MVD30

Luka Honzak, Rozalija Cvejić, Špela Železnikar, Matjaž Glavan, Marina Pintar
PILOTNI SISTEM ZA PODPORO ODLOČANJU V NAMAKANJU (SPON)
Luka Honzak, univ. dipl. meteorol., BO – MO, d.o.o., Bratovševa ploščad 4, 1000 Ljubljana in Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected]
dr. Rozalija Cvejić, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected]
Špela Železnikar, mag. inž. agr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected]
doc. dr. Matjaž Glavan, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected]
Prof. dr. Marina Pintar, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected]
Povzetek
V okviru projekta LIFE ViVaCCAdapt (2016-2021) z naslovom Prilagajanje na vplive podneb- nih sprememb v Vipavski dolini (LIFE15 CCA/ SI/000070) smo vzpostavili pilotni sistem za podporo odločanju o namakanju (SPON) z na- menom učinkovitejše rabe vode za namakanje. V projektu sodeluje 35 kmetijskih gospodarstev iz Vipavske doline. SPON bomo v okviru Programa razvoja podeželja, ukrepa Sodelovanje, projekta EIP PRO-PRIDELAVA (2018-2021) z naslovom Povečanje produktivnosti kmetijske pridelave z učinkovito in trajnostno rabo vode v sodelovanju z Agencijo RS za okolje prenesli na državno ra- ven pri čemer sodelujemo s 6 kmetijskimi gospo- darstvi iz Dolenjske, Posavja, Savinjske doline, Štajerke in Prekmurja, ki izvajajo različne kme- tijske prakse (vrtnarstvo, sadjarstvo, namizno grozdje, poljedelstvo, hmeljarstvo). Sistem SPON temelji na izračunu vodne bilance z modelom Agencije Republike Slovenije za okolje IRRFIB in poda priporočeni čas in obrok namakanja, pri čemer upošteva informacije o vodnozadrževal- nih lastnostih tal, trenutno količino vode v tleh,
potrebo rastline po vodi glede na razvojno fazo in vremensko napoved. Pridelovalci projekta Vi- VaCCAdpat so s testno uporabo sistema začeli v letu 2019. Dokončno integracija na nivoju države bo izvedena do konca leta 2021 v okviru projekta PRO-PRIDELAVA. V prispevku podrobneje opiše- mo SPON in njegovo delovanje.
Uvod
V Sloveniji imamo nekajdesetletne izkušnje z na- makanjem, ki ga zaradi le občasnega pojavljanja suš, manj zaostrenih tržnih razmer in okoljskih zahtev uvajamo precej nesistematično in s pre- majhno podporo kmetijske stroke. Posledica tega je pomanjkanje znanja in informacij o strokovno pravilnem namakanju med uporabniki namakal- nih sistemov. Zaradi tega uporabniki namakalnih sistemov pogosto namakajo po občutku in na pod- lagi preteklih izkušenj (Cvejić in sod., 2013).
Tako so količine vode, dodane v enem obroku, pogosto prevelike in presežejo vodnozadrževal- ne lastnosti tal, kar vodi v vodne izgube. Po dru- gi strani pridelovalci v rastni dobi pogosto začno
200


namakati prepozno (Zupanc in sod., 2016). Preko- merno namakanje vodi tudi v okoljske probleme, saj se pri takšnem namakanju hranila pospeše- no izpirajo iz talnega profila, prav tako ostanki sredstev za varstvo rastlin, ki jih morajo kmetje uporabiti pogosteje zaradi povečanega pojava ra- stlinskih bolezni ob prekomernem namakanju. Enako slabo za okolje je tudi pojavljanje suše oz. opuščanje namakanja, saj v tem primeru hranila v tleh ostajajo neporabljena oz. se ostanki sredstev za varstvo rastlin v suhih tleh slabše razgrajujejo in oboje večje padavine izperejo v podzemno vodo. Ena od rešitev so sistemi za napoved namakanja - v Sloveniji dva taka že obstajata. Šibka točka sis- tema v Savinjski dolini je, da meritve količine vode v tleh izvajajo z gravimetrično metodo, ki daje rezultate z dnevnim zamikom in zahteva veliko ročnega dela. Poleg tega ne vključuje vremenske napovedi, s čimer se lahko močno racionalizira porabo vode. Napoved namakanja z vodnobilanč- nim modelom IRRFIB, ki ga operativno poganjajo na Agenciji Republike Slovenije (ARSO), in ga upo- rabljajo nekatere kmetijsko svetovalne službe, te- melji le na modelirani vodni bilanci in ne vključuje meritev količine vode v tleh.
Razvoj sistema za podporo odločanju v namaka- nju (SPON), ki odpravlja pomanjkljivosti obstoječih rešitev, poteka v okviru prvega slovenskega LIFE projekta s področja prilagajanja podnebnih spre- membam, LIFE ViVaCCAdapt z naslovom Prilaga- janje na vplive podnebnih sprememb v Vipavski dolini (http://www.life-vivaccadapt.si/), ki se je začel 1. 7. 2016 in bo potekal do 30. 6. 2021.
Modeliranje vodne bilance v tleh
Na vodno bilanco zgornjega sloja tal v globini korenin vplivajo evapotranspiracija, površinski odtok in globoko pronicanje na eni strani ter pa- davine, kapilarni dvig ter namakanje na drugi, pri čemer sta v večini primerov glavna elemen- ta padavine in evapotranspiracija. Meritve eva- potranspiracije so zaradi številnih dejavnikov, ki vplivajo na ta proces, težavne in nenatančne, zato se pogosto uporabljajo empirične zveze za njen izračun. Potencialno evapotranspiracijo (ETC) iz- računamo kot produkt koeficienta rastline (kc) in referenčne evapotranspiracije (ET0), pri čemer je koeficient rastline odvisen od rastline in fenofaze, v kateri se nahaja, referenčna evapotranspiracija pa je definirana kot evapotranspiracija z referenč- ne površine, ki jo pokriva travna ruša, visoka 12 cm (Allen in sod., 1998). Standardna metoda za iz- račun referenčne evapotranspiracije je Penman- Monteithova metoda, ki temelji na energijski bi- lanci (Allen in sod., 1998).
Vodnozadrževalne lastnosti tal opišemo z dvema točkama: poljska kapaciteta (PK) je največja koli-
čina vode, ki jo tla lahko zadržijo, točka venenja (TV) pa je količina vode v tleh, pri kateri rastline trajno ovenijo (Pintar, 2006). Navadno sta podani kot masni ali volumski delež tal. Pomnoženi z glo- bino tal, ki jo obravnavamo, podata količino vode v obravnavani globini tal. Rastline imajo različno sposobnost črpanja vode in so različno odpor- ne na sušo. Do določene količine vode v tleh, ki ji pravimo kritična točka (KT), rastlina relativno lahko črpa vodo iz tal, pod to količino je rastlina v sušnem stresu. Kritična točka je odvisna od vrste rastline in sorte. KT izračunamo na podlagi fak- torja p, ki označuje delež razpoložljive vode (RV), to je razlika med PK in TV, ki je rastlinam lahko dostopna.
Časovni potek vodne bilance v tleh simuliramo z vodnobilančnimi modeli. Večina vodnobilančnih modelov za izračun uporablja glavna elementa (padavine in evapotranspiracijo), ostale pa za- nemari. Vodnobilančni modeli se uporabljajo na različnih časovnih skalah (urnih, dnevnih, meseč- nih in letnih), za potrebe namakanja večinoma na dnevni časovni skali. Večina modelov predpostavi, da so tla v celotni globini korenin homogena in jih modelira kot eno plast.
