajanja prebivalstva na indi- vidualni ravni. Vključevanje različnih prizadetih skupin in deležnikov lahko omogoči določanje in izvajanje preventivnih ukrepov, ki upoštevajo pot- rebe po zmanjšanju tveganja nesreč in podnebne spremembe. Varovalne gozdove bodo morale na primer sestavljati različne drevesne vrste, ki so sposobne prenesti temperaturne in padavinske spremembe.
Za učinkovito obravnavo naravnih nevarnosti je treba na splošno porazdeliti odgovornosti na več ravni, za učinkovito upravljanje tveganja naravnih nevarnosti pa je treba ukrepe za pripravljenost, odzivanje in obnovo združiti in razvijati skupno. Idealno to poteka v okviru procesa obvladovanja. Razprava o obvladovanju tveganja je v glavnem zrcalna podoba družbenih sprememb in potreb. Država je bila dlje časa bolj ali manj edina, ki je skrbela za upravljanje tveganja. Kot dokazujejo številne državljanske pobude, si prizadeto prebi- valstvo močno želi soodločanja in ne bo več tako zlahka sprejemalo odločitev, ki prihajajo od javnih organov. Razvoj upravljanja tveganja v smeri ob-
16


vladovanja tveganja pomeni predvsem prevzeti odgovornosti tudi na individualni, lokalni in regi- onalni ravni. Tu ne gre samo za komunikacije in informiranje javnosti, ampak tudi za aktiven pri- spevek k zmanjšanju tveganja, kar je prikazano na shemi. Obvladovanje tveganja ne izključuje ob- stoječih normativnih okvirov oziroma ne tekmuje z njimi za pristojnosti. V resnici vgrajuje obstoječe upravljanje tveganja v širši okvir. Subjekti, ki so podvrženi skupnemu tveganju, razpravljajo in se pogajajo o skupnih rešitvah.
V RSA 7 poročilu so na straneh 33 do 42 podrob- neje opisani sedanji pristopi in razvojne usmeri- tve obravnave tveganja naravnih nevarnosti v dr- žavah podpisnicah Alpske konvencije in sicer so opisi in analize zaokrožene v 4 vsebinskih sklopih (vrstah ukrepov): 1. prostorsko načrtovanje; 2. strukturni ukrepi; 3. sonaravne rešitve in 4. orga- nizacijski ukrepi.
Stanje obvladovanja tveganja naravnih nevarnosti v alpah
Zagotavljanje pregleda o trenutnem stanju obvla- dovanja tveganja vezanega na naravne nevarnosti in prikaz mehanizmov ter procesov obvladovanja na območju Alp predstavlja izziv zaradi prepros- tega dejstva, da se obvladovanje v veliki meri iz- vaja na lokalni in regionalni ravni, kjer so ljudje, ki jih to zadeva, vključeni v kontekst dejanskih pro- jektov in stalno prisotnih izzivov. Hkrati izboljšave pri koordinaciji in sodelovanju vključenih javnih služb ne predstavljajo vedno mehanizmov obvla- dovanja. Kot je navedeno v uvodu, lahko obvlado- vanje tveganja opišemo na raznolike načine, kjer vsi zainteresirani subjekti upravljajo s skupnimi tveganji (slika 4). Prikaz obvladovanja tveganja naravnih nevarnosti torej pomeni analizo obsto- ja in pomena lokalnih, regionalnih, nacionalnih ali celo mednarodnih procesov obvladovanja, katerih namen je zmanjšanje tveganja naravnih nevar- nosti z razvojem različnih rešitev s konsenzom.
Slika 4: Razvoj upravljanja naravnih nevarnosti in tveganja v smeri obvladovanja tveganja (Avtor: Schindelegger, 2018)
Prikaz nevarnosti in tveganja
Vse države članice Alpske konvencije so razvile določene tipe kart nevarnosti in tveganja z upora- bo različnih barvnih kod in na osnovi referenčnih dogodkov, zaradi česar je karte težko primerjati med seboj. Kar zadeva mehanizme obvladovanja je še posebej zanimivo raziskovati, kako je lokalno znanje vključeno in usklajeno z obstoječimi pro- storskimi politikami in strategijami. Prikazovanje nevarnosti in tveganja v EU je doživelo vsesplošno spremembo, ko je bila uvedena poplavna direktiva Evropske unije. Direktiva je bila močno relevantna začetna točka za preobrat znotraj državnih politik, harmonizacije ukrepov in bolj intenzivnega med- narodnega sodelovanja. V RSA7 so kratko orisane značilnosti v vsaki državi.
Vidik obvladovanja pri kartiranju nevarnosti na eni strani pomeni vključevanje lokalnega prebivalstva v postopek priprave in na drugi strani zagotavlja- nje ustreznih kart s strani javne uprave, da bi tako povišali ozaveščenost o tveganjih. Medtem, ko so bile natisnjene karte v preteklosti težko dosegljive splošni javnosti, sedaj vse države članice zagota- vljajo obsežene informacije na spletu. Zato je vidik obvladovanja jasno izražen, ko govorimo o priprav- ljenosti in dostopnosti kart nevarnosti in tveganja.
Obvladovanje tveganja in ukrepi prostorskega načrtovanja
Odločitve pri prostorskem načrtovanju, še pose- bej na lokalni ravni, morajo slediti strogim po- stopkom, ki so zasnovani na ustavnih načelih. Ti postopki omogočajo le omejeno in formalizirano vključevanje javnosti. Strateška usmeritev načr- tovalskih ukrepov je na drugi strani odprta za raz- prave in aktivno participacijo (na primer lokalno znanje za analizo, razvoj vizije za skupnost, ki bo sposobna preživeti itd.). Prostorsko načrtovanje mora biti samo po sebi vključeno v procese ob- vladovanja, da bi tako razvili učinkovite rešitve za preprečevanje nevarnosti. Namen ne bi smel biti splošna transformacija načrtovalskih procesov v procese obvladovanja, ampak bi moral biti glav- ni poudarek na celostnem načrtovanju znotraj procesa obvladovanja ter uporaba načrtovalskih ukrepov in instrumentov za doseganje dolgoroč- nega zmanjšanja tveganja. V RSA7 so kratko opi- sani bistveni prispevki prostorskega načrtovanja na osnovi tveganja ter priporočila z vidika uve- ljavljanja koncepta »obvladovanja«.
Obvladovanje tveganja in strukturni ukrepi
Zaščita naselij in infrastrukture pred naravnimi nevarnostmi s pomočjo strukturnih ukrepov je
Obvladovanje tveganja naravnih nevarnosti – 7. Poročilo o stanju Alp in PLANALP
17


Jože Papež
stroškovno intenzivna, ampak zelo običajna pra- ksa. Določitev območij, ki potrebujejo ukrepe, se večinoma zgodi na osnovi kart nevarnosti (ali tve- ganja). Načrtovanje strukturnih ukrepov je dejav- nost, ki je bolj tehnične narave in ni toliko zasnova- na na obvladovanju. To je bolj normativna praksa, ki je vzpostavljena na osnovi zakonov, uredb in smernic, ki regulirajo načrtovalske postopke in stroškovne vidike. Vendar izvajanje postopkov ni zasnovano samo na pravnem okvirju, saj obsega tudi lokalne deležnike. Načrtovanje in izvajanje posameznih strukturnih ukrepov morda ne kaže elementov obvladovanja, kljub temu pa je lokal- no prebivalstvo, katerega lastnina je potrebna za gradnjo struktur, močno vključeno s pomočjo razprav in pogajanj. Takojšnje rešitve in dogovori so zasnovani na medsebojnem razumevanju ter na transparentni komunikaciji. Zahteva se, da so vladni uradniki empatični in da hkrati sledijo splo- šnemu namenu. To je potrebno, ker vsi deležniki ne podpirajo strukturnih ukrepov in običajno to nakazuje izgubo (kompenzirane) lastnine za dolo- čene subjekte v postopku. Zaradi tega morajo biti zadevni subjekti in lokalno prebivalstvo vključeni do določene mere. Ukrepi, kot so širitve rek ter re- gionalni strukturni ukrepi, so običajno v večji meri zasnovani na obvladovanju. Tem več lastnikov zemljišč in občin je vključenih v razvoj in imple- mentacijo določenih ukrepov, tem bolj pomemben je transparenten participativni pristop. Običajno državni organi, ki vodijo načrtovanje strukturnih ukrepov, prevzamejo koordinacijo teh procesov in vanjo vključijo vrsto deležnikov, od lokalnega pre- bivalstva do različnih javnih uradov in NVO-jev, ki vnašajo ideje za trajnostni in uravnoteženi razvoj. Strukturni ukrepi zaradi tega niso samo odgovor- nost države, ki jo prevzemajo javne službe, ampak nemalokrat zahtevajo lokalne pogajalske procese. Ukrepi, ki so regionalnega pomena in vključujejo različne upravne enote, so zelo primerni za to, da jih zaznamo kot procese obvladovanja tveganja. Ukrepi, ki zadevajo zmanjševanje poplavne ogro- ženosti so daljnosežni, medtem ko imajo ukrepi znotraj drugih nevarnosti bolj omejen lokalni uči- nek. Vidiki obvladovanja so prav tako pomemb- ni za vzdrževanje. Strukturni ukrepi potrebujejo vzdrževanje in stalno finančno podporo, da lahko izpolnjujejo svojo funkcijo zaščite. Odgovorno- sti glede vzdrževanja in financiranja ukrepov bi načeloma morale biti skupne, da bi tako okrepili zavezanost in lokalno ozaveščenost za tveganja povezana z naravnimi nevarnostmi. Kot primer dobre prakse avstrijski vodni odbori kažejo, da mreže, ki tudi definirajo odgovornosti in finančne prispevke, bistveno pripomorejo k dolgoročnemu vzdrževanju strukturnih ukrepov. Prav tako je po- membno razpolagati z lokalno izobraženimi eno- tami, ki upravljajo strukturne ukrepe v primeru dogodkov. Takšni procesi okoli strukturnih ukre- pov v sebi nosijo zanimive vidike obvladovanja in
na splošno bistveno znižujejo tveganje in ga ohra- njajo nizkega preko daljšega obdobja.
Izvajanje mehanizmov obvladovanja pomeni, da začnemo z razpravo v zelo zgodnji fazi. To pome- ni, da razprava poteka na enakopravni ravni med enakovrednimi partnerji in o tem, kateri ukrep bi na kateri lokaciji najboljše deloval ter kako je na najboljši način možno organizirati financiranje in vzdrževanje. Dokončno rešitev še vedno sprejme odgovorna javna služba znotraj zakonskih in re- gulativnih okvirov.
Obvladovanje tveganja in rešitve, ki temeljijo na naravi
Sonaravne rešitve za preprečevanje naravnih nevarnosti z vidika načrtovanja in implementa- cije sledijo drugačni logiki kot strukturni ukrepi. Še posebej funkcijo varovalnega gozda je mož- no vzdrževati samo s celostnim in raznolikim upravljanjem, v katerega so vključeni lastniki in lokalni človeški viri. Enako velja za sonaravne re- šitve, ki upravljajo z odtokom vode ali stabilnostjo tal.
Vidik obvladovanja tveganja pri sonaravnih rešit- vah bi moral omogočiti vključitev več ljudi, s či- mer bi se lahko naučili in razumeli pomen takšnih ukrepov za preprečevanje nevarnosti ter, če je možno, prevzeli odgovornosti pri dolgoročnem upravljanju. Takšne aktivnosti bi bile lahko vklju- čene v izobraževalne programe ali prostovoljno delo pri vzdrževanju. Avstrijska planinska zveza je, na primer, vzpostavila takšen program prosto- voljstva za gorske gozdove.
Obvladovanje tveganja in organizacijski ukrepi
Organizacijski ukrepi pri upravljanju nevarnosti in tveganja so močno usmerjeni v obvladovanje, so pa manj zasnovani na tveganjih (razen siste- ma zavarovanj proti nesrečam, ki uporablja oce- ne tveganja za izračun zavarovalnih premij). To je pogojeno s strukturno zasnovo odgovornih javnih služb in formalno integracijo nevladnih deležni- kov, prostovoljcev itd. Vse države članice so im- plementirale podobno shemo regionalne in/ali nacionalne zakonodaje za ravnanje v primeru na- ravnih in drugih nesreč kot del civilne zaščite in so vzpostavile operativne ustanove na lokalni, regio- nalni in državni ravni. Kot promocijo za obvlado- vanje tveganja na osnovi organizacijskih ukrepov v državah Alpske konvencije je med drugim v RSA 7 izpostavljen pomen vključevanja lokalnega pre- bivalstva v postopek priprave načrtov zaščite in reševanja (contingency planning) in dodeljevanje odgovornosti njim, da bodo izvedli ukrepe v pri- meru dogodkov, kjer bodo zaščitili sebe in svojo
18


lastnino .. kot tudi upoštevanje preostalega tvega- nja - razmišljanje o »nepričakovanem« tveganju (odpoved strukturnih ukrepov, prelitje, razlitje itd.) pri preprečevanju in pripravljenosti na nevarnost.
Primeri dobrih praks
Zaradi zelo nazornega, strukturiranega prikaza dobrih praks s področja obvladovanja tveganja naravnih nevarnosti iz različnih držav podpisnic Alpske konvencije, ki so vključene v RSA 7, ta pri- spevek ne vključuje njihovega podrobnega opisa – bralca vabim, da na spletnem naslovu (sloven- ska verzija), navedenem na koncu tega prispev- ka, pretoči celotno poročilo v pdf obliki, in si na 40 straneh (54 – 94) ogleda bistvene značilnosti opisanih rešitev, izkušnje in priporočila iz prakse:
Vključevanje zainteresiranih ljudi
Bistveni vidik obvladovanja tveganja je vključe- vanje neinstitucionalnih deležnikov v razpravo in pogajanja o rešitvah za preprečevanje nevarnosti. Naslednji štirje primeri prikazujejo raznolike na- čine takšnega vključevanja.
Komunalna poplavna revizija v Nemčiji pomaga občinam pri samooceni o njihovi pripravljenosti in pri preventivnih ukrepih proti poplavim dogodkom. Namen projekta Licca Liber je implementacija ob- sežne renaturacije reke Lech s pomočjo širokega procesa vključevanja javnosti, kjer je obravnavana tematika poplav. Francija je vzpostavila PAPI-je, skupek strateških programov za preprečevanje poplav na lokalni ravni. Vodni odbori in vodne za- druge v Avstriji so primer uspešnega trajnostnega financiranja varovalnih struktur. Dober primer je tudi namensko/projektno povezovanje nekaterih občin v Sloveniji, da bi skupaj uspešneje reševale problematiko zmanjševanja poplavne ogroženosti ter samoorganiziranje občanov v namenska zdru- ženja za spremljanje protipoplavnih aktivnosti.
Obvladovanje ogroženosti pri načrtovalskih ukrepih
Razvoj stanovanjske in infrastrukturne grad- nje mora upoštevati tudi tveganje zaradi narav- nih nevarnosti. Strateške in dolgoročne celostne strategije morajo tvoriti osnovo za načrtovalske odločitve, da bi tako povečali odpornost in zmanj- šali izpostavljenost. Načrtovalski ukrepi so tesno povezani s strukturnimi, sonaravnimi in organiza- cijskimi ukrepi ter lahko usmerjajo razvoj v pri- hodnosti. Na določenih območjih, še posebej na območjih z varovalno funkcijo, kot so poplavna območja ali varovalni gozd, je potrebna še poseb- na previdnost. Francija je izdelala načrt za prepre-
čevanje naravne ogroženosti, ki kot orodje ni na- menjeno samo učinkovitim varovalnim ukrepom, ampak vključuje tudi smernice za načrtovanje za prihodnji razvoj, kjer določena območja ohranja in na drugih območjih omogoča razvoj na način, ki je prilagojen naravnim nevarnostim. Slovenija je pred kratkim (2007) začela z aktivnostmi ce- lostnega kartiranja poplavne nevarnosti in ogro- ženosti. Različni sistemi so se hitro razvili zaradi zahtev evropske poplavne direktive in so v na- črtovanje vnesli bistvene spremembe. Primer iz avstrijske dežele Štajerske predstavlja regionalni program načrtovanja, ki zagotavlja, da je razvoj varen pred poplavami, prav tako pa vključuje ele- mente upravljanja ogroženosti. Švicarski primer reke Aa in območja Engelberg je primer celostne- ga ukrepa poplavnega varstva, ki prikazuje raz- lične vidike obvladovanja ogroženosti s povezo- vanjem načrtovanja, tehničnih in organizacijskih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti na celostni način. Posebna odprta območja so na voljo za izpust poplavnih presežkov brez škode za jezero. Zadnji primer prihaja iz italijanske regije Dolina Aoste, kjer lokalno in na celostni način up- ravljajo s tveganjem zaradi ledeniških procesov.
Priprava in opozarjanje
Za naravne nevarnosti so pogosto na voljo ome- jene možnosti napovedi. Zaradi tega je ključnega pomena učinkovito opozarjanje in alarmiranje. Krizno načrtovanje in drugi ukrepi za usklajevanje enot za reševanje in pomoč pripomorejo k obvla- dovanju nevarnih okoliščin. Švica je uvedla pro- jekt (OWARNA) za izboljšanje sistema opozarjanja in alarmiranja ob naravnih nevarnostih. Avtonom- na dežela Dolina Aoste je kot primer dobre prakse ponudila lokalno obvladovanje plazov s pomočjo odborov za snežne plazove. Lihtenštajn poroča o tem, kako lokalne skupine uporabljajo strukturne ukrepe za zagotavljanje popolne funkcionalnosti. Pokrajina Južna Tirolska nudi vpogled v interven- cijske karte, ki omogočajo lokalnim enotam za reševanje in pomoč, da uskladijo svoje delo v pri- meru naravnih nesreč. Ti načrti zagotavljajo, da se kot prvi prednostno izvajajo najbolj učinkoviti ukrepi, in upoštevajo pri tem vidik zmanjševanja tveganja.
Boljša ponovna gradnja
Po nevarnih dogodkih morajo organi oblasti po- magati občinam in prizadetim prebivalcem, ne samo z denarno pomočjo in povračilom škode za ponovno izgradnjo prizadetih območij, ampak tudi z uvedbo ukrepov za preprečevanje prihodnjih dogodkov. Poglobljena analiza dogodka pripomo- re k razumevanju nevarnih naravnih procesov in
Obvladovanje tveganja naravnih nevarnosti – 7. Poročilo o stanju Alp in PLANALP
19