Prvi mesečni vodnobilančni modeli so bili razviti v ZDA v 40. letih 20. stoletja za potrebe hidrologije. V kmetijstvu so se prvi vodnobilančni modeli za- čeli uporabljati v 80. letih 20. stoletja v Avstraliji, na Nizozemskem in v ZDA. Danes obstaja mnogo vodnobilančnih modelov, od bolj preprostih kot npr. AQUACROP, CROPWAT, SIMPEL, do bolj kom- pleksnih, ki vsebujejo večje število parametrov, kot sta npr. SWAP in WINISAREG. Večina modelov izra- čunava vodno bilanco po metodologiji Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo FAO (Allen in sod. 1998). V Sloveniji se je uporaba vodnobilančnih modelov v kmetijstvu začela z letom 1994, ko so na Oddel- ku za agrometeorologijo Agencije Republike Slo- venije za okolje (ARSO) razvili operativno orodje za sledenje vodne bilance kmetijskih rastlin – vodnobilančni model IRRFIB. IRRFIB je bil upo- rabljen za sledenje vodne bilance nenamakanih rastlin ter ugotavljanje količinskega primanjkljaja vode za kmetijske rastline oziroma sušnega stre- sa (Sušnik in Valher, 2012; 2013; 2014), kot orodje za analize porabe vode pri kmetijskih rastlinah, medletne variabilnosti pridelka in potreb rastlin po namakanju na različnih tleh ter za številne agrohidrološke razmere (Pintar, 2009; Sušnik in sod., 2006), in v študijah vpliva podnebnih spre- memb in variabilnosti suš ter vodnega primanj- kljaja (Valher, 2016).
Študije z vodnobilančnimi modeli v Sloveniji med drugim zajemajo tudi ugotavljanje sušnih razmer v Sloveniji z modelom SIMPEL (Ipavec, 2007), analizo vodnega primanjkljaja ter dejanske eva- potranspiracije v Evropi z modelom swbEWA (Kurnik, 2014) ter primerjavo modelov IRRFIB in WINISAREG (Valher, 2016).
Pilotni sistem za podporo odločanju v namakanju (SPON)
201


Luka Honzak, Rozalija Cvejić, Špela Železnikar, Matjaž Glavan, Marina Pintar
Model IRRFIB
Vodnobilančni model IRRFIB izračuna obrok na- makanja za določeno kulturo ob uporabi vhodnih podatkov o tleh, fenologiji in načinu namakanja ter petdnevne napovedi potencialne evapotranspira- cije in količine padavin.
IRRFIB je v osnovi mišljen za neprekinjeno delova- nje čez celotno rastno sezono, pri čemer na začet- ku predpostavimo, da je količina vode v tleh enaka PK. Vnaprej je potrebno podati datume nastopa posameznih fenofaz, ki se jih prilagodi in popravi v času dejanskega nastopa fenofaze. Dodatno se lahko simulacija popravlja tudi z meritvami koli- čine vode v tleh.
Vodna bilanca (VB) na i-ti dan se izračuna kot:
VB (i) [mm] = VB (i-1) [mm] + padavine (i) [mm] – ETC (i) [mm] + Vv(N) [mm],
pri čemer je Vv(N) zaloga vode iz preteklih dni, če je zaradi večje količine padavin nastal presežek vode nad vrednostjo pri PK. Pri izračunu se upo- števajo še naslednji pogoji: (i) v kolikor je VB večja kot količina vode pri PK na določeni globini, se jo nastavi na PK in presežek shrani v Vv, (ii) v koli- kor je VB nižja od količine vode pri TV na določe- ni globini, se jo nastavi na TV, (iii) v kolikor je VB manjša od količine vode pri KT na določeni globini (rastlina je v sušnem stresu), se ETC zmanjša za polovico.
Koeficient rastline kc in globino korenin za posa- mezen dan IRRFIB izračuna iz datuma nastopa trenutne fenofaze in predvidenega nastopa nas- lednje z linearno shemo.
IRRFIB lahko izračuna količino vode, potrebne za namakanje, na podlagi različnih kriterijev (t. i. na- makalnih strategij), in sicer: (i) namakanje do PK (ko VB pade pod KT, namaka vsak dan z maksi- malno količino, dokler ne doseže PK), (ii) nama- kanje z obrokom (ko VB pade pod KT, namoči z maksimalno količino) in (iii) kapljično namakanje (namoči s količino, ki pokrije dnevno izgubo, t. j. ET -padavine).
smo implementirali le dve dodatni strategiji na- makanja, in sicer (i) namakanje do PK in (ii) nama- kanje do 85% RV, torej do točke, kjer je TV+0,85*RV oz. TV+0,85*(PK-TV).
Fenofaze ter pripadajoče koeficiente rastline kc in globine korenin ob nastopu posamezne fenofaze smo privzeli po Pintar (2006), kjer je definiranih 5 razvojnih faz, in sicer: (1) setev, sajenje (do vzni- ka oz. prijema sadik), (2) ozelenitev, razvoj prvih pravih listov, (3) začetek intenzivne rasti in razvoja posevka, (4) začetek zavijanja glav, debeljenje ko- renov, razvoja plodov in (5) prehod v tehnološko zrelost, postopno spravilo pridelka.
Za izračun vodne bilance za določen dan potrebu- jemo vedeti čas nastopa trenutne fenofaze in čas nastopa naslednje fenofaze. Zato smo na podlagi Pintar (2006) določili začetek prve fenofaze ter dolžino trajanja posameznih fenofaz.
SPON je sestavljen iz podatkovne baze in štirih modulov (slika 1). V podatkovni bazi so shranjeni podatki o:
• uporabnikih oz. poljih, in sicer: lokacija, kultura,
podatki o tleh (PK in TV), tehnologija namakanja (kapljično, mikrorazpršilci - sadje, mikrorazpr- šilci - vrtnine, razpršilci), najmanjši in največji obrok, ali uporabljajo zastirko, v kolikor je na- rejena kalibracija merilnika količine vode v tleh parametri kalibracijske krivulje, strategija na- makanja, začetek trenutne fenofaze,
• kulturah, in sicer: koeficienti rastline in efektiv- na globina korenin za vsako fenološko fazo, fak- tor p, trajanje posamezne fenofaze,
• vremenske napovedi, meritve vode v tleh in na- povedi namakanja.
Slika 1: Sestava sistema SPON iz centralne podatkovne baze in štirih modulov
Modul »Meritve vode v tleh« pridobi podatke o meritvah vode v tleh (v primeru projekta LIFE Vi-
C
Podrobnejši opis modela je dostopen v Sušnik
(2014) in Valher (2016).