Jože Papež
opredelitvi območij nevarnosti. Možno je izvesti izračune tveganja, ki postanejo podlaga za obnovo prizadetih območij tako, da postanejo manj ran- ljiva (primer nadomestnih gradenj v naselju Log pod Mangartom po katastrofalnem dogodku leta 2000).
Diseminacija priporočil RSA7 v Sloveniji – 10. Dan Alpske konvencije
V Postojni je 18.10.2019, v okviru Bogatajevih dni Zaščite in reševanja, potekal posvet ob 10. dnevu Alpske konvencije z naslovom “Pripravljeni na ob- vladovanje tveganj naravnih nevarnosti?”. Na pos- vetu je bilo med drugim predstavljeno 7. Poročilo o stanu Alp, razvila pa se je tudi živahna razpra- va o preventivi – zlasti na področju zmanjševanja poplavne ogroženosti in o pomenu gozdov. Minister za okolje in prostor Simon Zajc je na pos- vetu v svojem nagovoru udeležencem izpostavil , da obvladati tveganja pomeni, v kar največji možni meri, izogniti se naravnim nesrečam v prihodnje, kar je naš strateški cilj, pravzaprav želeno stanje. Pretekla dogajanja in poročila o naravnih nesre- čah v Sloveniji in drugod po Evropi nas opominja- jo, da je to zahtevna dolgoročna naloga, h kateri je treba bolj intenzivno pritegniti različne deležnike, pa tudi zainteresirano javnost. Povedal je, da so tudi naše dosedanje aktivnosti usmerjene v pre- ventivo, vendar pa v danem obsegu z njimi najbrž ne bomo kos prihodnjim izzivom. Zaradi podneb- nih sprememb, ki se v gorskem in ravninskem prostoru odražajo na različne načine, se soočamo z vrsto negotovosti in nepredvidljivosti. Obvlado- vanje tveganj naravnih nevarnosti je tako še toliko bolj zahtevno in zahteva drugačne pristope in po- vezovanje.
Nagovor je imela tudi ga. Alenka Smerkolj, ki je letos julija od veleposlanika Markusa Reitererja prevzela mandat generalne sekretarke Alpske konvencije in s tem vodenje Stalnega sekretari- ata. Poudarila je, da podnebne spremembe ne- sorazmerno vplivajo na Alpe. Divje in raznolike krajine so ena od najbolj izrazitih posebnosti alp- ske regije in tudi del njene privlačnosti, hkrati pa izpostavljajo alpsko prebivalstvo številnim narav- nim nevarnostim. Te ogrožajo človekove dejav- nosti in življenje ter zaradi podnebnih sprememb postajajo čedalje pogostejše. Poplav, skalnih po- dorov, zemeljskih in snežnih plazov ter drugih na- ravnih nesreč je vedno več, zato si prizadevamo za večanje ozaveščenost javnosti o tej temi, deli- mo in usklajujemo ukrepe med alpskimi državami ter oblikujemo ukrepe za preprečevanje in ome- jitev škode zaradi naravnih nesreč, ki so hkrati učinkoviti in najmanj vplivajo na krajino ter eko- sisteme. Verjetnost naravnih nesreč se spreminja
Slika 5: Posvet ob 10. dnevu Alpske konvencije v Postojni, 18.10.2019
in družba se mora prilagoditi na spreminjajoče se pogoje. Prav tako narašča število prebivalstva na območju Alp. Posledično se vedno več obmo- čij naselij prekriva z območji naravnih nevarnosti. In preko Alp poteka pomembna prometna infra- struktura. Zagotavljanje njene operativnosti je ključnega pomena za uspešni razvoj območja Alp. 7. poročilo o stanju Alp s svojimi priporočili je zato pomembna podpora pri medsektorskih obravna- vah v protokolih Alpske konvencije, pri izvajanju ukrepov za preprečevanje in omejevanje škode ter pri izvajanju aktivnosti ozaveščanja in meddr- žavnega usklajevanja.
Poveljnik Civilne zaščite Slovenije Srečko Šestan je vse prisotne spomnil na pomen Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2016 do 2022 (ReNPVN- DN). 41. Člen se namreč glasi: “Z nacionalnim pro- gramom varstva pred naravnimi in drugimi nesre- čami (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program) se določajo cilji, politika in strategija varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v državi za naj- manj pet let.” Ključnega pomena je, da ta nacio- nalni program neposredno ali posredno zadeva vse deležnike v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kar je razvidno tako iz temelj- nih ciljev VNDN kot iz Načrtov varstva pred narav- nimi in drugimi nesrečami za posamezno koledar-
20


sko leto. V načrtu so določene posamezne naloge z nosilci in roki ter z ocenjenimi stroški. Nosilci so različna ministrstva in različni državni organi. Tako je nacionalni program osnova za uresničeva- nje pristopa celostnega upravljanja / obvladova- nja tako naravnih nevarnosti kot naravnih nesreč. Morda lahko v nov nacionalni program za nasled- nje obdobje vključimo naloge za izboljšanje pogo- jev za uresničevanje sodobnega koncepta obvla- dovanja tveganja naravnih nevarnosti?
Zaključek
Naj za zaključek izrazim željo, da bi opisano 7. Po- ročilo o stanju Alp našlo pot do čim več bralcev, ki so tako ali drugače sistemsko oz. aktivneje vklju- čeni v sistem celostnega upravljanja / obvladova- nja tveganja naravnih nevarnosti, kot tudi varstva narave in okolja (in eni izmed njih smo že kar vsi udeleženci Mišičevih vodarskih dni). Ne zaradi tega, ker bi morda v RSA 7 bilo kakšno »čudež- no« priporočilo oz. rešitev. Ne, daleč od tega. Eden izmed razlogov je že ta, da tudi zaradi takih infor- macij v vodarstvu morda ne bomo po nepotreb- nem »zviška« gledali na izraz »governance« ali ga celo ignorirali. Ker verjamem, da se nas večina že itak trudi spodbujati in v praksi uveljavljati to – kar se je na evropski ravni začelo poimenovati »na- tural hazard risk governance«. Ker v to verjame- mo – na prvem mestu so ljudje. Ste še skeptični? Poglejte v RSA 7, zagotovo se bo vsak prepoznal v kakšni vlogi tega kompleksnega postopka druž- benega iskanja odgovorov na skupne probleme - usklajevanja različnih interesov z namenom za- gotavljanja čim večje kvalitete (varnega) bivanja v dinamičnem (in čim bolj ohranjenem) okolju. Ker je izza izraza »obvladovanje« enostavna in logič- na želja, da bi bili pri reševanju (tudi upravljanju) sedanjih in prihodnjih problemov in izzivov na po- dročju zmanjševanja ogroženosti pred naravnimi nevarnostmi še bolj uspešni – skratka, želja, da bi jih lahko tudi resnično zadovoljivo »obvladali«. Skupaj.
In logični naslednji korak je – ozrimo se k sose- dom, tudi čez mejo, kako grem njim in kaj se mor- da lahko naučimo iz njihovih primerov dobrih (in slabih) praks. In predvsem, tako kot je omenjeno, poskušajmo na nekatere izzive ponovno pogledati morda »izven znanih, preizkušenih (omejujočih?) okvirov«, morda celo poskusimo nove poti in nikoli ne odnehajmo iskati čim bolj »vzdržne« rešitve, s katerimi bodo zadovoljne tudi generacije, ki priha- jajo za nami.
Viri
EUSALP AG8, 2018: Beyond the Expected: Dealing with the Case of Overload and Residual Risk of Natural Hazards in the Alpine Region - Final Report (129 s.): https://www.al- pine-region.eu/sites/default/files/uploads/result/1282/ attachments/beyond_the_expected_final_report_engli- sh_v2.pdf
EUSALP AG8, 2018: Beyond the Expected: Dealing with the Case of Overload and Residual Risk of Natural Hazards in the Alpine Region – POLICY-BRIEF (14 s.): https://www.al- pine.region.eu/sites/default/files/uploads/result/1282/ attachments/beyond_the_expected_policy_paper_engli- sh_v2.pdf
EUSALP AG8, 2019: NATURAL HAZARD RISK GOVERNANCE, Status Quo in the EUSALP Region; https://www.alpine. region.eu/sites/default/files/uploads/result/1835/atta- chments/natural_hazard_risk_governance_final_report_ english.pdf (169 s.)
EUSALP AG8, 2019: DEALING WITH DISASTER RISKS - The Risk Governance Approach POLICY-BRIEF 14 p; https:// www.alpine.region.eu/sites/default/files/uploads/re- sult/1835/attachments/nhrg_policy_brief_english.pdf
PLANALP, 2010: »Integral natural hazard risk management: Recommendations«; Medmrežje (27.10.2019): https:// www.alpconv.org/fileadmin/user_upload/fotos/Banner/ Organisation/thematic_working_bodies/Part_02/natu- ral_hazards_platform_planalp/7_PLANALP_Hotspot_Pa- per.pdf
PLANALP, 2012: »Alpine strategy for adaptation to climate change in the field of natural hazards »; (27.10.2019): https://www.alpconv.org/fileadmin/user_upload/fo- tos/Banner/Organisation/thematic_working_bodies/ Part_02/natural_hazards_platform_planalp/8_PLA- NALP_Alpine_strategy.pdf
PLANALP, 2014: »Persistence of Alpine Natural Hazard Pro- tection«; Medmrežje (27.10.2019): http://www.alpconv. org/en/organization/groups/WGHazards/Documents/ PLANALP_LCM%20brochure_final.pdf
PLANALP, 2019: »Obvladovanje tveganja naravnih nevarnos- ti – 7. Poročilo o stanju Alp«; Medmrežje (27.10.2019): https://www.alpconv.org/si/domaca-stran/novice-publi- kacije/publikacije-in-multimedija/podrobnosti/7-poroci- lo-o-stanju-alp-1/ (96 p.)
Obvladovanje tveganja naravnih nevarnosti – 7. Poročilo o stanju Alp in PLANALP
21


Vesna Zupanc, Marina Pintar, Mojca Šraj, Matjaž Glavan, Rozalija Cvejić, Nejc Bezak
SONARAVNE REŠITVE ZADRŽEVANJA
POPLAV NA PRIVATNI LASTNINI –
PREDSTAVITEV PROJEKTA LAND4FLOOD
doc. dr. Vesna Zupanc, univ. dipl. inž. agr., mag. hidr. zn., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
prof. dr. Marina Pintar, univ. dipl. inž. agr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
izr. prof. Mojca Šraj, univ. dipl. inž. grad., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Oddelek za okoljsko gradbeništvo, Jamova 2, 1000 Ljubljana
doc. dr. Matjaž Glavan, univ. dipl. inž. agr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
dr. Rozalija Cvejić, univ. dipl. inž. agr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
doc. dr. Nejc Bezak, univ. dipl. inž. grad., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Oddelek za okoljsko gradbeništvo, Jamova 2, 1000 Ljubljana
Povzetek
Povečana pogostost nastopa in intenziteta poplavnih dogodkov pomenita večjo škodo in ogro- ženost ljudi. Protipoplavna zaščita pogosto temelji na sivi infrastrukturi (jezovi, nasipi, protipoplavno urejene struge vodotokov), ki v nekaterih prime- rih ne zadošča za zagotavljanje poplavne varnosti ob spremenjeni dinamiki poplav. T.i. zelene rešit- ve (angl. Natural Water Retention Measures) lah- ko uspešno dopolnjujejo ali v nekaterih primerih nadomeščajo sivo infrastrukturo. Zelene rešitve ohranijo ali povečajo ekosistemske storitve ne- kega območja (npr. povečana biotska pestrost, možnost rekreacije). Tovrstne rešitve hkrati zah- tevajo omejitev dejavnosti ali spremembo rabe
prostora v večjem obsegu kot siva infrastruktura. Cilj projekta LAND4FLOOD CA16209, ki poteka v okviru COST programa in kjer sodelujejo skoraj vse Evropske države, je narediti pregled različnih vidikov zelene infrastrukture ter zbrati izkušnje, znanje, in primere sodelovanja med različnimi de- ležniki – strokovnjaki, zakonodajalci in načrtovalci prostora, lastniki zemljišč ter drugimi deležniki. V prispevku predstavljamo delovanje projekta ter izkušnje v Sloveniji.
Uvod
Podnebne spremembe oziroma spremenljivost so vzrok, da je dinamika procesov, ki sestavljajo vod-
22


ni krog, drugačna kot je bila v preteklosti. To lahko npr. pomeni drugačno razporeditev padavin ter tudi spremembe v sami količini padavin. Na neka- terih območjih se lahko pojavljajo obdobja dolgo- trajne suše, kmalu zatem pa sledijo ekstremni pa- davinski dogodki ter posledično poplave. Poplave so zaradi prisotnosti človeka na poplavnih obmo- čjih naravna nesreča. Posledice poplav so velika materialna škoda, draga sanacija in ogrožena člo- veška življenja.
Pridobivanje zemljišč
za zadrževanje poplav
in zmanjšanje ogroženosti
Pogosto po ekstremnih poplavnih dogodkih zasle- dimo potrebo po rešitvah za zadrževanje poplavne vode. Kljub temu, da so ti pozivi pri načrtovanju poplavne varnosti obrodili določene sadove, je uporaba zemljišč za zmanjševanje ogroženosti še vedno omejena. Učinkovito in uspešno upravljanje s prostorom je za zmanjšane poplavne ogrože- nosti nujno.
Podnebne spremembe povzročajo spremembe v pogostosti nastopa in obsegu poplavnih dogodkov. Škoda zaradi poplav nastaja tako na javnih kot za- sebnih zemljiščih, vendar je v primeru slednjih zagotavljanje teh površin za razlivanje poplavnih voda pogosto težavno. Nasipi in podobni ukrepi lahko v nekaterih primerih predstavljajo samo del poplavne zaščite. Ustrezna ureditev mest in krajine je za pogostejše poplavne dogodke nujna. Zadrževanje poplav v zadrževalnikih ob hkratni ureditvi urbanih območij sta možen odgovor na povečano poplavno ogroženost.
Zadrževanje poplavnih vod na zelenih površinah (NWRM) je pogosto umeščeno na privatni, zasebni lastnini, tako moramo upoštevati številne vidike, kot so ekonomski (kompenzacija oziroma vzpod- buda lastnikom zemljišč za storitve zadrževa- nja voda), dostop do zasebne lastnine (začasno zadrževanje vode na zemljiščih, ki so v zasebni lasti), sodelovanje javnosti (kako najbolj učinko- vito vključiti javne in zasebne lastnike zemljišč v strategijo za zmanjševanje poplavne ogroženosti v prihodnosti) ter tudi vprašanje javnih subvencij (kako integrirati zadrževanje poplav v kmetijske subvencije).
Pri vprašanju, s katerim se pri načrtovanju pro- tipoplavne zaščite najprej srečamo, in sicer kje lahko vodo med poplavnimi dogodki zadržimo, se navadno odločamo med trem skupinami tehničnih rešitev:
(A) zadrževanje v povirjih, preden voda doseže rečno mrežno (npr. pogozdovanje, saj drevesa padavine prestrezajo); na teh območjih se naj- bolj in najlažje približamo naravnim metodam zadrževanja poplavnih voda (NWRM);
(B) gorvodno od naselij v zato načrtovanih zadr- ževalnikih oziroma podobnih objektih oz. na naravnih razlivnih površinah; zadrževalniki so lahko t.i. zelene rešitve – suhi zadrževalniki, ki so odprte, zelene površine, travniške ali njivske rabe, opremljene z ustrezno infrastrukturo, zgrajeno skladno z inženirskimi zahtevami;
(C) urbana središča, odporna na poplave (načrto- vanje tehničnih rešitev znotraj urbanega pros- tora za zmanjšanje poplavne škode, npr. rešit- ve, ki omogočajo večjo infiltracijo padavinske vode: drenažni beton).
Tehnični in hidrološki pogoji za izvedbo teh treh možnosti so relativno dobro poznani, vendar ukrepi pogosto potrebujejo dostop do zemljišč, ki so lahko v privatni lasti. Postopek za pridobi- tev privatnih zemljišč za javno dobro je zapleten, časovno zahteven, in neredko povezan z visokimi finančnimi stroški. Zato morajo biti v načrtovanje protipoplavnih ureditev poleg deležnikov in inšti- tucij s področja urejanja voda vključeni lastniki in uporabniki zadevnih zemljišč.
Mreža LAND4FLOOD obravnava vse te različne vi- dike z namenom vzpostavitve skupne baze znanj ter načinov povezovanja in komunikacije med znanstveniki, zakonodajalci, lastniki zemljišč ter drugimi deležniki.
Materiali in metode
Umeščanje zelenih objektov v prostor zahteva sodelovanje več sektorjev. Relevantna področ- ja stroke, ki jih projekt LAND4FLOOD zajema, so področja načrtovanja prostora, rabe tal, regijsko načrtovanje, področje ekonomije in gospodarstva ter okoljsko inženirstvo – predvsem ocena tvega- nja, preventive ter blaženja naravnih nesreč.
Z namenom čim boljšega sodelovanja teh različ- nih strok, ki zastopajo pogosto različne, nasprotu- joče si vidike (Rogger s sod., 2017), in imajo razno- liko znanje in interese, je projekt LAND4FLOOD organiziran v treh sklopih.
(1) Delovna skupina Okoljski pogoji – vpliv to- pografskih značilnosti na hidrologijo porečja (WG1 – Environmental conditions: The effects of land on catchment hydrology);
(2) Socio-politični vidiki: lastninske pravice, pri- ložnosti, omejitve za pogajanje pri odkupu/ pridobivanju zemljišč za protipoplavno zaš- čito (WG2 – Socio-political contexts: Property rights, opportunities and limitations for nego- tiating land for flood risk management);
(3) Deležniki in interesi: pogajanja ter mobilizaci- ja procesov za zagotovitev zemljišč za proti- poplavno zaščito (WG3 – Stakeholders and in- terests: Negotiating and mobilizing processes to secure land for flood risk management).
Pri sodelovanju znotraj COST mreže LAND4FLO- OD strokovnjaki iščejo odgovore na več izzivov:
Sonaravne rešitve zadrževanja poplav na privatni lastnini – predstavitev projekta LAND4FLOOD
23