Sistem za podporo odločanju o namakanju (SPON)
SPON temelji na vodnobilančnem modelu IRRFIB, ki je v osnovi namenjen za kontinuiran zagon za celotno rastno sezono, zato so bile potrebne do- ločene prilagoditve. Z namenom, da čim manj posegamo v izvorno kodo modela so bile doda- tne funkcionalnosti (minimalni obrok namakanja, učinkovitost namakanja na podlagi tehnologije namakanja itd.) razvite izven modela. V IRRFIB
202


VaCCAdapt in EIP PRO-PRIDELAVA s TDR sondo s strežnika ponudnika), izračuna kalibrirane vred- nosti, v kolikor je kalibracija podana, in jih shra- ni v podatkovno bazo. Modul »Vremenska napo- ved« prenese napoved dnevne ET0 in padavin, ki jih ARSO pripravi za 15 regij (http://www.meteo. si/met/sl/agromet/forecast/) ter napovedi shra- ni v podatkovno bazo. Modul »Program za izračun potreb po namakanju« temelji na modelu IRRFIB. Modul pripravi vhodne datoteke za IRRFIB, ga po- žene in na podlagi rezultatov modela, izračuna priporočilo za namakanje in ga vpiše v podatkovno bazo. Izračuni se zaženejo vsak dan tekom rastne sezone po 9. uri zjutraj. Ko so na voljo rezultati, se uporabnikom SPON pošlje elektronsko sporočilo s priporočilom za namakanje (slika 2).
Elektronsko sporočilo je sestavljeno iz treh delov: • priporočila za namakanje, kjer so v tabelarični obliki podane napovedi ETC, padavin ter priporo-
čena količina vode za namakanje za 5 dni,
• grafa meritev količine vode v tleh za preteklih 5 dni, ki se nahaja v priponki elektronskega spo- ročila; na grafu so označene tudi značilne točke
tal (PK, KT, TV),
• fenologije, in sicer trenutne fenofaze z datu-
mom njenega nastopa, naslednje fenofaze s predvidenim datumom začetka ter povezave do spletnega vmesnika, kjer je mogoče spremeniti trenutno fenološko fazo.
Slika 2: Primer elektronskega sporočila sistema SPON s priporoči- lom za namakanje
Modul spletni vmesnik je razdeljen na štiri pod- ročja, in sicer:
• priporočilo za namakanje, kjer so, tako kot v ele-
ktronskem sporočilu, v tabelarični obliki podane napovedi ETC, padavin ter priporočena količina vode za namakanje,
• graf meritev količine vode v tleh za prejšnji te- den oz. mesec; na grafu so označene tudi značil- ne točke tal,
• sprememba fenofaze, kjer lahko uporabni vidi datum nastopa trenutne fenofaze in predvide- nim datum začetka naslednje ter popravi trenu- tno fenofaze,
• uporabniške nastavitve, kjer lahko uporabnik pregleda nastavitve o kulturi, lokaciji, podatkih o tleh (PK, KT, TV), zastirki, tehnologiji namakanja, minimalnem in maksimalnem obroku namaka- nja, strategiji namakanja itd.
Vmesnik je oblikovan na t. i. odzivni način, tako da je mogoča uporaba na vseh vrstah naprav (raču- nalnik, tablica, telefon).
Zaključki
SPON izračuna priporočeni čas in obrok namaka- nja za 5 dni vnaprej, pri čemer upošteva informa- cije o vodnozadrževalnih lastnostih tal, trenutne meritve količine vode v tleh, potrebe rastline po vodi glede na fenofazo in vremensko napoved. SPON je bil pripravljen v okviru projekta LIFE Vi- VaCCAdapt in je trenutno omejen za uporabo na območju Vipavske doline, kjer bo 35 kmetoval- cev začelo z njegovo uporabo v letu 2019. Osno- va za uporabo na celotnem območju Slovenije je že pripravljena, v podatkovno bazo je potrebno le vnesti začetek prve fenofaze ter dolžino feno- faz po različnih regijah (Pintar, 2003; 2006). Pre- nos sistema SPON na druga območja se izvaja v okviru projekta PRO-PRIDELAVA, ki se financira iz Evropskega partnerstva za inovacije (EIP), iz ukre- pa M16 Sodelovanje v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014-2020 (BF-UL, 2019). SPON bo s prenosom na Agencijo Republi- ke Slovenije za okolje na voljo za območje celotne Slovenije konec leta 2021.
SPON je pripravljen tako, da posega v izvorno kodo vodnobilančnega modela IRRFIB le minimal- no, kar omogoča uporabo SPON tudi v primeru nadgradnje modela IRRFIB.
Pomanjkljivost trenutnega SPON je vezanost na enega proizvajalca merilne oz. telekomunikacij- ske opreme. Za uporabo na nacionalnem nivoju in delovanju SPON na eni od državnih inštitucij je potrebno določiti standard, po katerem bi lahko SPON zajemal podatke o količini vode v tleh od kateregakoli proizvajalca merilne opreme.
V SPON so možne dodatne izboljšave, kot so modul za modeliranje rasti rastlin, izračun časa nama- kanja na podlagi informacij o tehničnih lastnos-
Pilotni sistem za podporo odločanju v namakanju (SPON)
203


Luka Honzak, Rozalija Cvejić, Špela Železnikar, Matjaž Glavan, Marina Pintar
ti namakalne opreme, implementacija dodatnih strategij v model IRRFIB, kot je npr. deficitno na- makanje. SPON bi v vsakdanje aktivnosti pridelo- valca, ki so povezane z vodenjem namakanja na kmetiji, bolje vključili z razvojem SPON aplikacije za pametni telefon.
Velik izziv pri vpeljavi SPON je tudi merilna opre- ma: od tega, kakšni merilniki vode v tleh so sploh primerni za uporabo v SPON, ali je potrebno me- rilnike dodatno kalibrirati, kam jih namestiti, da so meritve čim bolj reprezentativne za celotno njivo oz. sadovnjak, do tega, kdo bo opremo strokovno vgradil in preverjal, ali deluje pravilno. Ta stro- kovno tehnična vprašanja bo razrešil projekt EIP PRO-PRIDELAVA
Zahvala
Pripravo prispevka sta omogočila projekta LIFE ViVaCCAdapt: Prilagajanje na vplive podneb- nih sprememb v Vipavski dolini (LIFE15 CCA/ SI/000070), ki je sofinanciran s strani Evropske komisije (60 %) in Ministrstva za okolje in pros- tor Republike Slovenije (20 %) ter projekt EIP PRO-PRIDELAVA financiran s strani Evropskega kmetijska sklada za razvoj podeželja (80%) in Mi- nistrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Republika Slovenija (20%). Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) se zahvaljujemo za pra- vico do uporabe modela IRRFIB v projekta ViVaC- CAdapt in konstruktivno sodelovanje pri prenosu SPON na raven države v projektu PRO-PRIDEAVA.
Citati
Allen R. G., Perreira L. S., Raes D., Smith M. 1998. Crop eva- potranspiration – guidelines for computing crop water requirements. FAO Irrigation and drainage paper 56. Rome, Food and Agriculture Organization: 300 str.
BF-UL, 2019. PRO-PRIDELAVA. Biotehniška fakulteta, Univer- ze v Ljubljani. Ljubljana. http://www.bf.uni-lj.si/oddelek- za-agronomijo/o-oddelku/katedre-in-druge-org-enote/ za-agrometeorologijo-urejanje-kmetijskega-prostora- -ter-ekonomiko-in-razvoj-podezelja/urejanje-kmetijske- ga-prostora/eip-sodelovanje/ (14. 10. 2019)
Cvejić R., Tratnik M., Pintar M. 2013. Raba velikih namakalnih sistemov ter potrebe po celostnih posodobitvah. V: Miši- čev vodarski dan 2013. Maribor, Vodnogospodarski biro Maribor: 149-157
Ipavec (Pogačar) T. 2007. Možni vplivi podnebnih sprememb na vodno bilanco tal v Sloveniji. Diplomsko delo. Ljublja- na, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fizi- ko: 63 str.