Vesna Zupanc, Marina Pintar, Mojca Šraj, Matjaž Glavan, Rozalija Cvejić, Nejc Bezak
(1) Katere sinergije lahko identificiramo med raz- ličnimi rabami tal, zagotavljanjem zadrževa- nja vode in ekosistemskimi storitvami?
(2) Kako lahko okrepimo razumevanje prednosti in slabosti zelenih rešitev, zadrževanja poplav večjega obsega ter nadgradimo znanja o mes- tih, odpornih na poplave? Predvsem, kako lah- ko prenesemo ključne informacije različnim deležnikom na lokalni in regijski ravni ter na območju posameznega povodja.
(3) Kako lahko »opogumimo« lastnike zemljišč, da prilagodijo rabo tal, z namenom povečanja zadrževanja poplavne vode?
(4) Kako lahko javni in zasebni deležniki v urba- nih in podeželskih območjih sodelujejo med seboj z namenom zmanjševanja poplavnih škod preko vsestranskega načrta upravljanja celotnega povodja za implementacijo ukrepov za zadrževanje poplavne vode in povečanje odpornosti na poplave.
Raziskovalni pristopi upoštevajo predvsem dva izziva – koordinacija deležnikov z zelo različni- mi pogledi na problematiko poplavne varnosti ter promocija obstoječih in novih orodij za rabo zemljišč za namen poplavne varnosti, ob upo- števanju različnih pravno-formalnih ureditev: avtoritarni – demokratični, zahodno evropski vi- dik – post socialistični, razvite – nerazvite države, anglo-ameriško pravo – rimsko pravo.
Ključno vprašanje je, kako se lahko privatna zem- ljišča uporabijo za zmanjšanje ogroženosti in ure- ditev urbanih središč, odpornih na poplave. To zahteva poznavanje hidroloških vplivov, načrtova- nja rabe zemljišč, ekonomskih vidikov, itd. Sodob- no upravljanje s poplavnim tveganjem vedno bolj zahteva znanje o hidroloških in hidravličnih pro- cesih ob hkratnem poseganju na področja drugih disciplin oziroma ved.
Rezultati
Identifikacija sinergij in podpora le-tem z vsemi vidiki rabe prostora – kot so ekološki vidiki, kme- tijska raba – sta nujni. Za uporabo naravnega za- drževanja vode (NWRM) pomeni, da je potrebno uporabiti širok nabor ukrepov za zadrževanje pa- davinske vode in poplavnih valov preko celotnega povodja (ne le na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, temveč tudi znotraj urbanih središč).
Ob izgradnji objektov za zadrževanje poplav več- jega obsega to ne pomeni le zadrževalnikov za začasno zadrževanje vode temveč tudi objektov, ki omogočajo dodatne storitve, kot so rekreacija, dostop do vode za namakanje, nadzor nad one- snaževanjem vode. Za mesta, odporna na poplave, to pomeni razvoj večnamenskih kanalizacijskih ter odvodnih sistemov, ki omogočajo začasno za- drževanje odvečne poplavne vode na lokalni ravni. Upravljanje z zemljišči je pri zagotavljanju
poplavne varnosti pogosto postavljeno na stran- ski tir, a bi moralo dobiti več pozornosti. Zemljišča so ključen faktor pri zagotavljanju poplavne var- nosti v luči podnebnih sprememb oziroma spre- menljivosti. Urejanje in upravljanje zemljišč mora biti del strategije protipoplavne zaščite za odpor- nost na poplave, zato je postopek zagotavljanja poplavne varnosti smiselno gledati z zornega kota zemljišč in lastnikov teh zemljišč.
Zelene rešitve so lahko tudi t.i. suhi zadrževalni- ki. Predstavljajo kompleksne inženirske rešitve, ki zahtevajo sodelovanje več deležnikov (Humar in Šimc, 2015). Pri umeščanju v prostor ter v fazo projektiranja so vključeni različni deležniki rabe prostora kot so lastniki zemljišč, naravovarstveni- ki,varstvonaravneinkulturnedediščine,strokov- na društva in interesne skupnosti – lovci, ribiči, kulturna društva. Pristop projekta LAND4FLOOD pri procesu načrtovanja protipoplavne zaščite postavlja lastnike zemljišč v osrednjo vlogo, kjer pa to ne pomeni samo pravic in ugodnosti za la- stnike zemljišč. Tako npr. knjiga Nature-Based Flood Risk Management on Private Land (Hart- mann in sodelavci, 2019) podaja primere dob- rih praks z različnih delov Evrope. Primeri dob- rih praks so nato ocenjeni z različnim pogledov, npr. hidrološki pogled ali pogled z vidika urejanja prostora. Izpostavljanji so nekateri primeri, kjer so lastniki zemljišč sami vzpostavili določene uk- repe za zadrževanje vode na privatnih zemljiščih. Poleg manjših ukrepov, ki imajo vpliv na poplavno varnost samo na manjšem območju, so prikazane tudi ureditve, ki vplivajo na večja območja, kot je primer reke Rek (npr. Bezak in sodelavci, 2019)
Dosedanje izkušnje v Sloveniji
Njivske površine na ravninskih območjih, ki lah- ko spadajo med najboljša kmetijska zemljišča, so pogosto v Sloveniji zaradi degradacije in pozidave naravnih poplavnih razlivnih površin med najbolj ogroženimi. Zaradi nizkih stroškov gradnje ur- bane in industrijske infrastrukture na tovrstnih zemljiščih, se je v Sloveniji po letu 2003 pritisk na kmetijska zemljišča na ravninskih območjih moč- no povečal. Zato so te površine med najbolj ogro- ženimi zaradi navzkrižij interesov o rabi različnih sektorjev. V Sloveniji se pri prenosu uspešnih pra- ks iz tujine (primer Löschner in sodelavci, 2019) soočimo z večjo kompleksnostjo rabe prostora, predvsem zaradi umeščanja infrastrukture z na- menom reševanja protipoplavne zaščite dolvod- no izven teh območji, gorvodno. Pogosto je to na območjih z visoko stopnjo razpršene gradnje, kjer se umešča zelene rešitve na območja z raznoliko, pogosto intenzivno kmetijsko rabo tal. Posledice strukturnih sprememb v kmetijstvu so, da upo- rabniki kmetijskih zemljišč niso nujno (več) manj- ši kmetje, ki se ukvarjajo s prodajo kmetijskih
24


izdelkov kot postransko dejavnostjo, temveč de- janski gospodarski obrati, ki so vezani na pogod- be, ki narekujejo dostavo pridelkov v dogovorjenih količinah in dogovorjeni kakovosti. Izguba ključnih parcel visoke kakovosti, opremljenih s hidromeli- oracijskimi sistemi lahko resno ogrozi obstoj ta- kih kmetijskih oz. gospodarskih enot v primeru da uporabo zemljišč za zagotavljanje poplavne var- nosti ni ustrezno urejena. V Sloveniji spadajo tla kmetijskih zemljišč na aluvijalnih sedimentih rav- nicah ob brežinah rek med najbolj rodovitna in so neobhodno potreben, neobnovljiv gospodarski vir za številna kmetijska gospodarstva v naseljih ob rekah. Kljub temu se zaradi pozidave na naravnih poplavnih območjih v zadnjih letih delež najbolj- ših njivskih površin drastično zmanjšuje (Zupanc et al., 2018).
Čeravno suhi zadrževalniki ohranijo rastlinski pokrov, to ne pomeni neomejene kmetijske rabe. Predvsem zagotavljanje kakovosti pridelkov, pri- delanih na območju večjih suhih zadrževalnikov, je vprašljivo zaradi neznane kakovosti poplavnih vod.
Sklepi
LAND4FLOOD je mednarodna mreža, ki združuje znanja različnih področij, in jo sestavljajo deležni- ki, inženirji, raziskovalci iz več kot 30 držav v EU in širše (http://www.land4flood.eu/). Cilj mreže je ugotoviti in preučiti mehanizme za učinkovito in smotrno rabo zemljišč v procesu zagotavljanja poplavne varnosti, kar je interdisciplinarni izziv. Mreža LAND4FLOOD združuje akademsko znanje s praktičnimi izkušnjami, in v kateri lahko sodelu- je vsak deležnik, ki ga tematika zanima.
Literatura
Bezak,N., Šraj, M., Mikoš, M. (2019). Commentary: The Blauzo- ne Rheintal from a Hydrological Perspective—A Transbo- undary Flood-Mitigation Solution in a Large Gravel-Bed River Basin. V Nature-Based Flood Risk Management on Private Land, uredniki Hartmann et al., 155–160.
Hartmann, T., Slavikova, L., McCarthy, S. (2019). Nature-Ba- sed Flood Risk Management on Private Land. Springer. https://doi.org/10.1007/978-3-030-23842-1.
Humar, N., Šimic, J. (2015) Zadževalniki, pregrade in okoljski vidiki: Možno sožitje ali izključujoče dejstvo. V: Zbornik referatov, 26. Mišičev vodarski dan 2015, Maribor, 09. de- cember.
Land4flood COST Action 16209 (2019) http://www.land4flo- od.eu/
Löschner L., Nordbeck R., Schindelegger A.(2019) Compen- sating flood retention on private land in Austria: Towards polycentric governance in flood risk management? Lan- dsc. Archit. Front., 2019, 7(3): 32-45
Rogger, M., Agnoletti M. Alaoui A. Bathurst J. C. Bodner G. Borga M. Chaplot V. Gallart F. Glatzel G. Hall J. Holden J. Holko L. Horn R. Kiss A. Kohnová S. Leitinger G. Lennartz B. Parajka J. Perdigão R. Peth S. Plavcová L. Quinton J. N. Robinson M. Salinas J. L. Santoro A. Szolgay J. Tron S. van den Akker J. J. H. Viglione A. Blöschl G. (2017), Land use change impacts on floods at the catchment scale: Challenges and opportunities for fu- ture research. Water Resources Research 53, 5209–5219, doi:10.1002/2017WR020723.
Zupanc, V., Cvejić, R., Pintar, M. (2015) Ukrepi za ohranitev kmetijskih zemljišč ob izgradnji HE na Spodnji Savi. V: Zbornik referatov, 26. Mišičev vodarski dan 2015, Mari- bor, 09. december.
Sonaravne rešitve zadrževanja poplav na privatni lastnini – predstavitev projekta LAND4FLOOD
25


Andrej Vidmar, Katarina Zabret, Klaudija Sapač, Petra Pergar, Andrej Kryžanowski
APLIKACIJA KRPAN KOT PODPORA
ZA OCENJEVANJE IN PRIMERJAVO KORISTI
NAČRTOVANIH GRADBENIH IN NEGRADBENIH
PROTIPOPLAVNIH UKREPOV
viš. pred. mag. Andrej Vidmar, univ. dipl. inž. gr., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, Ljubljana
asist. dr. Katarina Zabret, univ. dipl. inž. gr., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, Ljubljana
asist. Klaudija Sapač, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, Ljubljana
Petra Pergar, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž., Inštitut za prostorski razvoj, Verovškova ulica 64, Ljubljana
doc. dr. Andrej Kryžanowski, univ. dipl. inž. gr., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, Ljubljana
Povzetek
V prispevku je predstavljeno delovanje računalni- ške aplikacije KRPAN, ki omogoča izračun koristi gradbenih in negradbenih ukrepov za zmanjševa- nje poplavne ogroženosti. Izračuni lahko služijo kot podpora za ocenjevanje in primerjavo koristi predvidenih protipoplavnih ukrepov v postopkih priprave ekonomskega dela investicijske doku- mentacije na področju javnih financ. Računalni- ška aplikacija temelji na nadgrajeni in dopolnjeni metodi za oceno koristi gradbenih in negradbenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti, ki je bila leta 2014 razvita na Inštitutu za vode RS. Nadgradnja metode in razvoj računalniške aplika- cije sta potekala v okviru Ciljnega raziskovalnega
projekta V2-1733, ki sta ga financirali Javna agen- cija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za okolje in prostor.
Uvod
Primarni cilj varstvenih ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti je zmanjševanje škode, ki bi jo poplava lahko povzročila. Obenem je po- membno, da imajo izvedeni ukrepi čim večjo korist. Slednjo opredelimo kot razliko med pričakovano škodo zaradi poplav pred izvedbo ukrepa in pri- čakovano škodo zaradi poplav po njegovi izvedbi. Takšno ocenjevanje predstavlja zelo kompleksno in obsežno nalogo, saj je treba v proces ocenjeva-
26


nja vključiti najrazličnejše elemente ogroženosti (npr. okolje, kulturno dediščino, gospodarske de- javnosti). Ne glede na to pa je ocenjevanje škode zaradi poplav eden od prevladujočih pristopov politik varstva pred poplavami v Evropi (Merz et al., 2010). V svetu so bile razvite že številne meto- de in računski modeli za ocenjevanje škod zaradi poplav, ki pa niso neposredno prenosljivi na dru- ga geografska območja. Razlog je najpogosteje v razpoložljivosti in kakovosti zahtevanih vhodnih podatkov posamezne metode za izračun pričako- vane škode zaradi poplav ter prilagojenosti mo- delov posameznemu namenu uporabe (npr. za zavarovalništvo).
V sklopu ciljnega raziskovalnega projekta V2-1733 Razvoj enotne metode za oceno koristi gradbenih in negradbenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti je bila preverjena, dopolnjena in nad- grajena metoda za oceno zmanjševanja poplavne ogroženosti, ki je bila leta 2014 razvita na Inštitutu za vode RS (IzVRS, 2014). Drugi cilj projekta je bila izdelava računalniške aplikacije, ki smo jo poime- novali KRPAN (Kumulativni Računi Poplavnih škod in ANaliza) in omogoča hitre izračune ter analize pričakovanih poplavnih škod zaradi poplav skupaj z izdelavo variantnih rešitev. Izračuni temeljijo na nadgrajeni metodi. Kljub kompleksni obdelavi po- datkov, ki poteka v ozadju, je računanje mogoče na povprečno zmogljivih osebnih računalnikih, saj je KRPAN zasnovan kot konzolna aplikacija z že vključenimi obsežnimi vendar optimiziranimi relacijskimi bazami podatkov. Izračun poteka v dveh korakih: z določitvijo računskega območja in zagonom računskega postopka v sami aplikaciji. Izračun je možen na objekt natančno, metoda pa je veljavna za celotno področje Slovenije.
V nadaljevanju je predstavljena nadgrajena in do- polnjena metoda, čemur sledi primer izračuna pričakovane škode s pomočjo KRPANa ter primer analize rezultatov.
Predstavitev nadgrajene in dopolnjene metode
Osnovna enačba za izračun pričakovane škode (PŠ) zaradi poplav, za pretoke (Q) s povratno dobo (T) na določenem območju, je ostala nespreme- njena glede na izvorno metodo IzVRS (2014):
PŠ (Q_T) = Jak × Raz × Izp × Ran × (TN) × Vred, pri čemer Jak predstavlja jakost dogodka, Raz razse- žnost, Izp izpostavljenost, Ran ranljivost, TN traja- nje nevarnosti in Vred vrednost v denarnih enotah. Definicija posameznih členov enačbe je povzeta po IzVRS (2012). Jakost dogodka je opredeljena npr. z globino ali hitrostjo vode ali njunim pro- duktom, razsežnost pa določajo obseg, število ali velikost gradnikov na izbranem območju. Izposta- vljenost definira verjetnost prisotnosti gradnikov prostora (t.i. ogrožencev), vrednost pa ekonomska
vrednost gradnikov na izbranem območju. Ran- ljivost je strukturna poškodovanost posameznih gradnikov prostora ob nastopu nevarnega dogod- ka z določeno jakostjo IzVRS (2012). Vrednosti po- sameznih členov enačbe za posamezen gradnik prostora in razlogi za njihovo izbiro so podrobneje opisani in razloženi v končnem poročilu projekta (Vidmar et al., 2019). Seznam enačb in njihovih vrednosti pa je kot posebna preglednica vključen tudi v aplikacijo KRPAN.
Slika 1: Shematski prikaz krivulje škoda-verjetnost in pričakovane letne škode
Pričakovana letna škoda
Izračun pričakovane letne škode (PLŠ) teme- lji na pogostnosti pojava poplavnega dogodka (verjetnost, da se dogodek zgodi) in pripadajo- čih vrednostih pričakovane škode za posamezen dogodek. Če imamo za posamezno območje raz- položljive podatke o vsaj 3 poplavnih dogodkih z znano verjetnostjo pojavljanja in s pripadajočo škodo, lahko konstruiramo krivuljo verjetnosti pojavljanja poplavnih dogodkov v odvisnosti od škode pri dogodku (Slika 1). V naši študiji smo uporabili karte poplavne nevarnosti za dogodke s povratnimi dobami 10, 100 in 500 let. Pričako- vana letna škoda se nato izračuna kot integral območja pod krivuljo oziroma kot ploščina dia- grama pod krivuljo, ki je na sliki spodaj označen z rumeno šrafuro.
Opis podatkov
Podatke o vrstah ogrožencev, ki so vključeni v me- todologijo za oceno škode pri poplavah, lahko raz- delimo v 11 večjih kategorij: kulturna dediščina, državne ceste, gospodarska javna infrastruktura, kmetijstvo, stanovanjske stavbe, okolje, osebna vozila, poslovni subjekti, vodotoki, nadomestno bivanje in čiščenje naselij.
Da bi omogočili delovanje računske aplikacije v GIS okolju, smo v prvem koraku vhodne podatke razdelili glede na podatkovne tipe: poligone, točke, linije (Tabela 1). V aplikacijo je za računanje priča- kovanih poplavnih škod vključenih 110.095 linij- skih elementov, 1.343.060 poligonov in 450.000 točkovnih elementov.
Aplikacija krpan kot podpora za ocenjevanje in primerjavo koristi načrtovanih gradbenih in negradbenih protipoplavnih ukrepov
27