Kurnik B. 2014. Analiza vpliva podnebja na vodni primanjkljaj v kmetijskih tleh v Evropi. Doktorska disertacija .Ljublja- na, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fizi- ko: 129 str.
Pintar M. 2003. Osnove namakanja s poudarkom na vrtninah in sadnih vrstah v severovzhodni Sloveniji. Ljubljana, Mi- nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Pintar M. 2006. Osnove namakanja s poudarkom na vrtninah in sadnih vrstah v zahodni, osrednji in južni Sloveniji. Lju- bljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Pintar M. 2009. Končno poročilo za pilotno študijo o oceni porabljene količine vode za namakanje površin. Pilotna študija. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije
Sušnik A., Matajc I., Kodrič I. 2006. Agrometeorological support of fruit production: application in SW Slovenia. Meteorological Applications, 13(S1): 81-86, doi: 10.1017/ S1350482706002581
Sušnik A., Valher A. 2012. Spomladanska suša in drugi vre- menski vplivi na kmetijske rastline leta 2011. Ujma, 26: 55-69
Sušnik A., Valher A. 2013. Vremensko pogojene težave v kme- tijstvu v letu 2012. Ujma, 27: 62-70
Sušnik A., Valher A. 2014. Od mokre pomladi do sušnega po- letja 2013. Ujma, 28: 75-84
Sušnik A. 2014. Zasnove kazalcev spremljanja suše na kme- tijskih površinah. Doktorska disertacija. Ljubljana, Uni- verza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za ag- ronomijo: 256 str.
Valher A. 2016. Primerjava modelov za računanje vodne bilance tal. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljublja- ni, Fakulteta za matematiko in fiziko: 81 str.
Zupanc V., Miklavčič Bučar M., Podgornik M., Valenčič V., Pintar M., Butinar B. 2016. Water conditions in an olive orchard in south east Slovenia. V: Book of abstracts. International Olive Symposium. Split, Institute for Adriatic Crops
204


VODNA ZEMLJIŠČA V SISTEMU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN
Urška Kušar, univ. dipl. geog in etn. in antr. kult., Direkcija RS za vode, Hajdrihova 28c, Ljubljana mag. Suzana Stražar, univ. dipl. inž. grad., Direkcija RS za vode, Hajdrihova 28c, Ljubljana Primož Kete, univ. dipl. inž. geod., Geodetski inštitut Slovenije, Jamova ulica 2, Ljubljana
Povzetek
Vodna zemljišča predstavljajo 40.058 ha oz. 2 % kopnega ozemlja Slovenije in dobrih 21.000 ha morja. Ta površina obsega zemljišča določena kot vodna zemljišča s projektom Masovnega za- jema hidrografije in vodnih zemljišč. Po prenosu upravljanja evidence hidrografije in vodnih ze- mljišč na Direkcijo RS za vode smo, upoštevajoč razpoložljive vire, prilagodili metodologijo in po- datkovni model tako, da omogoča funkcijsko po- vezavo med sloji in vzdrževanje tudi skozi procese določevanja meja vodnih zemljišč.
Podatki iz evidence vodnih zemljišč so bili upora- bljeni za poskusni izračun množičnega vrednote- nja nepremičnin, ki ga je letos izvedla Geodetska uprava Republike Slovenije. Skupna posplošena vrednost vseh vodnih zemljišč celinskih voda v Slo- veniji, po posebnem modelu vrednotenja za vodna zemljišča, je po preliminarnih ocenah nekaj manj kot 150 milijonov EUR. To je manj kot 0,1% vred- nosti vseh nepremičnin v državi, v tem poskusnem izračunu ovrednotenem na okoli 160 milijard EUR. Tretjina vodnih zemljišč je v upravljanju DRSV.
Uvod
Evidenca meja vodnih zemljišč, kakor jih oprede- ljuje zakonodaja o vodah, je del vodnega katastra. Prispevek želi osvetliti večnamenskost te eviden- ce, predvsem pa opisati pomen, ki ga ima pri mno- žičnem vrednotenju nepremičnin.
Vodna zemljišča
Vodna zemljišča predstavljajo 40.058 ha oz. 2 % kopnega ozemlja Slovenije in dobrih 21.000 ha morja. Ta površina obsega zemljišča določena kot vodna zemljišča s projektom Masovnega zajema hidrografije in vodnih zemljišč (Geodetski inštitut Slovenije, 2017). Projekta, izvedena v letih 2011 in 2016 v sodelovanju Ministrstva za okolje in prostor in Geodetskega inštituta Slovenije, sta za- jemala vodna zemljišča po kriterijih, ki jih določa zakonodaja in jih je bilo možno aplicirati z meto- dami interpretacije daljinsko zajetih podatkovnih virov - aerofotografiranja in podatkov zračnega laserskega skeniranja (Geodetski inštitut Sloveni- je, 2016).
Konec leta 2018 je Ministrstvo za okolje in prostor upravljanje evidence prve določitve hidrografije in vodnih zemljišč predalo Direkciji RS za vode (v nadaljevanju DRSV), podatki pa so bili kot ne- uradni objavljeni v Vodnem katastru. Za status neuradnosti se je DRSV odločila zaradi nekaterih neskladnosti in nedorečenosti metodologije zaje- ma v primerjavi z veljavnimi zakonskimi in podza- konskimi določbami. Projektna skupina DRSV je v letu 2019 pretresla metodologijo masovnega za- jema in upoštevajoč razpoložljive vire in učinkovi- tost upravljanja s podatkovnim virom, predlagala nekoliko spremenjeno metodologijo in podatkovni model (Metodologija za zajem podatkov hidrogra- fije in vodnih zemljišč, 2019).
Sprejeta pomembnejša načela pri upravljanju evi- denc hidrografije in vodnih zemljišč na DRSV:
Vodna zemljišča v sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin
205


Urška Kušar, Suzana Stražar, Primož Kete
- Prednostna funkcija evidence vodnih zemljišč je zagotavljanje strokovne podlage za upravljanje z vodami, kakor to določa zakon o vodah in pod- zakonski akti s področja določanja meja vodnih zemljišč. V tem smislu predstavlja prostorski sloj vodnih zemljišč določitev območij posebne- ga režima. Hkrati mu zakon pripisuje tudi funk- cijo območij dejanske rabe vodnih zemljišč.
- Evidenci hidrografije in vodnih zemljišč, tako
grafični kot atributni del, so vodeni v skupnem
sistemu in so medsebojno funkcijsko povezani. - Evidentiranje prostorskega objekta v evidenci hidrografije samo po sebi ne določa pripadajo- čega vodnega zemljišča. Atribut TIP v evidenci hidrografije (tip tekoče vode – TIP_TV in tip sto- ječe vode – TIP_SV) je tisti, ki razlikuje med pro- storskimi objekti, ki jim vodno zemljišče pripada in tistimi, ki jim ne (glej Tabela 1 in Tabela 2).
Šifra
Pomen
Opis
Vodno zemljišče
1
vodotok
Vodotoki so tekoče vode (hudourniki, potoki in reke), ne glede na to, ali imajo stalen ali občasen pretok.
V to kategorijo uvrščamo tudi vodotoke, ki so nastali zaradi prestavitve naravnega vodotoka, njegove zajezitve ali ureditve. Umetno ustvarjene kanale, ki so namenjeni splošni rabi vode in so se na njih razvili sonaravni ekosistemi ali so pomemben prejemnik zalednih voda idr. po kriterijih Modela za določitev Grajenega javnega vodnega dobra (DRSV, 2017).
DA
2
razbremenilni kanal
Kanali, zgrajeni za prevajanje presežnih poplavnih voda (večjih od količin, ki jih struga vodotoka še lahko varno prevaja).
V to kategorijo uvrščamo tudi druge umetne objekte tekočih voda, nastale s posegom v prostor, ki imajo funkcijo urejanja voda, npr. kanali, ki imajo status vodne infrastrukture.
V to kategorijo ne sodijo kanali, ki imajo izključno funkcijo objek- tov za posebne rabe vode (glej TIP_TV=6).
DA
3
padavinski jarek
V zemljini ali kamnini skopan kanal, namenjen prevajanju vode za namen odvajanja vode s pozidanih, utrjenih in drugih antro- pogeno bistveno preoblikovanih površin (melioracijski odvo- dnik, ki ni namenjen kmetijski proizvodnji).
V to kategorijo uvrščamo tudi kanale z izpusti iz objektov indu- strijskih in rekreacijskih bazenov ter padavinskih zbiralnikov, razen tistih, ki sodijo v kategorijo obcestnih jarkov.
NE
4
obcestni jarek
V zemljini ali kamnini skopan kanal, namenjen prevajanju vode za odvajanje s prometne infrastrukture.
V to kategorijo uvrščamo tudi kanale z izpusti iz zbiralnikov, ki so namenjeni odvodnjavanju prometne infrastrukture.
NE
5
melioracijski jarek
V zemljini skopan kanal, namenjen prevajanju vode za namen spreminjanja zemeljskega (kmetijskega) površja z osuševa- njem ali namakanjem za kmetijske namene.
NE
6
objekt (kanal) za posebno rabo vode
Objekt, namenjen posebni rabi vodnega ali morskega dobra, kot so odvodni in dovodni kanal, cevovodi, rake, ribogojnice, elek- trarne, polnilnice ipd.
Kot kriteriji za določitev uvrstitve objekta v to kategorijo, se upošteva tudi rezultate Modela za določanje Grajenega vodnega javnega dobra (DRSV, 2017).
V to kategorijo uvrščamo tudi izpuste iz objektov (zbiralnikov) za posebno rabo vode stoječih voda.
NE
Opomba: Naziv posameznega tipa je najpogostejša oblika objekta tega tipa v posamezni kategoriji.
Tabela 1: Šifrant s klasifikacijo objektov tekočih voda glede na TIP (TIP_TV), vir: Metodologija za zajem podatkov hidrografije in vodnih zemljišč, 2019
206


2 mrtvica
Vodna površina, ki je bila nekoč del tekoče vode in je danes povsem DA ločena od tekoče vode, ker si je voda naredila drugo (krajšo) strugo. Oblikovali so se posebni vodni in obvodni ekosistemi.
Vodna zemljišča v sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin
Šifra
Pomen
Opis
Vodno zemljišče
1
jezero, bajer
Naravna jezera, ribniki, mlake in drugi naravni vodni zbiralniki, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok tekočih ali podzemnih voda. V to kategorijo uvrščamo tudi vodne zbiralnike, ki so nastali z zaje- zitvijo tekočih voda, njihovo ureditvijo ali zaradi drugega posega v prostor. Oblikovali so se posebni vodni in obvodni ekosistemi. Omo- gočena je splošna raba voda.
V to kategorijo ne sodijo umetni objekti ali naprave, ki so namenjeni iz- vajanju posebne rabe voda (TIP_SV=4) in pretočne akumulacije in jeze- ra (tekoče vode (VRSTA = 3 akumulacijsko jezero in TIP_TV = 1 vodotok).
DA
3
presihajoče jezero
Stoječa celinska voda, kjer je zaradi posebnih hidrografskih pogo- jev na kraškem območju voda prisotna periodično v delu leta, del leta pa je dno lahko suho. Oblikovali so se posebni vodni in obvodni ekosistemi.
DA
4
objekt (zbiralnik) za posebno rabo vode
Zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode, ki so nastali s posegom v prostor (gradbeni inženirski objekt ali gradbeni poseg), in niso namenjeni urejanju voda ali splošni rabi vode.
V to kategorijo uvrščamo tudi vodne zbiralnike, ki so namenjeni (iz- ključno) za vodooskrbo, zasneževanje, energetsko izrabo, namaka- nje, akvakulturo (komercialni ribniki, ribogojnice) ipd.
V to kategorijo ne sodijo objekti za zbiranje odpadnih voda ali drugih tekočin (TIP_SV =9 industrijski bazen) in objekti nastali s posegom v prostor, ki so namenjeni splošni rabi vode ali urejanju voda (TIP_SV = 1 jezero, bajer).
NE
5
padavinski zbiralnik
Umetno izkopan zbiralnik, ki je namenjen izključno zbiranju pada- vinske vode, odvedene s pozidanih/utrjenih, kmetijskih in drugih površin.
V to kategorijo ne sodijo (urejena) jezera, bajerji in mlake, ali objekti za posebno rabo vode, ki opravljajo tudi funkcijo padavinskega zbi- ralnika. (TIP_SV= 1 jezer, bajer in TIP_SV = 4 objekti za posebno rabo vode).
NE
6 zbiralnik prometne
infrastrukture
8 soline
10 rekreacijski bazen
Zbiralnik za nadzor odvodnje padavinske vode s prometnih površin. NE
7
zaliti izkop
Umetni izkopi ali odkopi, zaliti z vodo po opustitvi izkopavanj zaradi pridobivanja mineralnih surovin ali drugih gradbenih posegov. Pra- viloma se napajajo s padavinsko ali podzemno vodo in niso povezani s tekočimi vodami. Vključuje zalite gramoznice, glinokope, opuščene gradbene jame ipd.
Opomba: Nekateri zaliti izkopi se lahko, ne glede na nastanek, za- radi svoje funkcije (posebna/ splošna raba vode, urejanje voda) ali hidroloških, geomorfoloških in bioloških značilnosti, uvrščajo v dru- ge kategorije.
NE
Urejeno območje plitve morske vode za pridobivanje morske soli. NE
Objekti z vodo namenjeni športu, rekreaciji in prostemu času, kot so NE bazenska kopališča na prostem, bazeni za kopanje.
9
industrijski bazen
Objekti za zbiranje odpadnih voda (čistilne naprave) in druge odprte objekte za zbiranje tekočin, ki so del industrijskih ali skladiščnih stavb. V to kategorijo ne sodijo umetni objekti ali naprave, ki so namenjeni izvajanju posebne rabe voda.
NE
Opomba: Naziv posameznega tipa je najpogostejša oblika objekta tega tipa v posamezni kategoriji.
Tabela 2: Šifrant s klasifikacijo objektov stoječih voda glede na TIP (TIP_SV), vir: Metodologija za zajem podatkov hidrografije in vodnih zemljišč, 2019
207


Urška Kušar, Suzana Stražar, Primož Kete
Zato je bila spremenjena klasifikacija tipov in
nadgrajeni opisi.
- Vodna zemljišča tekočih površinskih voda so
dolvodno povezana.
- V skladu z metodologijo so podatki zajeti v teh
dimenzijah (tudi višinska koordinata), kar bo
upoštevano pri vzdrževanju evidence.