Andrej Vidmar, Katarina Zabret, Klaudija Sapač, Petra Pergar, Andrej Kryžanowski
Vrsta podatka
Uporaba
Vir podatka
Podatkovni tip
Modul v aplikaciji
Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture
državne, lokalne, gozdne ceste, vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje
GURS
linija
KrpaL
Centralni register prebivalstva
določitev povprečnega šte- vila oseb na stavbo prostorskega okoliša
MNZ
poligon, točka
KrpaP, KrpaT
Poslovni register Slovenije
Kataster stavb
Register nepremične kulturne dediščine
Register prostorskih enot
Register nepremičnin
Raba kmetijskih in gozdnih zemljišč
Hidrografija
IPPC in SEVESO zavezanci
lokacije poslovnih subjektov
določitev površin stano- vanjskih in kmetijskih stavb
lokacije in obseg nepremič- ne kulturne dediščine
prostorski okoliši
določitev površin stano- vanjskih in kmetijskih stavb
raba tal
linije vodotokov
lokacije IPPC in SEVESO zavezancev
AJPES
GURS
MK
GURS
GURS
MKGP
MOP, DRSV
MOP, ARSO
točka
poligon
poligon
poligon
poligon
poligon
linija
točka
KrpaT
KrpaP
KrpaK
KrpaP
KrpaP
KrpaP
KrpaV
KrpaT
Podatki o popisani škodi pri poplavnih dogodkih*
opredelitev stroškov (vred- nosti), preverjanje ustrez- nosti izračunov po metodi
URSZR
*podatki popisov škode pri dogodkih od septembra 2014 do julija 2018, skupaj 10 poplavnih dogodkov.
Tabela 1: Pregled uporabljenih podatkov pri nadgradnji metodologije in razvoju aplikacije za računanje pričakovanih poplavnih škod.
Aplikacija KRPAN
Aplikacija KRPAN je bila pripravljena na podlagi zgoraj opisane metodologije in temelji na odpr- tokodnih programih. Sestavljena je iz zbirnega modula KrpaZ, v katerem se zaporedno izvede- jo štirje računski moduli: KrpaK, KrpaP, KrpaL in KrpaT. Vsi našteti moduli so samostojni, računi se izvajajo neodvisno eden od drugega. Podobno se izvaja tudi račun škode na vodotokih z modulom KrpaV, le da se izvaja ločeno od zbirnega modula (Slika 2).
KrpaK je modul prostorskih izračunov pričako- vanih poplavnih škod, katerih lokacijo v prostoru prikažemo s poligonskimi grafičnimi elementi kulturne dediščine. Z modulom KrpaK se računa- jo ocene pričakovane škode zaradi poplav na ar- heološki, memorialni, naselbinski, profano stav-
Slika 2: Shematski prikaz modulov aplikacije KRPAN, kjer KrpaK računa škodo na kulturni dediščini, KrpaP na ostalih poligonih, KrpaL na linijskih elementih, KrpaT na točkovnih elementih in KrpaV na vodotokih.
bni, sakralni stavbni, sakralno profani stavbni in vrtnoarhitekturni dediščini ter tudi na kulturni in zgodovinski krajini.
KrpaP je modul prostorskih izračunov pričakova- nih poplavnih škod, katerih lokacijo v prostoru pri-
28


kažemo s poligonskimi grafičnimi elementi. Poli- goni so izdelani na podlagi podatkov o dejanski rabi tal ter katastra stavb.
KrpaT je modul prostorskih izračunov pričako- vanih poplavnih škod, katerih lokacijo v prostoru prikažemo s točkovnimi grafičnimi elementi. Gre za centroide stavb, na katere so potem povezani ostali opisni podatki oziroma atributi škodnih en- titet: osebna vozila, poslovni subjekti in nadome- stno začasno bivanje.
KrpaL pa je modul prostorskih izračunov pričako- vanih poplavnih škod, katerih lokacijo v prostoru prikažemo z linijskimi grafičnimi elementi. Linije predstavljajo lokacije poteka infrastrukture, kot so državne ceste in lokalne ceste ter vodovodno, kanalizacijsko in podzemno elektroenergetsko omrežje.
Primer izračuna pričakovane letne škode in koristi ukrepov
V nadaljevanju je prikazan primer izračuna priča- kovanih letnih škod za izbrano območje, za kate- rega so izdelane karte poplavne nevarnosti (iKPN) za Q10, Q100 in Q500. Karte poplavne nevarnos- ti so izdelane za predvideno stanje pred izvedbo predlaganega ukrepa za zmanjšanje poplavne ogroženosti (Slika 3, zgoraj) in po njegovi izvedbi (Slika 3, spodaj).
Slika 3: Izbrano računsko območje s kartami poplavne nevarnosti za Q10, Q100 in Q500 za stanje pred ukrepom (zgoraj) in po izvede- nem ukrepu (spodaj).
Izračun pričakovane letne škode se izvede za vsak primer posebej, kar pomeni, da v nadaljevanju opisan postopek naredimo dvakrat. Pripravljene karte z računskimi območji shranimo v računski direktorij aplikacije KRPAN in jih preimenujemo skladno z navodili za uporabo aplikacije (Vidmar et al., 2019). V našem primeru smo uporabili ob-
močja dosegov Q10, Q100, Q500 in območje ve- ljavnosti rezultatov iKPN. Slednje smo privzeli za izračun škode na vodotokih.
Ko smo vhodne podatke ustrezno pripravili, sledi zagon aplikacije KRPAN, ki obenem pomeni zače- tek računa. Ko je račun zaključen, se samodejno odpre preglednica z zbranimi podatki o pričako- vani škodi za posamezen škodni element (Slika 4). Preglednica je zasnovana tako, da so v skrajnem levem stolpcu navedeni škodni elementi. Desno sledijo 3 stolpci z denarnimi vrednostmi pričako- vane škode za posamezen škodni element. V zad- njem stolpcu je za vsak škodni element izračuna- na pričakovana letna škoda.
Glede na to, da škoda ni bila evidentirana pri vseh kategorijah in zaradi očitnega pojavljanja največ- jih deležev škode pri posameznih kategorijah, je smiselno, da se kategorije ogrožencev združijo, kar omogoča tudi lažjo analizo stroškov in koristi. V ta namen smo opredelili 11 kategorij po sklo- pih, katerih rezultate predstavljamo v tabelarič- ni (Tabela 2) in grafični obliki (Slika 5). V prvem sklopu tabele so rezultati pričakovane škode pred ukrepom, v drugem sklopu tabele so pričakovane škode po izvedenem ukrepu, v zadnjem sklopu pa so izračunane razlike med pričakovanimi škodami pred in po ukrepu, ki predstavljajo korist ukrepa. V zadnjem, obarvanem stolpcu vsakega sklopa je
Slika 4: Primer preglednice z rezultati izračuna pričakovane škode zaradi poplav – primer PLŠ po izvedenem ukrepu na območju Ljubljane.
Aplikacija krpan kot podpora za ocenjevanje in primerjavo koristi načrtovanih gradbenih in negradbenih protipoplavnih ukrepov
29


Andrej Vidmar, Katarina Zabret, Klaudija Sapač, Petra Pergar, Andrej Kryžanowski
izračunana tudi pričakovana letna škoda. Iz te ta- bele je razvidno, da je pred izvedbo ukrepa bila najvišja pričakovana škoda pri združeni kategoriji stanovanjske stavbe (konstrukcija stanovanjske stavbe, konstrukcija pomožne stavbe in stano- vanjska oprema). Po izvedenem ukrepu se pri- čakovana škoda na tej kategoriji zmanjša za več kot 70-krat oziroma za več kot 3,5 milijona EUR, kar za to kategorijo tudi predstavlja korist ukrepa. Druga po velikosti koristi sledi kategorija poslovni subjekti (oprema, stroji in zaloge družb vseh ve- likosti ter konstrukcije poslovnih in industrijskih stavb – 503,2 tisoč EUR), ter nato v padajočem zaporedju kategorije: osebna vozila – 492,5 ti- soč EUR, nadomestno bivanje – 308,3 tisoč EUR in infrastruktura – 132,9 tisoč EUR. Skupna vsota pričakovane letne škode pred ukrepom je znašala slabih 5,5 milijonov EUR, po ukrepu pa 221 tisoč EUR. Razlika pričakovane letne škode v višini 5,25 milijona EUR pomeni korist izvedbe predlaganega ukrepa.
Tabela 2: Ocenjena pričakovana letna škoda z aplikacijo KRPAN za tri referenčne poplavne dogodke pred in po izvedbi ukrepa ter izračun koristi izvedenega ukrepa.
Slika 5: Grafični prikaz ocene pričakovane škode pri poplavah po kategorijah (ocena škode je prikazana v logaritemskem merilu)
Po izvedenem ukrepu bi najvišjo škodo pričakova- li na vodotokih, sledijo stanovanjske stavbe, oseb- na vozila, kmetijstvo in poslovni subjekti (Slika 5). Relativno bi se najmanj zmanjšala škoda na vodo- tokih (35 %), sledijo okolje, kmetijstvo in kulturna dediščina, kjer bi po izvedenem ukrepu še vedno lahko pričakovali več kot 20 % škode, ocenjene za stanje pred izvedbo ukrepa. Pri ostalih kategori- jah je odstotek pričakovane škode po izvedenem ukrepu glede na stanje pred njegovo izvedbo med 1 % in 3 %.
Korist ukrepa smo prikazali še s primerjavo krivulj PLŠ, tj. krivuljama odvisnosti pričakovane škode
od verjetnosti dogodka (Slika 6). Korist ukrepa v tem primeru predstavlja razlika med površinama pod krivuljama.
Slika 6: Grafični prikaz pričakovanih letnih škod za stanje pred izvedbo predvidenega ukrepa in po njegovi izvedbi.
Zaključki
V prispevku je predstavljena metodologija za oce- njevanje poplavnih škod pri poplavah in delovanje računalniške aplikacije KRPAN za računanje pri- čakovanih škod zaradi poplav. Aplikacija deluje v povezavi z GIS orodji in temelji na predhodno prip- ravljenih prostorskih podatkih, ki jih vključujemo glede na podatkovni tip (poligon, linija ali točka) in z atributnimi povezavami. Delovanje aplikacije te- melji na predhodno urejenih podatkih, ki so med- sebojno povezani preko optimiziranih relacijskih baz.
Osnovni namen KRPANa kot orodja je podpora projektantom, izdelovalcem investicijske doku- mentacije ter odločevalcem o izvedbi predlaganih gradbenih in negradbenih protipoplavnih ukrepov pri ekonomsko-finančnih utemeljitvah. Vhodni po- datki, ki se uporabljajo pri izračunu, so posplošeni do te mere, da je uporabljivost metode in aplika- cije zagotovljena na celotnem ozemlju Slovenije. Zato velja opozoriti, da je pri podrobni analizi re- zultatov treba upoštevati tudi lastnosti posame- znih škodnih entitet, ki bi lahko odločilno vplivale na odločitev o izvedbi ukrepa. Tako metoda kot na njej temelječa aplikacija sta bili zasnovani z dol- goročno veljavnostjo. Izjema so le vhodni prostor- ski podatki, ki bi jih bilo priporočljivo posodablja- ti, vendar zaradi počasnih sprememb v prostoru, predvsem na območjih poplavne nevarnosti, to ni potrebno z veliko pogostostjo, saj lahko morebitne prostorske spremembe vključimo v analize z nji- hovo individualno obravnavo. Rezultati izračunov, podani v preglednicah, omogočajo preprosto na- daljnjo obdelavo in analizo. Poleg tega pa je zara- di linearnosti enačb za izračun pričakovane škode pri poplavah možno preprosto korigirati rezultate, kjer je to potrebno (npr. upoštevanje inflacije, rast cene nepremičnin).
30


Reference
IzVRS. 2012. Razvrstitev poplavno ogroženih območij in dolo- čitev območij pomembnega vpliva poplav v Sloveniji, maj 2012, IzVRS, Ljubljana, 103 str.
IzVRS. 2014. Priprava ekonomskih vsebin načrtov zmanjše- vanja poplavne ogroženosti. Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije.
Merz, B., Kreibich, H., Schwarze, R., Thieken, A.H. 2010. As- sessment of economic flood damage. Nat Hazards Earth Syst Sci 10, 1697–1724.
Vidmar, A., Zabret, K., Sapač, K., Bezak, N., Kryžanowski, A., Pergar, P., Klemen, K., Ivanuša, B., Kešeljević, A., Spruk, R. 2019. Razvoj enotne metode za oceno koristi gradbenih in negradbenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogro- ženosti: končno poročilo ciljnega raziskovalnega projek- ta V2-1733. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 214 str.
Aplikacija krpan kot podpora za ocenjevanje in primerjavo koristi načrtovanih gradbenih in negradbenih protipoplavnih ukrepov
31


Petra Repnik Mah, Neža Kodre
IZVAJANJE PROTIPOPLAVNIH UKREPOV
IN UPOŠTEVANJE OKOLJSKIH CILJEV VEZANIH NA STANJE VODA
Petra Repnik Mah, Direkcija Republike Slovenije za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana mag. Neža Kodre, Direkcija Republike Slovenije za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana
Povzetek
V prispevku je obravnavano povezovanje ciljev vodne in poplavne direktive ter pomen sistematič- nega načrtovanja protipoplavnih ukrepov z upo- števanjem okoljskih ciljev vezanih na stanje voda. Predstavljen je pomen izvajanja negradbenih protipoplavnih ukrepov, ki predstavljajo ključne sinergijske rešitve med vodno in poplavno direk- tivo. V prispevku so predstavljene usmeritve za izvajanje protipoplavnih ukrepov z vidika stanja voda in podana predstavitev strokovnih navodil za pripravo presoj vplivov protipoplavnih ukrepov na stanje voda. Glede na do sedaj izvedene presoje vplivov, skladno z navedenimi navodili, so podane tudi ugotovitve glede izvajanja le teh in potrebne usmeritve za uspešno izvajanje nadaljnjih presoj. V prispevku so navedeni tudi argumenti za po- membnost iskanja sinergijskih rešitev med vodno in poplavno direktivo.
Uvod
Doseganje dobrega stanja voda in drugih, z voda- mi povezanih ekosistemov, je eden temeljnih ci- ljev upravljanja voda skladno z Zakonom o vodah ZV-1 (Ur. l. RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15). V Zakonu o vodah je določeno, da je potrebno rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zem- ljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih ob-
močjih ter kmetijska, gozdna in stavna zemljišča programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje na- ravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, ter varstvo naravnih vre- dnot in območij, varovanih po predpisih o ohranja- nju narave. Določila, ki so vezana na stanje voda, so v Zakon o vodah prenesena iz vodne direktive, ki določa skupno evropsko vodno politiko (Direkti- va Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike). Slednja je pomembna tudi v okviru evropskih programov financiranja ukrepov s pod- ročja upravljanja voda, v okviru katerih okoljski ci- lji vezani na stanje voda predstavljajo pomemben pogoj za financiranje ukrepov (npr. operativni pro- gram za izvajanje evropske kohezijske politike).
V preteklosti številni posegi v vodna in priobalna zemljišča (med njimi pogosto tudi protipoplavni ukrepi) niso bili izvedeni skladno z današnjimi okoljskimi cilji, kar je razvidno iz ocene stanja voda v okviru državnega monitoringa, ki kaže, da so na številnih vodnih telesih površinskih voda vzrok za nedoseganje okoljskih ciljev ravno t.i. hidromorfološke obremenitve, ki obsegajo pred- vsem regulacije, zadrževalnike in spremenjeno rabo obrežnega pasu. Zato je pri načrtovanju in izvajanju novih protipoplavnih ukrepov potrebno vključevati vsa nova znanja na področju (sonarav- nega) urejanja vodotokov, ter načrtovati in izvajati ukrepe na način, da bodo vplivi na stanje voda čim
32


manjši in da ne bodo privedli do poslabšanja sta- nja voda.
Za presojo tovrstnih vplivov so vzpostavljeni šte- vilni mehanizmi, ki omogočajo zasledovanje in udejanjanje okoljskih ciljev vezanih na stanje voda, med njimi postopek celovite presoje vplivov na okolje, presoje vplivov na okolje, postopek pri- dobitve vodne pravice, vodnega soglasja ali mne- nja za posege, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda. Pri pregledu izvajanja navedenih me- hanizmov je bilo tekom priprave Načrta upravlja- nja voda na vodnem območju Donave za obdob- je 2016-2021 (MOP, 2016a) in Načrta upravljanja voda vodnem območju Jadranskega morja za obdobje 2016-2021 (MOP, 2016b) ugotovljeno, da je potrebno za boljšo implementacijo okoljskih ci- ljev pripraviti strokovne podlage in usmeritve za transparentno oceno vplivov posameznih (proti- poplavnih) ukrepov na stanje voda. Navedeno je bilo v Programu ukrepov upravljanja voda (MOP, 2016c) naslovljeno z ukrepoma HM8b2 – Strokov- na podlaga za odločanje v okviru postopka prido- bitve vodnih soglasij in OS5b – Preveritev meril za ugotavljanje in vrednotenje vpliva na stanje voda v CPVO, PVO in drugih postopkih. Oba ukrepa sta v izvajanju, določene aktivnosti so že izvedene, tako da so rezultati le-teh predstavljeni v nadaljevanju prispevka.
Povezovanje ciljev vodne in poplavne direktive
Z vodno direktivo so določeni okoljski cilji za vodna telesa površinskih in podzemnih voda. V predmetnem prispevku so obravnavana le vodna telesa površinskih voda (vodotoki), za katera so določeni sledeči okoljski cilji: i) doseganje dobre- ga ekološkega in kemijskega stanja vodnih teles površinskih voda, ii) dober ekološki potencial in dobro kemijsko stanje močno preoblikovanih in umetnih vodnih teles in iii) preprečevanje pos- labšanja stanja voda. V vodni direktivi so določeni tudi drugi okoljski cilji vezani na vidik onesnaže- vanja voda, podana je tudi povezava na okoljske cilje vezane na zavarovana območja, ki pa niso predmet tega prispevka.
Z vidika povezovanja okoljskih ciljev s poplavno direktivno so pomembni predvsem okoljski cilji vezani na doseganje dobrega ekološkega stanja in dobrega ekološkega potenciala, saj je za dosega- nje slednjih pomembna ohranjenost oziroma čim manjša spremenjenost hidromorfoloških elemen- tov kakovosti, med katere se uvrščajo hidrološki režim (količina in dinamika vodnega toka, pove- zanost s telesi podzemne vode), zveznost toka (migracija vodnih organizmov, premeščanje sedi- menta) in morfološke razmere (spreminjanje širi- ne in globine struge, struktura struge in substra- ta, struktura obrežnega pasu).
S protipoplavnimi ukrepi, izvedenimi predvsem v zadnjih 50-ih letih, so se hidromorfološke razme- re na številnih vodotokih močno poslabšale, saj so izvedene regulacije, ki so sicer omogočile razvoj urbanega in ruralnega okolja, povzročile veliko degradacijo vodnega okolja. Glede na rezultate državnega monitoringa okoljski cilji zaradi hi- dromorfoloških obremenitev niso doseženi na 42 od 155 vodih telesih površinskih voda (kar pred- stavlja 27 % vseh vodnih teles površinskih voda), med katerimi so protipoplavne ureditve razlog na 32 vodnih telesih površinskih voda, kar predsta- vlja 76 % vseh vodnih teles površinskih voda, na katerih okoljski cilji niso doseženi zaradi hidro- morfoloških obremenitev.
Negativni vplivi v preteklosti izvedenih proti- poplavnih ukrepov niso prepoznani le z vidika hi- dromorfoloških elementov kakovosti, temveč se v splošnem ugotavlja, da so ta vodna telesa manj odporna tudi z vidika morebitnega onesnaženja iz točkovnih in razpršenih obremenitev, dodatno so izpostavljena biološkim obremenitvam (npr. širit- vi invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst), negativni vplivi so lahko razvidni tudi na stanju podzemne vode (predvsem vezano na upadanje gladine pod- zemne vode), ugotavlja pa se tudi, da so tovrstna vodna telesa manj odporna na podnebne spre- membe (ICPDR, 2019).
Zaradi navedenega se sodobne prakse urejanja vodotokov in iskanja načinov za izvedbo proti- poplavnih ukrepov v številnih evropskih državah spreminjajo, pozitivne spremembe v načrtovanju in izvajanju so zaznane tudi v slovenskem prosto- ru (npr. posamezni primeri sonaravnih ureditev in obnov vodotokov). Tovrsten način načrtovanja in izvajanja protipoplavnih ukrepov temelji tudi na poplavni direktivi, ki podaja poudarek tudi na negradbene ukrepe in ukrepe za zmanjšanje ver- jetnosti nastopa poplavljanja, prav tako na ukre- pe za spodbujanje trajnostne rabe tal, izboljšanje zadrževanja vode ter nadzorovano poplavljanje nekaterih območij v primeru poplavnega dogod- ka (Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta o oceni in obvladovanju poplavne ogro- ženosti). Nenazadnje je skladno s poplavno direk- tivo potrebno okoljske cilje vodne direktive upo- števati tudi pri pripravi Načrtov za zmanjševanje poplavne ogroženosti.
Načela iz poplavne direktive so prenesena v Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2017- 2021 (MOP, 2017), ki vsebuje tudi seznam proti- poplavnih ukrepov. V slovenskem katalogu proti- poplavnih ukrepov je navedenih 20 ukrepov, pri čemer je sinergija med protipoplavnimi ukrepi in okoljskimi cilji vezanimi na stanje voda prepozna- na na 8 protipoplavnih ukrepih. Med slednjimi so predvsem ukrepi vezani na določevanje in upošte- vanje poplavnih območij (ukrep U1), identifikacija, vzpostavitev in ohranitev razlivnih površin visokih voda (ukrep U2) in prilagoditev rabe zemljišč v
Izvajanje protipoplavnih ukrepov in upoštevanje okoljskih ciljev vezanih na stanje voda
33