- Tehnično bodo evidence objavljane in distribui- rane centralno (DRSV GIS baza – Vodni kataster), vsebinsko pa bodo najpomembnejšo vlogo pri določanju meja vodnih zemljišč nosili sektorji
območij DRSV.
Skladno s spremenjeno metodologijo se je v okto- bru 2019 začel intenzivni proces popravljanja evi- dence hidrografije in vodnih zemljišč, ki ga izva- jamo na DRSV, skupaj s pogodbenim partnerjem Geodetskim inštitutom Slovenije, ki strokovno- tehnično pomoč izvaja v okviru geodetske javne službe, ter sodelavci gospodarskih javnih služb s področja urejanja voda. Dela je veliko, poudarek prvih faz pa je vzpostavljanje sistema – določanje nosilcev (»urednikov«) procesov, orodij, podrob- nejše definiranje kriterijev in metodoloških opi- sov. Ena pomembnejših metodoloških nalog je določitev natančnejših kriterijev za določitev mo- krotnih površin, ki jih zakon opredeljuje kot vodna zemljišča, ter določitev kriterijev za zajem presi- hajočih jezer in suhih zadrževalnikov. Zahtevna naloga je tudi vzpostavitev sistema, ki omogoča umeščanje in vzdrževanje evidence hidrografije in vodnih zemljišč v sistem upravljanja GIS DRSV, ki deluje na Državnem računalniškem oblaku Mini- strstva za javno upravo.
Druge funkcije evidenc hidrografije in vodnih zemljišč na upravnem področju
Evidenca hidrografije in vodnih zemljišč ima svojo funkcijo v številnih sistemih s področja upravlja- nja voda, okolja, prostora, prostorskih informacij in upravljanja z nepremičninami.
1 Pravilnik o katalogu topografskih podatkov in topografskem ključu (Uradni list RS, št. 54/14) navaja hidrografijo kot eno od objektnih področij in jo deli na objektne tipe.
2 Zakon v pretežni meri prenaša v slovensko zakonodajo določila Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE)
3 Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS št. 36/2018) določa, da morajo lokacijski prikazi (situacija obstoječega stanja, gradbena in ureditvena situacija) vsebovati tudi prikaz varstvenih območij, vodnih in priobalnih zemljišč.
4 Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS št. 61/17 in spremembe) v 256. členu določa, da prikaz stanja prostora omogoča storitve tudi v zvezi s podatki iz evidenc o dejanski rabi prostora in zbirk podatkov o pravnih režimih. Ti podatki so
Zakon o državnem geodetskem referenčnem sis- temu - ZDGRS (Uradni list RS, št. 25/14 in spre- membe) opredeljuje podatke o hidrografiji kot se- stavni del državnega topografskega sistema1. Podatki hidrografije in vodnih zemljišč sodijo po določilih Zakona o infrastrukturi za prostorske in- formacije (Uradni list RS, št. 8/10 in 84/15) med obvezne zbirke prostorske infrastrukture ter je zanje predpisan tudi poseben način vodenja in ob- javljanja podatkov2.
Gradbeni zakon (Uradni list RS št. 61/17 in spre- membe) določa pripravo projektne dokumentacije in projektnih in drugih pogojev, podzakonski akti pa prikaz vodnih zemljišč določajo kot obvezne vsebine te dokumentacije3.
Na področju urejanja prostora so vodna zemljišča kot del prikaza stanja prostora obvezna podlaga za pripravo prostorskih aktov4. Podatki o vodnih zemljiščih so del predpisanega prostorskega in- formacijskega sistema.
Pri presojah o stanju in vplivih na okolje, kot jih zahteva Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS št. 39/06 in spremembe) so vodna zemljišča posre- dno ali neposredno vključena v odločanje. Podatki o rabi zemljišč so tako del izhodiščnega poročila za okoljevarstveno dovoljenje, podzakonski akti5 pa vodna zemljišča uvrščajo med območja s po- sebno pozornostjo pri obravnavi. Tudi podzakon- ski akti s področja industrijskega onesnaževanja, industrijskih nesreč, odpadkov, emisij v vode idr. navajajo vodna zemljišča kot merilo ali pogoj pri odločanju o pogojih in ukrepih.
Določena vodna zemljišča nimajo svojega pome- na le pri presojah vplivov na vodni režim, okolje in prostor, zakonodaja določa tudi njihovo vlogo tudi pri evidentiranju, upravljanju in vrednotenju nepremičnin.
Zakon o evidentiranju nepremičnin - ZEN (Uradni list RS, št. 47/06 in spremembe) določa, da se v zemljiškem katastru vodi tudi podatek o dejanski rabi zemljišč, ena od vrst rabe so vodna zemljiš- ča. Zbirka podatkov o dejanski rabi zemljišč se vzpostavi s posredovanjem podatkov iz posame- znih matičnih evidenc, ki jih vodijo upravljavci
obvezna podlaga za pripravo prostorskih aktov, zakon pa tudi določa, da se pred uporabo preverijo in po potrebi izboljšajo. Podatki stanja prostora so spremljajoče gradivo prostorskega izvedbenega akta (tudi v strokovnih podlagah za njihovo pripravo). Pravni režimi in stanje v prostoru je tudi eden od pogojev za opredelitev zemljišča kot nezazidljivega. Podatki so del prostorskega informacijskega sistema.
5 Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15 in 26/17) med merili za določitev, ali je za posege v okolje treba opraviti presojo vplivov na okolje, navaja dejansko rabo zemljišč in absorpcijske sposobnosti naravnega okolja, pri čemer se
s posebno pozornostjo obravnavajo tudi območja vodnih in priobalnih zemljišč, in zemljišč na varstvenih in ogroženih območjih po predpisih, ki urejajo vode, zlasti mokrišča, obrežna območja, rečna ustja, obalna območja in morsko okolje.
208


skladno z določili področne zakonodaje.6 Uprav- ljavec evidence vodnih zemljišč je DRSV.
V letu 2019 evidenca vodnih zemljišč vstopa tudi v funkcijo pri vrednotenju nepremičnin. Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin – ZMVN-1 (Uradni list RS, št. 77/17 in spremembe) ureja pravila, postopke in merila za množično ocenje- vanje vrednosti nepremičnin v Republiki Sloveniji (množično vrednotenje) za namene obdavčenja in druge javne namene, določene z zakonom. Zakon določa, da se posplošena vrednost nepremičnin določi tudi na podlagi rabe, kot jo za vodna zem- ljišča izkazuje dejanska raba zemljišč (po zako- nodaji o evidentiranju nepremičnin in področnimi predpisi). Ker z letom 2020 vstopajo v veljavo pod- zakonski akti, ki predpisujejo prevzem podatkov dejanske rabe iz posameznih matičnih evidenc, to pomeni prenos podatkov o vodnih zemljiščih v sistem vrednotenja nepremičnin.
Množično vrednotenje nepremičnin
Sistem množičnega vrednotenja nepremičnin v Sloveniji od leta 20067 izvaja Geodetska uprava Republike Slovenije. Zastavljen je kot večnamen- ski sistem za statistično zanesljivo ocenjevanja tržne vrednosti večjemu številu nepremičnin na- enkrat (GURS, 2019). Čeprav je največkrat omenjen v kontekstu načrtovanega davka na nepremični- ne, se uporablja tudi za druge javne, poslovne in zasebne namene, kot so npr. ugotavljanje stanja premoženja pri upravičenosti do javnih sredstev (sistem socialnih podpor, ugotavljanje vrednosti pri odškodninah v primerih razlastitev), v bančni- štvu in zavarovalništvu.
Slovenski sistem temelji na modelih vrednotenja, ki simulirajo obnašanje trga nepremičnin in omo- gočajo statistično zanesljivo oceno tržne vrednos- ti (GURS, 2019) Model vrednotenja določa, kateri podatki o posamezni nepremičnini se uporabijo za izračun posplošene vrednosti in kako velik je vpliv posameznega podatka na vrednost. Modeli so izdelani s statističnimi in geoinformacijskimi metodami obdelave podatkov o nepremičninah. Zato je bilo potrebno za učinkovito uveljavitev sis- tema urediti mnogo nepremičninskih evidenc8: npr. vpeljati sistematično zbiranje podatkov o pro- dajnih in najemnih poslih v evidenci trga nepre- mičnin, vzpostaviti evidenco stavb in delov stavb,
6 Podrobneje način prevzemanja podatkov iz matične zbirke določajo Uredba o dejanskih rabah zemljišč (Uradni list RS,
št. 43/18 in spremembe), Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 48/18 in 51/18 - popr.) in Uredba o podatkih registra nepremičnin (Uradni list RS, št. 37/18) ki določa, da se med podrobnejšimi podatki o parceli, ki se vodijo v registru nepremičnin vodijo tudi podatki deležu površine dejanske rabe.
zasnovati register nepremičnin ter izboljšati ka- kovost podatkov v drugih evidencah.
V modelu vrednotenja se upoštevajo le najpo- membnejše lastnosti nepremičnine o katerih so podatki sistemsko vodeni in vzdrževani. Najpo- membnejši vpliv na vrednost posamezne nepre- mičnine ima vrsta nepremičnine ter lokacija. Vpli- vi lokacij na vrednost nepremičnine so v sistemu izraženi kot vrednostne cone in vrednostne ravni, druge pomembne lastnosti nepremičnine kot so starost (pri stavbah), velikost in kakovost pa je do- ločena z vrednostno tabelo in točkovniki.
V zakonodaji je določenih 17 skupin istovrstnih ne- premičnin, za vsako skupino je bil oblikovan svoj model vrednotenja. Med 6.5 milijona nepremičnin, ki so evidentirane v Registru nepremičnin, se jih največ, 3,2 milijona vrednoti po modelu za kme- tijska zemljišča, okoli 550.000 je vrednotenih po modelu za hiše, 320.000 za stanovanja, oblikovani so modeli za garaže, lokale, pisarne, industrijske stavbe, gozd, stavbna zemljišča idr. (GURS, 2019) Za vrednotenje vodnih zemljišč se uporablja mo- del druga zemljišča (DRZ). Po tem modelu, a z dru- gim pod-modelom, se vrednotijo tudi zemljišča, ki so po dejanski rabi javna cestna in javna železni- ška infrastruktura. Model DRZ se od drugih mode- lov za vrednotenje zemljišč pomembno razlikuje v tem, da se zemljišča po tem modelu vrednotijo v primeru, da evidence izkazujejo vodno oz. jav- no prometno infrastrukturo kot dejansko rabo in ne, kot je to v primerih drugih modelov/ zemljišč (kmetijska, stavbna zemljišča in gozd) po njihovi namenski rabi. Po tem modelu se vrednoti le del parcele z dejansko rabo vodno zemljišče.
Javna razgrnitev predloga modelov vrednotenja nepremičnin in izračun poskusne vrednosti
Od začetka oktobra je na Portalu množičnega vrednotenja nepremičnin (https://www.mvn.e- -prostor.gov.si/) javno objavljen predlog modelov vrednotenja nepremičnin, dostopni pa so podatki o poskusno izračunani vrednosti na podlagi mo- delov in podatkov o vsaki posamezni nepremič- nini. Hkrati na občinah poteka javna razgrnitev modelov. Objava in razgrnitev sta namenjena možnosti podajanja pripomb na predlagane mo- dele – vrednostne cone in vrednostne ravni ter
7 Zakon o množičnem vrednotenju (Uradni list RS, št. 50/06 in spremembe). Ta zakon je tudi nacionalni standard množičnega vrednotenja nepremičnin, saj obvezujoči mednarodni standardi ne obstajajo.
8 Urejeno z Zakonom o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06 in spremembe).
Vodna zemljišča v sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin
209


Urška Kušar, Suzana Stražar, Primož Kete
Slika 1: Podatki registra nepremičnin (Vir: GURS, 2019, popr. DRSV )
Slika 1: Vrednostne cone po vrednostnih ravneh modela vrednotenja za druga zemljišča (DRZ) (Vir: GURS, 2019a)
210


drugo, omogoča pa tudi relativno enostaven vpog- led v uporabljene podatke, ki so zbrani iz številnih evidenc, ter tako ugotavljanje potrebe po morebi- tnih popravkih.
Predlagani model vrednotenja za druga zemljišča (DRZ), ki vključuje pod-model za vodna zemljišča, je oblikoval vrednostne cone razporejene v 25 vre- dnostnih ravni. Znotraj posamezne cone vrednost vodnega zemljišča določa velikost (delež parcele z dejansko rabo vodno zemljišče) in vrednostna raven. Model določa vrednosti od 0,09 EUR/m2 v prvi vrednostni ravni do 7,09 EUR m2 v conah s petindvajseto ravnjo, to je v središču Ljubljane in na morju (GURS, 2019a).
Skupna posplošena vrednost vseh vodnih ze- mljišč celinskih voda v Sloveniji, po modelu vred- notenja uporabljenem v poskusnem vrednotenju nepremičnin je po preliminarnih ocenah nekaj manj kot 150 milijonov EUR, kar pomeni manj kot 0,1% vrednosti vseh nepremičnin v državi, v tem poskusnem izračunu ovrednotenem na okoli 160 milijard EUR (GURS, 2019b).
Na oceno vrednosti zemljišča tako vplivata dolo- čen model in podatki o parceli – v primeru vod- nih zemljišč je to predvsem območje, ki ga vodno zemljišče pokriva. Vrednost določene parcele je seštevek vrednosti posameznih enot vrednotenja, ki parcelo sestavljajo – to je deležev območij z enakimi lastnostmi, ki so vrednotene po različnih modelih. Določanje meje vodnega zemljišča oz. ugotavljanje morebitnih razhajanj med evidenco vodnih zemljišč in dejanskim stanjem v naravi, je v pristojnosti DRSV. Ker pa se vrednotenje izvaja glede na izračunan delež površine na posamezni parceli, je podatek o vrsti in deležu dejanske rabe na parceli odvisen tudi od prikaza stanja parcel v grafičnem delu zemljiškega katastra (vlogo igrajo t.i. katastrski zamiki).9 Ocenjujemo, da je informa- cija o položajni točnosti zemljiškega katastra za podatke o dejanski rabi vodna zemljišča še poseb- no občutljiva, saj se pretežni delež teh zemljišč nahaja na območjih, kjer se je izkazovalo manj za- nimanja za urejanje katastrskih meja.
Drugače pa se vrednotijo nepremičnine, ki so del posebnih enot vrednotenja – elektrarne10, ben- cinski servisi ter marine in pristanišča. Ti mo- deli temeljijo na na donosu zasnovanem načinu. Vključujejo stavbe in parcele (oz. njihove dele), ki so izključno namenjene obratovanju oz. izvajanju dejavnosti. Izračunane vrednosti teh nepremičnin niso javno objavljene.