Petra Repnik Mah, Neža Kodre
porečjih (ukrep U3). Šest protipoplavnih ukrepov je irelevantnih z vidika doseganja okoljskih ciljev, šest protipoplavnih ukrepov pa je potencialno konfliktnih, med njimi predvsem načrtovanje in gradnja gradbenih protipoplavnih ukrepov (ukrep U7).
Hierarhija načrtovanja protipoplavnih ukrepov se glede na določila poplavne in vode direktive v številnih evropskih državah spreminja, in sicer v smeri od negradbenih proti gradbenim ukrepom (Slika 1). V nekaterih državah je takšno zaporedje načrtovanja potrebno dokazati tudi v okviru pri- dobitve sredstev za izvedbo protipoplavnih ukre- pov.
Slika 1: Hierarhija načrtovanja protipoplavnih ukrepov z vidika do- seganje največjih sinergij z okoljskimi cilji vezanimi na stanje voda
Glede na določila poplavne in vodne direktive je pomembno, da se najprej preveri možnost izved- be negradbenih ukrepov, predvsem je potrebno najprej izvesti vse možne ukrepe vezane na pro- storsko načrtovanje (npr. upoštevanje poplavnih območij pri umeščanju v prostor, zavarovanje raz- livnih površin) (ICPDR, 2019). Ohranjanje teh ob- močij je ključnega pomena tudi z vidika dosega- nja dobrega stanja voda, saj so poplavne ravnice skupaj z obrežnim pasom ključni del vodotokov, ki pomembno vpliva na kakovost vodnih in obvod- nih ekosistemov in nenazadnje na kakovost voda (IzVRS, 2018).
V okviru načrtovanja protipoplavnih ukrepov je po- membna tudi izvedba ukrepov, ki naslavljajo več- je zadrževanje vode v porečju (t.i. natural water retention measures), med katerimi so predvsem vzpostavitev obrežnih gozdov, pogozditev, obrežni pasovi, prilagoditev rabe zemljišč in obdelovanja kmetijskih zemljišč, trajnostni osuševalni siste- mi, zelene strehe, obnova/revitalizacija mokrišč, poplavnih ravnic in vodotokov, idr. Tovrstni pro- tipoplavni ukrepi podpirajo tudi t.i. zeleno infra- strukturo in pomembno prispevajo k doseganju okoljskih ciljev vezanih na stanje voda.
Kot zadnja možnost pri načrtovanju protipoplavnih ukrepov se uporabijo gradbeni ukrepi (t.i. siva in- frastruktura), med katere se štejejo regulacije, nasipi, prečni objekti, zadrževalniki, mobilne pro- tipoplavne stene, idr. Pri teh ukrepih je pričakovati tudi zahtevnejše in dolgotrajnejše usklajevanje rešitev, saj so le-te pogosto lahko v nasprotju z doseganjem okoljskih ciljev.
Običajno protipoplavni ukrepi niso le ene vrste, ampak so kombinacija tako negradbenih kot grad-
benih ukrepov. Pomembno je, da se pri načrtova- nju najprej preverijo in uporabijo vse možnosti za izvedbo negradbenih ukrepov in šele nato mož- nosti za izvedbo gradbenih protipoplavnih ukre- pov.
Presoja vplivov protipoplavnih ukrepov na stanje voda
Bolj kot so protipoplavni ukrepi v prvi fazi načrto- vanja usklajeni z okoljskimi cilji, manjša je verje- tnost za konflikte v nadaljnjih fazah načrtovanja zaradi morebitnih prepoznanih negativnih vplivov načrtovanih protipoplavnih ukrepov. Vse dokler bodo ureditve načrtovane v vrstnem redu od grad- benih do negradbenih ukrepov (in ne obratno), in sicer na način, da v začetni fazi niso preverjene vse možnosti za izvedbo negradbenih ukrepov, bodo ocene vplivov na okolje oziroma na stanje voda potencialno problematične.
S tem namenom so pripravljene splošne usmeri- tve za izvajanje ureditev z vidika doseganja okolj- skih ciljev vezanih na stanje voda, pripravljena so navodila za oceno variantnih rešitev in navodila za oceno vplivov na stanje voda. Pripravljene vsebine so v razvoju in se dopolnjujejo glede na nova zna- nja s področja presoj vplivov na stanje voda.
Načrtovanje in izvajanje
ureditev na vodnih in priobalnih zemljiščih z vidika preprečevanja poslabšanja ekološkega
stanja vodotokov
Z namenom celovitega načrtovanja in izvajanja ureditev so pripravljene Usmeritve za načrtovanje in izvajanje ureditev z vidika preprečevanja pos- labšanja ekološkega stanja vodotokov (v nadalje- vanju Usmeritve), ki so objavljene na spletni strani Direkcije Republike Slovenije za vode. Glede na to, da ureditve na vodnih in priobalnih zemljiščih ne- posredno vplivajo na hidromorfološke elemente kakovosti (te pa posredno na kemijske in fizikal- no-kemijske ter biološke elemente kakovosti), so v usmeritvah naslovljeni hidromorfološki elemen- ti kakovosti – to so hidrološki režim, zveznost toka in morfološke razmere.
V Usmeritvah so podane splošne usmeritve za izvajanje ureditev vodotokov, kakor tudi podrob- nejše usmeritve za posamezne hidromorfološke elemente kakovosti. Usmeritve z vidika prepre- čevanja poslabšanja stanja voda v določenih segmentih sovpadajo tudi z naravovarstvenimi smernicami, v določenih segmentih pa so možna tudi odstopanja. Slednje bo podrobneje preučeno v okviru aktualnega integralnega LIFE projekta Natura.Si.
34


Primerjava variant z vidika vpliva
na stanje površinskih voda za posege v vodna in priobalna zemljišča
Glede na to, da je skladno z Uredbo o enotni me- todologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) potrebna obravnava va- riantnih rešitev tudi z okoljevarstvenega vidika je pripravljeno Navodilo za pripravo strokovne pod- lage za fazo primerjave variant z vidika vpliva na stanje površinskih voda (v nadaljevanju Navodilo), ki je objavljeno na spletni strani Direkcije Repu- blike Slovenije za vode. Navodilo se uporablja za oceno posegov v vodna in priobalna zemljišča, ki povzročajo neposredne vplive na hidromorfolo- ške elemente kakovosti. Metodologija ocenjevanja vplivov posamezne variante se za tovrstne pose- ge lahko uporabi tudi v postopkih celovite presoje vplivov na okolje v fazi študije variant.
V okviru presoje vplivov variantnih rešitev je priv- zeto izhodišče, da večji kot je vpliv na hidromor- fološke elemente kakovosti, večji je vpliv na sta- nje površinskih voda. V kolikor so tekom analize variant prepoznani tudi drugi vplivi, ki pomembno vplivajo na razlikovanje variant z vidika vpliva na stanje voda, se v končni oceni primerjave variant upoštevajo tudi slednji. Vsebina strokovne podla- ge za fazo primerjave variant z vidika vpliva na stanje površinskih voda vključuje sledeča poglav- ja:
– Opredelitev in prikaz lokacije posega in vplivne- ga območja,
– Opis variant,
– Opis obstoječega stanja površinskih voda,
– Ocena vpliva variant na hidromorfološke ele-
mente kakovosti,
– Utemeljitev primernosti variant z vidika vpliva
na stanje površinskih voda.
Za oceno vpliva variant na hidromorfološke ele- mente kakovosti se kot izhodišče privzame ocena poslabšanja / izboljšanja razreda Kategorizacije urejanja vodotokov (IzVRS, 2018), ki je objavljena na Atlasu voda. Glede na podan opis predvidenih ureditev se za posamezne variante in za posame- zen odsek ekspertno oceni razred Kategorizacije urejanja vodotokov ob upoštevanju izvedenih ure- ditev. Skupna ocena poslabšanja oziroma izboljša- nja stanja hidromorfoloških elementov kakovosti se opredeli za vsako varianto, rezultati razvrstitve pa se upoštevajo pri končni izbiri variante (tudi glede na druge vidike). Varianta, ki je z vidika sta- nja voda najbolj sprejemljiva, bo v splošnem v na- daljnjih fazah načrtovanja zahtevala tudi najmanj omilitvenih oziroma kompenzacijskih ukrepov.
Ocenjevanje vpliva posega
na stanje površinskih voda za posege v vodna in priobalna zemljišča
Vpliv posega na stanje površinskih voda je potreb- no opredeliti v različnih upravljavskih postopkih, med njimi v celoviti presoji vplivov na okolje, pre- soji vplivov na okolje, postopku pridobitve vodne pravice, vodnega soglasja ali mnenja za posege, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda. Z namenom transparentne in ponovljive ocene vplivov je pripravljeno Navodilo za pripravo oce- ne vpliva posega na stanje površinskih voda, ki je objavljeno na spletni strani Direkcije Republi- ke Slovenije za vode. Navodilo se uporablja za oceno posegov v vodna in priobalna zemljišča, ki povzročajo neposredne vplive na hidromorfo- loške elemente kakovosti, in sicer zlasti za po- sege, za katere je potreben predhodni postopek skladno z Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 51/14, 57/15 in 26/17). V kolikor je za poseg potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, se mora ocena vpliva posega na stanje površinskih voda izvesti v okviru te presoje.
Ocena vpliva posega na stanje površinskih voda mora vsebovati naslednje vsebine:
– Opredelitev lokacije posega,
– Ocena obstoječega stanja,
– Opredelitev okoljskih ciljev z vidika hidromorfo- loških obremenitev,
– Povzetek dopolnilnih hidromorfoloških ukrepov za doseganje okoljskih ciljev,
– Utemeljitev ustreznosti izbrane možnosti za iz- vedbo posega,
– Opis in grafični prikaz predvidenega posega,
– Opredelitev vplivnega območja posega,
– Opis potrebnih vzdrževalnih del po izvedbi po-
sega,
– Ocena vpliva posega na stanje voda,
– Ocena vpliva posega na izvajanje dopolnilnih
ukrepov,
– Opredelitev omilitvenih ukrepov,
– Ocena vpliva posega ob upoštevanju omilitvenih
ukrepov,
– Opis predvidenega izvajanja spremljanja stanja
voda na vplivnem območju posega,
– Povzetek ocene vpliva posega na stanje voda
(Preglednica 1).
Izvajanje protipoplavnih ukrepov in upoštevanje okoljskih ciljev vezanih na stanje voda
35


Petra Repnik Mah, Neža Kodre
Preglednica 1: Povzetek ocene vplivov na stanje površinskih voda
V kolikor je v presoji vplivov na stanje voda ugo- tovljeno, da poseg povzroča pomembne vplive na stanje voda, ki jih ni možno omiliti z omilitvenimi ukrepi, je potrebno za poseg uveljaviti izjemo za odstopanje od okoljskih ciljev, skladno s 56. čle- nom Zakona o vodah ZV-1.
Rezultati presoj vplivov protipoplavnih ukrepov na stanje voda
Presoje vplivov protipoplavnih ukrepov na stanje voda so bile v preteklosti (tudi) zaradi pomanjklji- vih strokovnih podlag, ki bi določale, na kakšen način morajo biti izvedene presoje, pogosto prip- ravljene preveč posplošeno. V zadnjih dveh letih so se postopoma pričele izdelovati presoje vpli- vov na stanje voda skladno z navodili, opisanimi v predhodnih poglavjih. Določene presoje so že za- ključene, določene presoje vplivov protipoplavnih ukrepov na stanje voda pa so trenutno v izdela- vi (npr. presoja protipoplavnih ukrepov na Dravi, Meži, Mislinji, Merinščici idr.).
V splošnem se ugotavlja, da se za protipoplavne ukrepe pogosto presoja vplivov na stanje voda iz- vede v postopku pridobitve vodnega soglasja ali mnenja in le v primeru večjih projektov v okviru celovitih presoj vplivov na okolje in presoj vplivov na okolje. Pri presojah protipoplavnih ukrepov na stanje voda se ugotavlja, da je ključnega pomena, da se pri iskanju rešitev že v prvi fazi načrtovanja v največji možni meri upoštevajo okoljski cilji ve- zani na stanje voda, saj je v kasnejših fazah uskla- jevaje oteženo, prav tako so manjše možnosti za izvedbo učinkovitih omilitvenih oziroma kompen- zacijskih ukrepov (npr. omejenost z razpoložljivi- mi zemljišči). Prav tako se ugotavlja, da je v okviru ocene vplivov na stanje voda ključnega pome-
na tudi upoštevanje vplivov vzdrževalnih del na končno presojo vplivov, saj v splošnem toge pro- tipoplavne ureditve zahtevajo tudi stalno vzdrže- vanje po izvedenih ureditvah (npr. stalno odstra- njevanje zarasti in nanosov plavin), zato pogosto vplivi protipoplavnih ukrepov niso le začasni, tem- več stalni. Pri ocenjevanju vplivov na stanje voda je pomembno tudi upoštevanje kumulativnih vpli- vov predhodno izvedenih (protipoplavnih) ukrepov. Na podlagi izvedenih presoj je razvidno, da oce- na vplivov protipoplavnih ukrepov po posameznih hidromorfoloških elementih kakovosti omogoča transparentno identifikacijo negativnih vplivov in zmanjša posplošenost ocene vplivov na stanje voda. Prav tako transparentna ocena vplivov omo- goča določitev učinkovitih omilitvenih ukrepov za zmanjšanje prepoznanih negativnih vplivov. V okviru izvedenih presoj je bilo tudi prepoznano, da so se preko iskanja omilitvenih ukrepov za ureditve prepoznale tudi nove rešitve, ki so toge ureditve nadomestile s sonaravnimi. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je potrebna večja vzpodbuda strokovnjakov (projektantov) k iskanju drugačnih rešitev, na drugi strani pa da je nujna tudi priprava jasnih smernic za izvajanje ureditev z vidika dose- ganja okoljskih ciljev.
Zaključek
Z namenom doseganja čimvečjih sinergij med vodno in poplavno direktivo je ključnega pome- na, da se že v prvi fazi načrtovanja protipoplavnih ukrepov iščejo rešitve, ki upoštevajo tudi okoljske cilje vezane na stanje voda. Pri tem je pomembno, da se v prvi vrsti preučijo vse možnosti za izvedbo negradbenih protipoplavnih ukrepov in nato v na- daljnji fazi načrtovanja (po preveritvi možnosti in učinkovitosti izvedbe negradbenih protipoplavnih ukrepov) možnosti za izvedbo gradbenih ukrepov, za katere morajo biti izvedene transparentne pre- soje vplivov na stanje voda in določeni učinkoviti omilitveni ukrepi, s katerimi se (morebitni) nega- tivni vplivi izničijo oziroma zmanjšajo na raven, da ni povzročeno poslabšanje stanja voda. Pri tem je potrebno prioritetno stremeti k rešitvam, ki niti ne zahtevajo obsežnih omilitvenih ukrepov, saj se v splošnem tudi s slednjimi vplivi lahko omilijo le v določeni meri.
V kolikor slednje ni možno, je potrebno utemeljiti izjemo za odstopanje od okoljskih ciljev, za katero je potrebno dokazati prevlado javnega interesa, prav tako je potrebno dokazati, da ni drugih teh- nično izvedljivih in stroškovno sprejemljivih re- šitev. V okviru utemeljitve izjeme je potrebno za- gotoviti, da bodo izvedeni vsi tehnično izvedljivi in sorazmerni ukrepi, s katerimi se ublaži škodljive vplive na stanje voda.
Tovrstna odstopanja od okoljskih ciljev se de- jansko izvedejo le izjemoma. V splošnem je pot-
36


rebno težiti k iskanju sinergijskih rešitev ter slednje upoštevati tudi pri prijavi projektov za zmanjševanje poplavne ogroženosti, saj je sled- nje pomembno tudi z vidika uspešnega črpanja evropskih sredstev. Prav na iskanju sinergijskih rešitev temelji tudi evropska kohezijska politika, kakor tudi drugi programi za financiranje proti- poplavnih ukrepov (npr. Interreg, podnebni sklad idr.).
V kolikor se okoljski cilji vezani na stanje voda ne upoštevajo pri načrtovanju protipoplavnih ukrepov oziroma širše tudi pri načrtovanju drugih posegov v vodna in priobalna zemljišča, smo v nasprotju z nacionalnimi kot tudi evropskimi zakonskimi do- ločili, kar pomeni, da so prepoznane kršitve lahko obravnavane na sodiščih, kar so tudi že primeri praks v posameznih evropskih državah.
Za uspešno načrtovanje in izvajanje protipoplavnih ukrepov je ključnega pomena intenzivna izmenja- va znanj in izkušenj med različnimi strokovnjaki, predvsem med vodarji, prostorskimi načrtovalci in okoljevarstveniki, saj je le na takšen način mož- no poiskati učinkovite rešitve, ki ponujajo odgo- vor na različne upravljavske cilje. V slovenskem prostoru so bili v preteklosti že izvedeni projekti, ki naslavljajo tudi okoljske cilje, prav tako so po- samezni projekti tudi trenutno v izvajanju, zato so tovrstne rešitve znane, potrebno jih je le dodat- no prepoznati in jim pripisati pomembno vlogo v okviru upravljanja voda. Pri tem je pomembna predvsem vzpodbuditev projektantov k iskanju sonaravnih rešitev, kakor tudi vzpodbuditev oko- ljevarstvenikov h konkretizaciji usmeritev za iz- vedbo sprejemljivih rešitev.
Nenazadnje je potrebno na vseh ravneh načrto- vanja in izvajanja protipoplavnih ukrepov prepo- znati in udejanjiti, da iskanje sinergijskih rešitev med vodno in poplavno direktivno ni pomembno le z vidika doseganja dobrega stanja voda in varstva vodnih in obvodnih ekosistemov, temveč da tovrstne rešitve prinašajo številne okoljske in socio-ekonomske koristi, ki vplivajo na kakovost bivalnega okolja in s tem na kakovost življenja nas vseh.
Viri
DRSV, 2017a. Ocena vpliva ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na Malem grabnu (etapa 1A) na stanje voda. Poročilo. Direkcija Republike Slovenije za vode, Ljubljana.
DRSV, 2017b. Navodilo za pripravo ocene vpliva posega na stanje površinskih voda. Direkcija Republike Slovenije za vode, Ljubljana. www.gov.si
DRSV, 2018. Usmeritve za načrtovanje in izvajanje ureditev z vidika preprečevanja poslabšanja ekološkega stanja vo- dotokov. Direkcija Republike Slovenije za vode, Ljubljana. www.gov.si
DRSV, 2019a. Presoja variant projekta »Ureditev Merinščice, Podgrajščice in Cerknice do vtoka v Bolsko in suhega za- drževalnika Merinščica« z vidika vpliva na stanje površin- skih voda. Poročilo. Direkcija Republike Slovenije za vode, Ljubljana.
DRSV. 2019b. Navodilo za pripravo strokovne podlage za fazo primerjave variant z vidika vpliva na stanje površin- skih voda. Direkcija Republike Slovenije za vode, Ljublja- na. www.gov.si
ICPDR, 2019. Potential conflicts and synergies within applying flood risk measures under the Water Framework Directi- ve objectives. Discussion paper – draft. International Commission for the Protection of the Danube River.
IzVRS, 2018. Sodelovanje pri razvoju metodologij za vred- notenje vplivov na stanje voda v postopkih CPVO, PVO in drugih postopkih. Inštitut za vode Republike Slovenije za vode. Ljubljana.
MOP, 2016a. Načrt upravljanja voda na vodnem območju Do- nave za obdobje 2016-2021. Ministrstvo za okolje in pros- tor, Ljubljana.
MOP, 2016b. Načrt upravljanja voda na vodnem območju Ja- dranskega morja za obdobje 2016-2021.
Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana.
MOP, 2016c. Program ukrepov upravljanja voda. Ministrstvo
za okolje in prostor, Ljubljana.
MOP, 2017. Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2017-
2021. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana.
Uradni list Evropske unije. 2000. Direktiva Evropskega par- lamenta In Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne
politike.
Uradni list Evropske unije. 2007. Direktiva 2007/60/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o
oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti.
Uradni list RS. 2015. Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-
1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15).
Uradni list RS. 2016. Uredba o enotni metodologiji za pripra-
vo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju
javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16). Uradni list RS. 2017. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS,
št. 51/14, 57/15 in 26/17).
Izvajanje protipoplavnih ukrepov in upoštevanje okoljskih ciljev vezanih na stanje voda
37


Nevenka Colnarič, Blanka Grajfoner, Petra Kralj Marhold
PROTIPOPLAVNE UREDITVE NA MEŽI
Z MISLINJO: AKTUALNO STANJE IN IZZIVI
PROJEKTA
mag. Nevenka Colnarič univ. dipl. inž. grad., Direkcija Republike Slovenije za vode, Projektna pisarna Maribor, Glavni trg 19c, 2000 Maribor
Blanka Grajfoner univ. dipl. inž. grad., univ. dipl. prav., Direkcija Republike Slovenije za vode, Projektna pisarna Maribor, Glavni trg 19c, 2000 Maribor
mag. Petra Kralj Marhold, univ. dipl. inž. grad., Direkcija Republike Slovenije za vode, Projektna pisarna Maribor, Glavni trg 19c, 2000 Maribor
Povzetek
Prispevek obravnava aktualno stanje operaci- je »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – območje Meže z Mislinjo«, s katero se v okvi- ru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 nada- ljuje izvajanje protipoplavnih ukrepov na porečju Drave, na območju Meže z Mislinjo, in se navezu- je na prispevek z naslovom »Kaj prinaša projekt protipoplavnih ureditev na Meži z Mislinjo v pro- gramskem obdobju 2014-2020?« (op. MVD 2018). Izmed šestih ukrepov, ki so predvideni v okviru operacije, je bila v tem letu zaključena izvedba ukrepa na Prevaljah, intenzivno poteka izvedba ukrepa na Ravnah na Koroškem, za izvedbo ukre- pa v Pamečah je bila sklenjena pogodba za izgra- dnjo, na ostalih ukrepih pa poteka načrtovanje – vse z namenom zmanjšanja poplavne ogroženosti na območju OPVP Prevalje-Ravne na Koroškem in OPVP Dravograd (na območju Otiškega vrha) in usmerjano k cilju, da se do konca izvajanja opera- cije doseže prispevek le-te: 1323 prebivalcev, ki bodo deležni koristi ukrepov, zmanjšanje števila poplavno ogroženih stavb za 755 ter zmanjšanje števila IPPC in SEVESO objektov na OPVP za 3.
Uvod
Operacija»Zagotovitevpoplavnevarnostiporečja Drave – Območje Meže z Mislinjo« (v nadaljevanju: Operacija) se izvaja v okviru Operativnega progra- ma za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, v njenem okviru pa so pred- videne protipoplavne ureditve na porečju Drave. Območje Operacije obsega tri vodotoke (Mežo, Mislinjo in Homšnico) ter povezuje občine Pre- valje, Ravne na Koroškem, Dravograd in Slovenj Gradec. Namen Operacije je zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju OPVP Prevalje-Ravne na Koroškem in OPVP Dravograd (na območju Oti- škega vrha), z načrtovanimi celostnimi ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti ob Meži, Mislinji in Homšnici pa bo zmanjšana poplavna ogroženost na obravnavanem območju.
Operacija se izvaja v okviru prednostne osi »Spod- bujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj«, predno- stne naložbe »Podpiranje naložb za prilagajanje podnebnim spremembam, vključno s pristopi, ki temeljijo na ekosistemu« in prispeva k doseganju specifičnega cilja »Nižja poplavna ogroženost na območjih pomembnega vpliva poplav«, pri čemer
38


znaša prispevek Evropske unije (op. iz Evropskega sklada za regionalni razvoj) 80%, prispevek Repu- blike Slovenije pa znaša 20%. Podprte investicije tako v gradbene kot tudi negradbene ukrepe, mo- rajo upoštevati celovitost reševanja problematike porečij tudi v primerih, ko bodo izvedeni le delni ukrepi.
V sklopu Operacije je načrtovana izvedba nasled- njih vodnogospodarskih in spremljajočih ureditev, t.j. ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti:
Ukrep 1: Ureditev Meže – Ravne II,
Ukrep 2: Ureditev Meže in pritokov na območju Raven in Prevalj – II. faza,
Ukrep 3: Akumulacija Poljana v Prevaljah, Ukrep 4: Ureditev sotočja Meže in Mislinje v Otiškem Vrhu,
Ukrep 5: Ureditev Mislinje v Pamečah,
Ukrep 6: Ureditve poplavne varnosti na obmo- čju Slovenj Gradca.
Skupno je predvideno urejanje struge na dolžini 11,54 km, izgradnja novih nasipov in zidov na dol- žini 6,9 km ter nadvišanje in saniranje obstoječih nasipov in zidov v dolžini 1,6 km. Predvideno je tudi kontrolirano zadrževanje poplavnega vala na dveh suhih zadrževalnikih, kjer bo skupno aku- muliranih 956.000 m3 visokih voda (več o operaciji glej Colnarič et al. 2018 in https://www.porecje- -drave.si/).
Slika 1: Logotip operacije »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – Območje Meže z Mislinjo« (Qwlt, Ljiljana Sušnik s.p.)
Stanje operativnega izvajanja v Prevaljah (Ukrep 2)
Za prva dva ukrepa (op. Ukrep 1 in Ukrep 2), ki bosta zmanjševala poplavno ogroženost in zago- tavljala stabilnost struge reke Meže na Prevaljah in Ravnah, že poteka operativna izvedba del, in sicer bodo dela znotraj območja Železarne Ravne predvidoma zaključena v prvi polovici 2020, med- tem ko je Ukrep 2 (op. Ukrep Prevalje) že zaključen in ima pridobljeno uporabno dovoljenje. Vrednost pogodbeno prevzetih del za Ukrep 1 in 2 znaša ca. 6,5 mio EUR z DDV).
V avgustu 2019 je bila slavnostna otvoritev izgra- jenega ukrepa Prevalje (slika 2 in slika 3), kate- rega skupna dolžina ureditve znaša 1213 m in je razdeljena v tri odseke.
Slika 2: Slavnostna otvoritev Ukrepa Prevalje – simbolično rezanje traku (B. Grajfoner)
Slika 3: Slavnostna otvoritev ukrepa Prevalje, od leve proti desni: župan občine Prevalje dr. Matija Tasič, direktor DRSV Tomaž Prohinar, minister za okolje in prostor Simon Zajc in vodja projekta ˝Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – Območje Meže z Mislinjo˝ mag. Nevenka Colnarič (L. Sušnik)
V okviru odseka 1 izgrajenega Ukrepa Prevalje, dolžine 626 m, je bilo izvedene med drugim:
– Zaščita desne brežine s kamnito zložbo v suho,
kjer pričakujemo sukcesivno rast vegetaci- je, delno nadvišanje desne brežine, izgradnja zaključnega praga iz kamna v betonu s 5 m dol- gim podslapjem,
– Zavarovanje desne brežine z zidom in oblogo iz kamna v betonu do iztoka hudournika Gutmanov potok v dolžini 61 m,
– Zavarovanje desne brežine z zidom in oblogo iz kamna v betonu do iztoka hudournika Gutmanov potok do iztoka Leškega potoka v dolžini 473 m,
– Zavarovanje leve brežine s kamnito zložbo v suho (in kasnejšo obrežno zarast) dolžine 493 m,
– Izdelava tlakovane poti do struge na levi brežini, – Ureditev nivelete dna struge do iztoka Gutma- novega potoka do iztoka Leškega potoka s tal- nim in petimi stopenjskimi pragovi iz kamna v betonu z višinami, ki omogočajo vzdolžno pre-
Protipoplavne ureditve na Meži z Mislinjo: aktualno stanje in izzivi projekta
hodnost vodnim organizmom.
39


Nevenka Colnarič, Blanka Grajfoner, Petra Kralj Marhold
V okviru odseka 2 izgrajenega Ukrepa Prevalje, dolžine 314 m, je bilo izvedene med drugim:
– Utrditev nivelete dna struge med drčo z dvema
lesenima talnima pragovoma in dvema leseni- ma pragovoma s 5 m dolgimi podslapji iz ka- mnite zložbe v suho (slika 4).
V okviru odseka 3, dolžine 273 m, pa je bilo izve- deno med drugim:
– Znižanje obstoječega praga iz kamna v betonu
in podzidava levoobrežne kamnite zložbe v suho
dolžine 13 m,
– Zavarovanje vznožja leve brežine s kamnito
zložbo v suho dolžine 45 m,
– Zavarovanje desne brežine z zidom in oblogo iz
kamna v betonu v dolžini 132 m,
– Zavarovanje desne brežine s kamnito zložbo v
suho dolžine 89 m,
– Utrditev nivelete dna struge z dvema pragovoma
iz kamna v betonu in 4,5 m dolgima podslapje-
ma iz kamnite zložbe v suho,
– Znižanje grobe kamnite drče in podaljšanje
podslapja iz kamnite zložbe v suho s tolmunom
skupne dolžine 47,5 m.
Projekt za ukrep Prevalje je izdelalo podjetje HI- DROPRO, Inženirske storitve, Zoran Fujs s.p. Lju- bljana, dela je izvedel izvajalec VGP Drava Ptuj d.o.o., medtem ko je izgradnjo nadziralo podjetje Projekt d.d. Nova Gorica.
Slika 4: Ukrep Prevalje, odsek 2, v času gradnje na utesnjenem prostoru zaradi pozidave do reke (avtor: Neven Verdnik, VGP Drava Ptuj d.o.o.)
Stanje operativnega izvajanja v Ravnah (Ukrep 1)
Izvedba vodnogospodarskih ureditev znotraj za- okroženega gospodarskega območja Železarne Ravne je specifična zaradi industrijskega značaja okolja, skozi katerega teče reka Meža. Železarska dejavnost je na tem prostoru locirana že od leta 1774, ko so ob reki Meži začele obratovati prve kovačnice in žebljarne.
V neposredni bližini vodotoka je bilo skozi vso zgodovino za potrebe industrijskih objektov, v ka-
terih je potekala proizvodnja jekla, nameščenih veliko razvodov strojnih, elektro in drugih inšta- lacij. Za premoščanje inštalacijskih razvodov, ki so stihijsko prečkali reko na nivoju mostov, sta bili na dveh lokacijah izvedeni jekleni konstrukciji kot tehnološka mostova (slika 5). Izvajalec je pred izvedbo v strugo moral najprej identificirati vsak posamezen instalacijski razvod, pripraviti tehno- loški elaborat za prestavitev in rešitev uskladiti z različnimi upravljavci vodov. Prestavitev tehnolo- ških in energetskih vodov je zajemala naslednje vrste instalacij: toplovod, sanitarna topla voda, odpadna voda, plinovod, dušik, argon, pitna teh- nološka voda, kisik, kanalizacija, različne teleko- munikacijske in optične kable ter SN in NN kable. V obdobju od maja 2018 do oktobra 2019 je izvaja- lec na obravnavanem območju izvedel tudi podbe- toniranje (zaščita pete opornih zidov s kamnom v betonu), obbetoniranje in nadvišanje obstoječih zi- dov na desnem bregu reke Meže. Na levem bregu so ureditve dokončane gorvodno od tehnološkega mostu 3 in dolvodno od tehnološkega mostu 1. Projekt za ukrep Ravne je izdelalo podjetje VGB d.o.o. Maribor, dela izvaja izvajalec VGP Drava Ptuj d.o.o., medtem ko gradnjo nadzira podjetje Projekt d.d. Nova Gorica.
Slika 5: Pogled na nov energetski most za dvig instalacijskih vodov izven dosega visokih voda Meže, izgrajen na območju železarne Ravne (Neven Verdnik, VGP Drava Ptuj d.o.o.)
Stanje operativnega izvajanja preostalih štiri ukrepov
Na območju Ukrepa 3, ki se nahaja v občini Preva- lje, je predvidena izgradnja suhega visokovodnega zadrževalnika Poljana. Projektna dokumentacije je obdelana na nivoju idejnega projekta. Za Ukrep je sprejet osnutek OPPN, ki je bil tudi že poslan v mnenja nosilcem urejanja prostora. Sočasno je v teku pridobivanje okoljevarstvenega soglasja, za potrebe katerega je bila izdelana Presoja vplivov na okolje (več o tem v poglavju 5.1).
Na lokaciji sotočja Meže z Mislinjo so predvide- ne ureditve v sklopu Ukrepa 4 v Otiškem vrhu. Za
40


Ukrep so bile izdelane tri variante idejnih zasnov, v teku je izdelava projekta za gradbeno dovoljenje. Ukrep 5 je predviden na reki Mislinji v Pamečah, kjer je precej industrijskih obratov, ki so zaradi poplav v preteklosti že utrpela škodo. Projekt je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Ukrep 6 pa pokriva protipoplavne ureditve na območju Mestne občine Slovenj Gradec. Tukaj je predvidena izgradnja drugega suhega zadrže- valnika vodotoku Homšnica in druge ureditve na vodotoku Mislinja. Za ukrep 6 je v teku priprava ponovljenega razpisa za projektiranje (glej tudi poglavje 5.3).
Aktualni izzivi
Okoljevarstveno soglasje za suhi visokovodni zadrževalnik Poljana
Zaradi različne stopnje pripravljenosti posame- znih ukrepov, v zvezi s postopki presoje vplivov na okolje, je predvidena delitev Operacije na dve fazi: – prva faza vključuje vse gradbene Ukrepe 1, 2, 4
do 6,
– druga faza vključuje izvedbeni del zadrževalni-
ka visokih voda na Poljani (Ukrep 3) in vse pre- ostale aktivnosti, ki so potrebne za izvedbo celo- vitega projekta.
Pogoj za sprostitev sredstev vezanih na drugo fazo operacije je izdelana presoja vplivov na oko- lje in pridobljeno okoljevarstveno soglasje (OVS). Vloga za OVS je bila vložena maja 2018, vendar do danes še ni bila obravnavana. Za drugo fazo bi morala biti izdana odločitev o podpori po pre- dložitvi omenjenega OVS in sicer najkasneje do 31.12.2019, pri čemer skupna višina stroškov druge faze znaša 3.332.660,00 EUR.
Zaradi zamud pri obdelavi vlog za OVS smo v novembru 2019 zaprosili za podaljšanje roka za pridobitev OVS, za kar je bilo potrebno pripravi- ti novelacijo vloge, vključno s finančno porabo sredstev na projektu ter novimi terminskimi pla- ni celovitega projekta. Kdaj bo OVS pridobljeno in kako bo potekalo podaljšanje roka pridobitev od- ločitve o podpori za suhi visokovodni zadrževalnik Poljana, je trenutno težko napovedati.
Zemljišča
Za izvedbo ukrepov je potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti tudi ustrezne pravice glede razpolaganja z zemljišči – izkazati pravico graditi. V okviru Ukrepov 1 in 2 je območje posega zajemalo predvsem vodna zemljišča oz. zemljišča s katerimi razpolaga država, saj je bila zaradi pogojev v naravi (ozek prostor za ureditve) izvedba ukrepov skoncentrirana na območje vo-
dotoka in ožjega pasu ob njem. Pri izvedbi ostalih ukrepov pa se že srečujemo z večjimi potrebami po zemljiščih. Zaradi potreb za tehnično ustrezne in dodatnem upoštevanju potreb za sonaravne ureditve vezano na ostale ukrepe poteka študija potrebnih zemljišč oz. se že pridobivajo ustrezne pravice na zemljiščih. Za pravočasno izvedbo ope- racije je tako ključnega pomena tudi pravočasno pridobivanje pravice graditi, pri čemer veliko vlo- go igra tudi ozaveščenost lokalne skupnosti (tako lastnikov zemljišč, kot celotne skupnosti) o po- menu izgradnje ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti ter sodelovanje teh deležnikov.
Prostorski akti
Za predvidene protipoplavne ukrepe se pripravlja sledeče prostorske akte:
– OPPN Poljana (osnutek OPPN je pripravljen in je
že bil posredovan v mnenja posameznim nosil- cem urejanja prostora, ocenjuje se, da bo OPPN sprejet v začetku 2020),
– OPN 1 Slovenj Gradec (v teku je sprejem OPN, katerega del bo suhi zadrževalnik Homšnica in razbremenilnik iz zadrževalnika proti Mislinji).
Na območju predvidenih ukrepov se z različnimi prostorskimi akti umešča v prostor tudi druge gradbene objekte, s katerimi se je in se še bo pot- rebno projektno usklajevati kot npr. OPN 3 Slovenj Gradec z južno obvoznico Slovenj Gradec. V pros- tor ob Meži in Mislinji prihaja tudi tretja razvojna os, ki se umešča v prostor z državnimi lokacijski- mi načrti (DPN) in sicer:
– na območju ukrepov Slovenj Gradec, Pameče in Otiški vrh z DPN za državno cesto od priključka Slovenj Gradec jug do Dravograda z obvoznicami,
– na območju ukrepov Otiški vrh in Poljana z DPN za državno cesto od Otiškega vrha do meje z Re- publiko Avstrijo na Holmcu.
Javna naročila
Za izvedbo v okviru Operacije potrebnih aktivnosti je potrebno za izvedbo storitev, gradenj ali nabav blaga upoštevati veljavno zakonodajo, vključno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18, v nadaljevanju ZJN-3). Tako je di- namika izvajanja operacije je v veliki meri odvisna tudi od poteka izvedbe in rezultata javnih naročil. V preteklem obdobju je bilo tako izvedeno večje število postopkov javnega naročanja, pri katerih se je postopek zaključil z izbiro izvajalca, pri če- mer bi izpostavili predvsem postopke:
– Storitve projektiranja, dobave opreme in grad- nje za izvedbo projekta Zagotovitev poplavne varnosti in zagotovitev stabilnosti struge reke Meže na Ravnah in Prevaljah, pododseka Ravne II in Prevalje II (pogodba sklenjena 07.05.2018),
Protipoplavne ureditve na Meži z Mislinjo: aktualno stanje in izzivi projekta
41


Nevenka Colnarič, Blanka Grajfoner, Petra Kralj Marhold
– Storitve inženirja po pogodbenih določilih FIDIC in nadzornika po Zakonu o graditvi objektov pri izvedbi projekta »Zagotovitev poplavne varnosti in zagotovitev stabilnosti struge reke Meže...« (pogodba sklenjena 07.05.2018),
– Storitve obveščanja javnosti v okviru operaci- je Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave - območje Meže z Mislinjo (pogodba sklenjena 07.03.2019),
– Storitve projektiranja, dobave opreme in grad- nje za izvedbo projekta »Ureditev Mislinje v Pa- mečah« (pogodba sklenjena 07.08.2019),
– Izdelava projektne dokumentacije IZP in DGD za Ureditev Meže in Mislinje v Otiškem vrhu za operacijo Zagotovitev poplavne varnosti v pore- čju Drave - območje Meže z Mislinjo (pogodba sklenjena 08.08.2019),
– Izvedba geodetskih storitev za potrebe pridobi- vanja nepremičnin na območju operacije Zago- tovitev poplavne varnosti porečja Drave območje Meže z Mislinjo (pogodba sklenjena 23.08.2019),
– Strokovno svetovanje pri pripravi in izvedbi jav- nih naročil za projekt »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave območje Meže z Misli- njo« (pogodba sklenjena 28.08.2019),
– Ocena vpliva protipoplavnih ukrepov na sta- nje površinskih voda za projekt »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave območje Meže z Mislinjo« (pogodba sklenjena 15.10.2019),
– Izvedba geotehničnih raziskav in izdelava geo- loško geotehničnega elaborata za visokovodni suhi zadrževalnik Poljana (pogodba podpisana 10.10.2019),
– Storitve inženirja po pogodbenih določilih FIDIC in nadzornika po Gradbenem zakonu pri »Uredi- tvi Mislinje v Pamečah«.
Za izvedbo potrebnih aktivnosti bo v prihodnje potrebno izvesti še nekaj javnih naročil, predvsem vezanih na projektiranje in gradnjo, hkrati pa ob pripravi in poteku aktivnosti upoštevati tudi ter- minske omejitve izvajanja Operacije.
Zaključek
Z že izvedenimi vodnogospodarskimi ureditvami na Prevaljah in na Ravnah kot tudi z še načrtovani- mi ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti ob Meži, Mislinji in Homšnici, kjer trenutno intenzivno pote- kajo aktivnosti, bo zmanjšana poplavna ogroženost na obravnavanem območju Operacije. Pri Ukrepih je upoštevano načelo, da se poplavna nevarnost ne sme prenašati dolvodno in so zato predvideni omilitveni ukrepi. Hkrati je upoštevan tudi vpliv scenarija podnebnih sprememb na poplavno ogro- ženost obravnavanega območja, da bi bili izvajani ukrepi učinkoviti tudi pri spremenjenih pogojih. Po- membno bo tudi spremljati, da ne bo prekomernih vplivov na površinske vode zaradi drugih posegov v prostor, npr. prometnic, urbanizacije idr.
Za uspešen potek in izvedbo projekta smo se so- očili s kar nekaj zanimivimi aktivnostmi, ki smo jih predstavili v pričujočem članku in ki spremlja- jo končni cilj operacije: izgradnjo protipoplavnih ukrepov, ki bodo zagotovili poplavno varnosti na pretoke Q100. Pred nami so še tri leta spremlja- nja in vodenja Operacije, kjer nas zagotovo čaka še več zanimivih in zahtevnih izzivov. Verjamemo, da smo s tesnim konstruktivnim sodelovanjem projektantov, nadzornikov, izvajalcev, lastnikov zemljišč in drugih vključenih deležnikov ter zave- danjem pomembnosti Operacije za prebivalce na območju obravnave, na dobri poti.
Literatura
Colnarič N., Kolarič M., Grajfoner B., Kralj Marhold P., Šošta- rič S.(2018). Kaj prinaša projekt protipoplavnih ureditev na Meži z Mislinjo v programskem obdobju 2014-2020? Mišičev vodarski dan, 2018, Zbornik referatov, 165 –171.
DRSV (2018a) Vloga za odločitev o podpori »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – Območje Meže z Misli- njo«, Tehnični povzetek, IEI d.o.o., junij 2017, št. projekta 17148.
DRSV (2018b) Vloga za odločitev o podpori »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – Območje Meže z Misli- njo«, Študija izvedljivosti z analizo stroškov in koristi, RCI d.o.o., januar 2018, št. projekta 952/2017.
DRSV (2018c) Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – Območje Meže z Mislinjo«, Hidrološko hidravlična ana- liza poplavnih razmer na Meži, Mislinji in Homšnici, VGB d.o.o., september 2017, št. projekta 3721/17.
Odločitev o podpori za operacijo »Zagotovitev poplavne var- nosti porečja Drave – Območje Meže z Mislinjo – I. faza«, št. 5-1/2/MOP/0, z dne 29.03.2018.
Sporazum o izvajanju operacije »Zagotovitev poplavne var- nosti porečja Drave – Območje Meže z Mislinjo – I. faza«, št. 544-18/2017/39.
Priročnik celostne grafične podobe ˝Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – Območje Meže z Mislinjo˝ (Qwlt, Ljiljana Sušnik s.p., 2019)
https://www.porecje-drave.si/
42


Povzetek
Projekt Čezmejno usklajeno slovensko-hrvaško zmanjševanje poplavne ogroženosti – strateški projekt 1 – negradbeni ukrepi (s kratico FRISCO1) je bil izveden v okviru bilateralnega programa so- delovanja Interreg V-A Slovenija – Hrvaška. Pro- jekt vsebinsko obravnava negradbene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti in izboljšanje sistema obvladovanja poplavnega tveganja na po- rečjih Dragonje, Kolpe, Sotle, Bregane in na delih porečij Drave in Mure. Tako zagotavlja potrebne strokovne podlage in dokumentacijo za predlog in izbor čezmejno usklajenih gradbenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti, ki se bodo izvedli v drugem koraku – skozi skupino projektov FRISCO2 na porečjih Kolpe, Sotle, Drave in Mure. Projekt je izvedlo osem projektnih partnerjev iz obeh držav med letoma 2016 in 2019. Rezultati
projekta obsegajo podatkovne zbirke, hidrolo- ške, hidravlične in ekonomske študije obstoječe- ga stanja ter predlaganih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti, hidravlične modele, iz- boljšane modele za napovedovanje poplav, karte poplavne nevarnosti in karte poplavne ogrože- nosti vseh obravnavanih območij vzdolž sloven- sko-hrvaške meje.
Uvod
Cilj čezmejnega projekta FRISCO1 je zmanjšati poplavno ogroženost na ciljnih območjih z izvaja- njem nestrukturnih ukrepov. Rezultati projekta za vseh šest ciljnih območij so zajeti v skupnih orod- jih, modelih in kartah ter tehnični dokumentaciji za pripravo gradbenih projektov za drugo fazo skupine projektov FRISCO.
Projekt FRISCO1, zmanjševanje poplavne ogroženosti mejnih rek – končni rezultati projekta
PROJEKT FRISCO1, ZMANJŠEVANJE
POPLAVNE OGROŽENOSTI MEJNIH REK –
KONČNI REZULTATI PROJEKTA
Jure Mlačnik, univ. dipl. inž. grad., Inštitut za hidravlične raziskave, Hajdrihova 28, Ljubljana dr. Martin Bombač, univ. dipl. inž. grad., Inštitut za hidravlične raziskave, Hajdrihova 28,
Ljubljana
Staša Vošnjak, univ. dipl. inž. grad., Inštitut za hidravlične raziskave, Hajdrihova 28, Ljubljana
dr. Tanja Prešeren, univ. dipl. inž. grad., Inštitut za hidravlične raziskave, Hajdrihova 28, Ljubljana
dr. Sašo Petan, univ. dipl. inž. grad., Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana
Anja Vihar, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž., Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana
Marjan Moderc, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž., Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana
Barbara Potočnik, univ. dipl. pol., Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana
Marta Žagar Kopitar, univ. dipl. inž. grad., Direkcija RS za vode, Hajdrihova 28c, Ljubljana
43


Jure Mlačnik, Martin Bombač, Staša Vošnjak, Tanja Prešeren, Sašo Petan, Anja Vihar, Marjan Moderc, Barbara Potočnik, Marta Žagar Kopitar
Slika 1: Prikaz obravnavanih mejnih porečij in delov porečij ; vir: FRISCO1
Podatkovne zbirke v podporo celostnemu upravljanju s poplavnimi tveganji
Prva projektna aktivnost, ki je predstavljala osno- vo za izvedbo vseh nadaljnjih projektnih aktiv- nosti, je bila priprava podatkovnih zbirk (na pro- jektu imenovanih kot skupna orodja 1) v podporo celostnemu upravljanju s poplavnimi tveganji na šestih čezmejnih porečjih. Agencija RS za okolje (ARSO) je bila zadolžena za pripravo podatkovnih zbirk na Sotli, Muri in Dragonji, Državni hidrome- teorološki zavod (DHMZ) pa za podatkovne zbirke na Dravi, Kolpi in Bregani.
Podatkovne zbirke vsebujejo podatke iz obstoje- čih relevantnih virov in opravljenih izmer rečnih profilov v času projekta. Podatki so urejeni v treh sklopih, ki jih dopolnjujejo številni kartografski prikazi. Prvi sklop tvorijo topografski podatki iz geodetskih izmer, ki so bile opravljene v čezmejnih porečjih med septembrom 2016 in junijem 2017: prečni profili, posnetki mostov, pregledne karte in izdelani prostorski sloji. Izmera v porečju Drave se ni izvedla, saj so bili na razpolago podatki iz številnih nedavnih geodetskih izmer. Podrobnosti o meritvah rečnih profilov navajajo Moderc in sod. (2017), skupaj z analizo višinske natančnosti po- datkov laserskega aerosnemanja terena (LIDAR) na študiji primera geodetske izmere rečnih pro- filov Sotle. V prvi sklop podatkov sodita še digi- talni model višin in seznam razpoložljivih spletnih servisov v podporo upravljanju s poplavnimi tve- ganji. Drugi sklop podatkov vsebuje hidrološke in meteorološke časovne vrste iz dolgoletnih meri- tev v opazovalnih mrežah ARSO in DHMZ skupaj z metapodatki. Tretji sklop sestavljajo zbrani vek- torski in rastrski GIS podatkovni sloji v podporo upravljanju s poplavnimi tveganji, skupaj s sezna- mom vseh zbranih podatkovnih slojev in šifranti za njihovo interpretacijo.
Za vsako podatkovno zbirko je bil kot krovni do- kument izdelan hidrografski atlas obravnavanega
porečja, ki povzema splošne značilnosti porečja, zgodovinske vire o poplavnih območjih, pregled hidroloških in podnebnih značilnosti ter poplavne ogroženosti. Posamezni deli podatkovnih zbirk so objavljeni v pregledovalniku rezultatov na spletni strani projekta (http://frisco-project.eu, Rezul- tati, Pregledovalnik), celotne podatkovne zbirke za Sotlo, Muro in Dragonjo pa so na voljo za pre- gledovanje in prenos na naslednjih povezavah: Sotla – https://bit.ly/33MVJFj, Mura – https://bit. ly/31CQUgF, Dragonja – https://bit.ly/2P1b7Kl.
Hidrološko-hidravlične in ekonomske študije
Za vsako čezmejno porečje oz. obravnavani mejni del porečja je izdelana študija celovitega čezmej- nega obvladovanja poplavne ogroženosti, vključ- no s študijo izvedljivosti, ki upošteva tudi medna- rodni značaj vodotoka. Študija porečja vsebuje:
– hidrološko, hidravlično, ekološko in tehnično- -ekonomsko preverjanje stroškov in koristi ne- gradbenih in gradbenih ukrepov za zmanjševa- nje poplavne ogroženosti na ravni čezmejnega porečja,
– analizo obstoječega stanja in cilje za dolgoročno zmanjševanje poplavne ogroženosti na porečju,
– celovite ocene za določitev optimalnih rešitev za kratkoročne in dolgoročne ukrepe za zmanjše- vanje poplavne ogroženosti – analiza, ocena in primerjava alternativnih rešitev in določitev op- timalne kombinacije negradbenih in gradbenih protipoplavnih ukrepov,
– opredelitev ključnih območij za naravno zadrže- vanje oz. razlivanje visokih voda kot tudi anali- zo potencialnih, ekonomsko in iz drugih vidikov upravičenih, možnih ukrepov zelene infrastruk- ture.
Študije predstavljajo strokovno podlago za pripra- vo gradbeno-tehnične dokumentacije za gradbe- ne ukrepe v drugi fazi projekta – FRISCO2.
Hidravlični modeli
Hidravlični modeli predstavljajo osnovno orodje za izvedbo primerjave in optimizacijo načrtova- nih ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnos- ti na obravnavanih porečjih ter za izdelavo kart poplavne nevarnosti in poplavne ogroženosti. Izdelani so v programskem okolju MIKE FLOOD (DHI) z uporabo fiksne mreže celic. Velikost račun- skih celic je prilagojena konfiguraciji in velikosti posameznega ciljnega območja ter razpoložljivim podatkom o konfiguraciji modeliranega območja. Kot podlaga za izdelavo strug obravnavanih vodo- tokov so služili obstoječi in v okviru projekta FRI- SCO1 dodatno izmerjeni rečni profili vodotokov,
44


za izdelavo površin terena izven struge pa raz- položljivi geodetski, prvenstveno LIDAR, podatki. Na območjih, kjer slednji niso bili na voljo, so bili uporabljeni podatki iz obstoječega digitalnega modela višin.
Hidrološki podatki za hidravlične modele so bili zagotovljeni v okviru hidroloških študij ciljnih po- rečij oz. delov porečij, izdelanih v okviru projekta. V študijah so bili določeni projektni statistični pre- toki s povratnimi dobami 10, 25, 50, 100, 500 in 1000 let, v katerih so zajete vse s pravnimi pred- pisi določene merodajne količine v obeh državah partnericah.
Hidravlični modeli skozi aktivno izmenjavo toka kombinirajo enodimenzijski (1D) tok po stru- gi vodotoka z dvodimenzijskim (2D) tokom po poplavnih površinah. Hidravlični modeli, izdelani v okviru projekta FRISCO1 obravnavajo le fluvial- ne poplave, se pravi poplave, ki so posledica toka po obravnavanih vodotokih in njihovih pritokih, pri čemer niso zajete poplave zaradi preboja ali pronicanja protipoplavnih nasipov in poplavljanje podtalnice. Zaradi velikosti obravnavanih območij so nekateri vodotoki razdeljeni na več rezultatsko soodvisnih hidravličnih modelov.
Slika 2: Hidravlični model porečja Sotle – razdelitev na tri modele ; vir: FRISCO1
Osnovo skupnega hidravličnega modela vodotoka in pripadajočih poplavnih površin vsakega porečja
predstavlja enodimenzijski model struge vodoto- ka. Ta sega v primeru Drave in Mure gor- in dol- vodno daleč preko meja ciljnega odseka vodotoka, naostalihporečjihpaodizviradoizlivaobravna- vanega vodotoka. V 1D modele vodotokov so vgra- jeni tudi vsi mostovi, ki lahko vplivajo na tok vodo- toka. Hidravlično pomembni pritoki so modelirani kot stranske veje 1D modela glavnih vodotokov, zelo majhni pritoki, ki nimajo opaznega hidrav- ličnega vpliva, pa zgolj kot geometrijski element zemeljskega površja. Na pritokih in poplavnih po- vršinah so v modele vgrajeni tudi vsi pomembni cestni in ostali prepusti.
Dvodimenzijski modeli zajemajo vse potencialno poplavne površine ciljnih območij pri najekstre- mnejšem obravnavanem pretoku Q1000. Sesta- vljeni so iz celic digitalnega modela zemeljskega površja, katerih velikost je prilagojena velikosti modeliranega območja, Večje modele sestavlja tudi več kot 5 milijonov računskih celic. V 2D mo- dele so vgrajeni vsi pomembni točkovni in linijski objekti (ceste, železnice, nasipi...), mostovi, pre- pusti in drugi pomembni elementi. Na dolvodnih koncih modelov so vzpostavljeni izstopni robni pogoji, ki narekujejo vzpostavitev primerne gla- dine toka za dani pretok. Vstopne robne pogoje v modele predstavljajo vtočni hidrogrami za dane
Slika 3: 2D model Mure – modelirano območje, detajl modela in vstopni hidrogram; vir: FRISCO1
Slika 4: Območje hidravličnega modela Mure, ciljno območje (rde- če, delno prekrito z OVR) in območje veljavnosti rezultatov (zeleno) FRISCO1 ter izračunani doseg poplave Q1000 (sv. modro), ki v primeru Mure sega daleč izven ciljnega območja; vir: FRISCO1
Projekt FRISCO1, zmanjševanje poplavne ogroženosti mejnih rek – končni rezultati projekta
45


Jure Mlačnik, Martin Bombač, Staša Vošnjak, Tanja Prešeren, Sašo Petan, Anja Vihar, Marjan Moderc, Barbara Potočnik, Marta Žagar Kopitar
pretoke, določeni na podlagi hidroloških študij, iz- delanih v okviru projekta FRISCO1. Ti so v model vgrajeni glede na lokacije vtokov s prispevnih po- vršin in pritokov, ki v ciljno območje pritekajo od zunaj.
Hidravlični modeli so ustrezno umerjeni in verifi- cirani, s čimer je zagotovljena velika stopnja zau- panja v rezultate modelov.
Rezultati hidravličnih modelov Kolpe, Sotle, Dra- ve, Mure, Dragonje in Bregane so podatki o gla- dinah in hitrostih vodnega toka za vsako točko modeliranega področja, tako struge vodotoka, kot tudi poplavnih površin pri visokovodnih dogodkih s povratno dobo 10, 25, 50, 100, 500 in 1000 let.
Izboljšani modeli
za napovedovanje poplav
Izboljšani modeli za napovedovanje poplav (na projektu imenovanih kot skupni modeli 2) temeljijo na obstoječih hidroloških prognostičnih sistemih (HPS) v Sloveniji (Petan in sod., 2016) in na Hrva- škem. Nalogo izboljšanja modelov v porečjih Mure, Drave in Dragonje je na projektu prevzela ARSO, na porečjih Sotle, Kolpe in Bregane pa DHMZ. Glavni komponenti HPS, hidrološki in hidrodina- mični modeli, so bili nadgrajeni in dopolnjeni na podlagi izdelanih podatkovnih zbirk v podporo ce- lostnemu upravljanju s poplavnimi tveganji in iz- boljšanih hidravličnih modelov glavnega vodotoka v porečjih. Obe komponenti sta bili podrobno nas- tavljeni in povezani v enotno modelsko postavitev porečja. Z namenom operativnega delovanja mo- delskih postavitev je bilo vzpostavljeno sistemsko delovanje strežnikov in programske opreme, ki so bili pridobljeni s projektnimi sredstvi. Ogrodje HPS oz. procesi priprave vhodnih podatkov, nasta- vitve simulacijskih datotek, obdelave in razpoši- ljanja rezultatov simulacij so bili optimizirani in prilagojeni na novo programsko okolje ter danosti ostalih sistemov, ki so ključni za procese hidrolo- škega modeliranja oz. napovedovanja. Izboljšan je bil tudi obstoječi protokol podatkovne izmenjave med DHMZ in ARSO, ki poteka v stvarnem času. S tem so bile odpravljene vrzeli v časovnih nizih hidrometeoroloških podatkov, ki se uporabljajo pri simulacijah modelskih postavitev porečij.
Po izhodiščnem testiranju in navezavi vseh pot- rebnih podatkovnih virov je bilo vzpostavljeno samodejno opravljanje simulacij modelskih po- stavitev. Najpomembnejši rezultati modelskih si- mulacij so pretoki in vodostaji v modelskih točkah ter parametri stanja v modelskih porečjih (nasi- čenost tal in vodni ekvivalent snežne odeje) za obdobje analize (za preteklih 48 ur) in napovedi (za prihodnjih 144 ur). Simulacije se samodejno izvedejo 4-krat na dan, pri tem pa se upoštevajo najnovejši hidrometeorološki podatki iz avtomat-
skih postaj in aktualne napovedi meteoroloških modelov ALADIN ECDA in ECMWF.
Rezultati modelskih simulacij so na voljo strokov- nim službam s področja hidrološkega napovedo- vanja in upravljanja z vodami v Sloveniji in na Hrva- škem preko spletne aplikacije hfsvis – https://gea. arso.gov.si/hfsvis, ki smo jo na ARSO namensko vzpostavili za vizualizacijo rezultatov izboljšanih modelov. Aplikacija ponuja prostorsko-dinamični prikaz podatkov in informacij v izbranih modelskih točkah in porečjih na kartografski podlagi, grafič- no-dinamični in tabelarični prikaz časovnih nizov modelskih spremenljivk za različne čase simula- cij (slika 5). V aplikaciji so na voljo tudi poročila o razvoju izboljšanih modelov za napovedovanje po- plav s podrobnim opisom modelskih komponent, modelskih postavitev porečij, samodejnega izva- janja simulacij in spletne aplikacije hfsvis.
46
Slika 5: Prikaz rezultatov modelskih simulacij v spletni aplikaciji hfsvis – primer porečja Drave; vir: FRISCO1
Izboljšane karte poplavne nevarnosti
Skupne izboljšane karte poplavne nevarnosti so bile v projektu FRISCO1 izdelane s ciljem, da bi obe državi imeli edinstvene in usklajene kar- te poplavne nevarnosti na območju celotne meje med državama.
Slika 6: Karte poplavne nevarnosti – pregledna karta porečja Dragonje v M 1:20000; vir: FRISCO1


Ker Hrvaška nima zakonskih aktov, ki bi predpiso- vali obliko in vsebino kart poplavne nevarnosti, so bile pri oblikovanju kart poplavne nevarnosti v ce- loti upoštevane zahteve Pravilnika o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogrože- nosti (Ur. l. RS št. 60/07). Dodan je bil le četrti ra- zred globin na kartah globin, ki posebej prikazuje globine med 1,5 in 2,5 m ter, zaradi prikazovanja večjega števila poplavnih scenarijev, kot jih zahte- va pravilnik, ustrezno prilagojena barvna lestvica na kartah dosegov poplav. Skupek digitalnih kart poplavne nevarnosti zajema vse scenarije za me- rodajne statistično določene visokovodne dogod- ke s povratno dobo 10, 25, 50, 100, 500 in 1000 let, ki so prikazani v različnih slojih na ustreznih grafičnih podlagah (ki se uporabljajo v Sloveniji in na Hrvaškem), ter prikazuje dosege, globine in hitrost vode na poplavnih območjih. Zaradi obrav- navanja zelo velikih območij so bile izdelane tudi pregledne karte poplavne nevarnosti v pomanj- šanem merilu, ki prikazujejo dosege poplav na celotnih ciljnih območjih hkrati. Skupaj je bilo na projektu FRISCO1 izdelanih več kot 3000 listov kart poplavne nevarnosti.
Izboljšane karte poplavne ogroženosti
Podobno, kot za karte poplavne nevarnosti, velja tudi za karte poplavne ogroženosti (KPO). Karte za- jemajo celotna ciljna območja projekta FRISCO1 in prikazujejo podatke o rabi poplavno ogroženih ze- mljišč, številu ogroženega prebivalstva, ogroženih lokacijah (šole, bolnišnice, IED in SEVESO objekti oz. naprave, odlagališča, naravna zaščitena obmo- čja, kulturna dediščina, itd.) in ogroženi linijski in- frastrukturi (ceste, železnice). Podlaga za izdelavo KPO so bili podatki iz v projektu izdelanih podatkov- nih zbirk, po potrebi dopolnjeni tudi iz drugih virov.
Slika 7: Karte poplavne ogroženosti – Mura, odsek od Hotize do Novakovca pri Q100; vir: FRISCO1
Način prikazovanja rezultatov za KPO niti v Slo- veniji, niti na Hrvaškem še ni natančno določen s pravnimi akti, zato je bil izbran način prikaza, ki je nekoliko bliže že uporabljenemu doslej na Hrva- škem in je izčrpnejši ter preglednejši od doslej v Sloveniji uporabljenih prikazov. Vsekakor pa so v kartah zajeti vsi podatki, ki so zahtevani v sloven- skih, hrvaških in evropskih pravnih podlagah.
Sistemi zgodnjega opozarjanja
Za zagotavljanje poplavne varnosti prebival- stva je pomembno tudi pravočasno opozarjanje prebivalstva na ogroženih območjih pred nasto- pom poplavne nevarnosti. Za ta namen so bile z usklajenim pristopom in dogovorjenimi skupnimi kriteriji za vsa porečja v več korakih izvedene ak- tivnosti za izboljšanje sistema za opozarjanje in alarmiranje. V prvi fazi projekta je bila narejena analiza obstoječega stanja po porečjih - pregled obstoječih zmogljivosti po posameznih porečjih, tehničnih značilnosti in stanja opreme ter pregled območij, kjer bi bilo treba te sisteme izboljšati. V drugi fazi projekta so bile skupaj določene lo- kacije za postavitev novih siren v Sloveniji in na Hrvaškem (kriteriji za izbor: poplavna ogrože- nost, naseljenost, akustična pokritost, zmogljivost za upravljanje siren, obstoječa infrastruktura za montažo siren ter zakonska podlaga). Tako je bilo skupaj postavljenih na Hrvaškem 9 in v Sloveni- ji 17 novih opozorilnih sistemov za opozarjanje pred nastopom poplavne nevarnosti.
Ozaveščanje o poplavni ogroženosti
Za različne ciljne skupine so bile na vseh šestih porečjih tako na slovenski kot hrvaški strani izve- dene številne ozaveščevalne delavnice in dogod- ki na temo predstavitve projekta in predstavitve ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Posebna pozornost je bila namenjena najmlajši populaciji (osnovne šole). Predvsem za najmlajše so bili v okviru projekta pripravljeni tudi različni interaktivni pripomočki – računalniška igrica in kviz, makete, pobarvanka in druge brošure o sa- mozaščiti pred poplavami. Izvedene so bile tudi 4 delavnice za strokovno javnost in projektne par- tnerje, ki so pripomogle h krepitvi zmogljivosti oz. razvoju dodatnih znanj posameznih institucij, ki so pristojne za upravljanje voda oz. zmanjševanje poplavne ogroženosti.
Za lažje komuniciranje z javnostmi je bila v sklopu projekta izdelana tudi spletna stran (www.frisco- -projekt.eu), kjer so se sproti objavljale informaci- je (splošne informacije, novice, dogodki, rezultati) o projektu. V okviru spletne strani je narejen tudi
Projekt FRISCO1, zmanjševanje poplavne ogroženosti mejnih rek – končni rezultati projekta
47


Jure Mlačnik, Martin Bombač, Staša Vošnjak, Tanja Prešeren, Sašo Petan, Anja Vihar, Marjan Moderc, Barbara Potočnik, Marta Žagar Kopitar
pregledovalnik prostorskih podatkov, ki se nana- šajo na poplavno ogroženost (poenotene in opti- mizirane baze podatkov), na spletni strani so tudi po zaključku projekta na voljo rezultati projekta FRISCO1.
Slika 8: Spletni pregledovalnik projekta FRISCO1; vir: FRISCO1
Priprava gradbenih projektov za drugo fazo projekta FRISCO
Pomemben del aktivnosti projekta FRISCO1 je priprava novih in dopolnitev obstoječih strokov- nih podlag in dokumentacije za izvedbo čezmejno usklajenih gradbenih ukrepov na skupnih pore- čjih, ki bodo izvedeni v projektu FRISCO2 na po- rečjih Kolpe, Sotle, Drave in Mure v okviru iste- ga čezmejnega programa sodelovanja Slovenija – Hrvaška za programsko obdobje 2014–2020. V okviru projekta je bila izdelana potrebna tehnična dokumentacija in po potrebi pridobljena gradbena dovoljenja za naslednje projekte:
– Projekt FRISCO2.1 zajema izvedbo moderniza- cije in nadgradnje pregrade Vonarje na reki Sotli s ciljem zmanjšanja poplavne nevarnosti na ob- močju Sotle na obeh straneh meje. Projekt sku- paj izvajata partnerja iz Slovenije in Hrvaške. Na spletni povezavi https://frisco21-project.eu/sl/ projekt-frisco-2-1-prehaja-v-zakljucno-fazo/ je mogoče sproti spremljati napredek projekta.
– Projekt FRISCO 2.2 zajema izvedbo dveh grad- benih ukrepov na reki Muri in sicer izvedbo na- sipa med Ledavo in visokovodnim nasipom ob Muri pri Benici v Sloveniji in rekonstrukcijo nasi- pa Sv. Martin na Muri na Hrvaškem. Za ta projekt je prav tako na povezavi https://www.gov.si/no- vice/2019-10-09-za-ucinkovito-zascito-pred- -poplavami-reke-mure-moramo-sosedje-sto- piti-skupaj/ omogočeno spremljanje napredka izvedbe.
– Projekt FRISCO 2.3. zajema izvedbo štirih grad- benih ukrepov na rekah Dravi in Kolpi. Na Dravi bosta izvedena dva ukrepa in sicer na desnem
bregu reke Drave izvedba rokava pri Mali vasi na območju Republike Slovenije in izvedba nasi- pa za obrambo pred visokimi vodami Otok Virje - Brezje na ozemlju Republike Hrvaške. Na reki Kolpi bosta izvedena dva ukrepa in sicer izved- ba zaščitnega zidu na levi brežini reke Kolpe v vasi Kuželj na območju Republike Slovenije in izvedba zaščitnega zidu na desni brežini reke Kolpe na območju naselja Hrvatsko v republiki Hrvaški. Spletna povezava http://dv.arhiv-sple- tisc.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/5865/ index.html omogoča spremljanje del tudi na teh projektih.
Zaključek
Mednarodni projekt FRISCO1, s ciljem zmanjšati poplavno ogroženost na porečjih Dragonje, Kolpe, Sotle, Bregane in na delih porečij Drave in Mure, je bil zasnovan zelo široko, pa vendar z zelo konkret- nimi in otipljivimi cilji. Med izvedbo projekta se je bilo potrebno izogniti mnogim nevarnostim, ki bi ga lahko ogrozile, tudi takih, ki izvirajo iz medna- rodne politike, kar je bilo uspešno izvedeno. Gle- de na to, da so rezultati projekta prispevali vrsto podlag za nadaljnje delo na področju zaščite pred poplavami na praktično celotni slovensko-hrvaški meji, ki se že uporabljajo pri izvajanju novih pro- tipoplavnih ukrepov, ga smatramo za zelo uspe- šnega.
Viri
Vse gradivo, izdelano v okviru projekta FRISCO1.
Moderc, M., Kolenc, R., Petan, S., 2017: Natančnost lidarskih podatkov z vidika hidravličega modeliranja površinskih voda. Acta hydrotechnica 30/53 (2017), 121–130, Lju-
bljana.
Petan, S., Golob, A., Moderc, M., 2016.: Hidrološki prognostič-
ni sistem Agencije Republike Slovenije za okolje. Acta hydrotechnica 28/49 (2015), 119-131, Ljubljana.
48


POPLAVNA OGROŽENOST KMETIJSTVA
OB REKI DRAVI
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. Ivan Brodnjak, ing. kmet.
Jelka Brdnik, univ. dipl. ing. kmet.; vsi zaposleni na KGZS Zavod Ptuj, Javna služba kmetijskega svetovanja, Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj
Povzetek
Ob reki Dravi se v zadnjih letih pogosteje pojavljajo poplave kmetijskih površin. Na levem in desnem bregu reke Drave so kvalitetna kmetijska zemljiš- ča primerna za pridelavo kulturnih rastlin. Prevla- dujejo njivske površine in tudi travniške površine. Ob sami strugi reke Drave so obstoječi vzporedni kanali in gozdne površine, ki so pestre sestave. Problematike kmetijskih površin in tudi vzpore- dnih gozdnih površin, mrtvih kanalov je povezan s pogostimi večjimi razlitji vode, ki puščajo posle- dice na površinah. Prihaja do nanosov in erozije na kmetijskih površinah. Posledice poplav so uni- čenje pridelkov, neuporabnost pridelkov, oteženo spravilo, trajno uničene površine zaradi erozije in stalna ogroženost zaradi poplav.
Uvod
Kmetijska zemljišča na levem in desnem bregu Drave od Maribora do Središča ob Dravi so po izgradnji Hidroelektrarn Zlatoličje in Formin in dovodnih in odvodnih kanalov ter Ptujskega je- zera podvržena spremembam in negativnim vpli- vom. Znižal se je nivo podtalnice in v zadnjih letih se pojavljajo vedno pogosteje poplavna razlitja vode. Skozi desetletja se je zmanjšal volumen stare struge Drave zaradi slabega vzdrževanja, zaraščanja brežin in zaostajanja gramoza v stru-
gi, posledično prihaja do poplavljanja zemljišč ob visokih pretokih reke Drave. Na poplavljenih zemljiščih prihaja do nanosa raznih naplavin in mulja in prihaja do erozije kvalitetne zemljine, ki jo deroča voda odnaša sabo. V članku želimo opo- zoriti, na poplavno ogroženost kmetijskih zemljišč ob strugi reke Drave in iskanju rešitev.
Fotografije poplav v letu 2012 kmetijskih površin (arhiva iniciative za reševanje poplavne ogroženosti foto Ivan Brodnjak).
Opis območja poplavne ogroženosti ob reki Dravi
Podatki o površinah na podlagi 500 letnih vod ob reki Dravi iz baze podatkov poplavnih površin ka-
Poplavna ogroženost kmetijstva ob reki Dravi
49


Click to View FlipBook Version
Previous Book
SJL Facts Sheet
Next Book
9 reglamento regimen docente FCFB_Neat