9 Navodila o popravljanju podatkov so objavljena na Portalu vrednotenja nepremičnin: https://www.mvn.e-prostor.gov.si/ fileadmin/user_upload/MVN/Mnozicno_vrednotenje/vsebine/ dokumentacija/2019/07_navodila_VODNO_ZEMLJISCE.pdf
10 To so objekti za proizvodnjo električne energije z močjo nad 50 kW in spremljajoči objekti.
Vseh parcel, ki jih delno pokriva vodno zemljišče, je v Sloveniji okoli 700.000, a deleži vodnih površin na njih so pretežno majhni. V upravljanju DRSV, ki je pooblaščena za upravljanje zemljišč v lasti Re- publike Slovenije, ki so vodna zemljišča, je nekaj čez 10.000 parcel z dokončno urejenim statusom upravljavstva in 23.000 parcel z začasnim uprav- ljavstvom DRSV. Po trenutnem stanju evidence vrednotenja, je dobra tretjina vodnih zemljišč ce- linskih voda v upravljanju DRSV. Ocenjujemo, da se bo z urejanjem podatkov o upravljavstvu ze- mljišč v lasti Republike Slovenije, izboljševanju položajne točnosti grafičnega prikaza zemljiške- ga katastra in izboljšavi evidence vodnih zemljišč, ta podatek še spreminjal..
Zaključek
Z zajemom in vzpostavitvijo evidence vodnih ze- mljišč v Sloveniji smo pridobili pomembno podat- kovno podlago za upravljanje z vodami, z okoljem, s prostorom, pa tudi za vključevanje teh pomemb- nih informacij v upravljanje in vrednotenje ne- premičnin. Večnamenskost evidence zahteva po- sebno skrbnost pri metodoloških opredelitvah, postavljanju podatkovnega modela in vzpostav- ljanju sistema za ažurno vzdrževanje evidence.
V sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin, ki ga izvaja Geodetska uprava Republike Sloveni- je, so območja (deli parcel) z dejansko rabo vodna zemljišča vrednotena po posebnem pod-modelu, ne glede na to, kakšna namenska raba je vpisana na tem zemljišču. Poskusno množično vrednote- nje, izvedeno v 2019, ocenjuje njihovo vrednost na slabih 150 milijonov EUR. Približno tretjina teh ze- mljišč je v upravljanju DRSV. Ocenjujemo, da se bo z urejanjem podatkov o upravljavstvu zemljišč v lasti Republike Slovenije, izboljševanju položajne točnosti grafičnega prikaza zemljiškega katastra in izboljšavi evidence vodnih zemljišč ta podatek še spreminjal.
Vodna zemljišča v sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin
211


Urška Kušar, Suzana Stražar, Primož Kete
Viri:
Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV), 2017. Model za določitev Grajenega javnega vodnega dobra..
Geodetski inštitut Slovenije (GIS), 2011. Izdelava metodolo- gije in tehnološke rešitve za obnovo podatkov o vodah v DTK5 in hkratni zajem podatkov o dejanski rabi – vodno zemljišče
Geodetski inštitut Slovenije (GIS), 2012. Zajem dejanske rabe - vodno zemljišče in hidrografije z uporabo podatkov La- serskega skeniranja in aerofotografiranja (LSA 2011) na izbranih testnih območjih
Geodetski inštitut Slovenije (GIS), 2012. Projekt vzpostavitve vodnih zemljišč (analiza zemljiškoknjižnega prikaza ob- stoječih parcel in zajem dejanske rabe)
Geodetski inštitut Slovenije (GIS), 2016. Zagotavljanje sis- temskih podatkovnih podlag in informacijske infrastruk- ture za upravljanje z vodami – končno poročilo
Geodetski inštitut Slovenije (GIS), 2017. Metodologija za za- jem podatkov hidrografije in vodnih zemljišč.
Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS), 2019. Por- tal množičnega vrednotenja nepremičnin. https://www. mvn.e-prostor.gov.si/ (20.10.2019)
Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS), 2019a. Opis modela – MODEL ZA DRUGA ZEMLJIŠČA (DRZ). Dostopno na: https://eprostor.gov.si/PI_EMV/emv/data?action=- getDocFile&ID=1479 (20.10.2019)
Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS), 2019b. Novi- narska konferenca 1.10.2019.
Jelen M., Grilj T. , 2016. Prvi predlog določitve vodnih zemljišč po ZV-1. 27. Zbornik Mišičevega vodarskega dneva 2016, 1-9.
Metodologija za zajem podatkov hidrografije in vodnih ze- mljišč, 2019. Podatkovni model in pravila za zajem. Ver- zija 3.0.1.
Pravilnik o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda (Uradni list RS, št. 129/06)
212


STATUSI MLINŠČIC IN RAZBREMENILNIKOV mag. Jana Meljo, univ. dipl. inž. gradb., Direkcija Republike Slovenije za vode, Hajdrihova ul.
28c, 1000 Ljubljana
Polonca Matko Marcius, univ. dipl. prav., Direkcija Republike Slovenije za vode, Hajdrihova ul. 28c, 1000 Ljubljana
dr. Nataša Smolar-Žvanut, univ. dipl. biol, Direkcija Republike Slovenije za vode, Hajdrihova ul. 28c, 1000 Ljubljana
Povzetek
Mlinščice in razbremenilniki so vodni objekti, ki so lahko namenjeni posebni rabi voda, varovanju pred visokimi vodami, odvodnji meteornih in dru- gih voda, bogatenju voda v sušnih mesecih, lahko služijo kot nadomestni habitati, ali kombinaciji teh dejavnosti.
V preteklosti so bile mlinščice in razbremenilni- ki (v nadaljevanju kanali) najpogosteje lastninje- ni kot vodotoki s statusom naravno vodno dobro (NVJD). To se pogosto ne ujema z dejanskim sta- njem, zato je treba statuse izbranih kanalov pre- veriti z večkriterijsko analizo. Ob ugotovitvi, da je zemljišču zmotno podeljen status NVJD, Direkcija za vode Republike Slovenije (DRSV) izvede posto- pek spremembe statusa v status grajeno vodno javno dobro (GVJD) ali pa se ga opredeli kot Objekt za posebno rabo voda (OzPRV).
Med obravnavanimi 77-imi kanali jih 23 dosega status GVJD. Rezultati večkriterijske analize potr- jujejo, da status GVJD ali NVJD dosegajo daljše in starejše mlinščice s sonaravno oblikovano strugo ter varstvenim in ribolovnim načinom ribiškega upravljanja. Na podlagi rezultatov analize smo že pričeli formalnopravne postopke urejanja sta- tusov z namenom, da bodo v prihodnosti statusi kanalov usklajeni z dejanskim stanjem.
Uvod
V letu 2019 je bila zaključena naloga Preveritev statusa »grajeno vodno javno dobro« GVJD (Meljo in sod., 2019). Rezultati naloge služijo kot podlaga za dokončno ureditev formalnopravnih statusov kanalov. Vodno zemljišče in objekti na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki dosegajo kriterije za pridobitev statusa GVJD, bodo nov status pridobili šele z odločbo.
Pravne podlage
Postopek lastninjenja družbene lastnine je pote- kal na način, da je bila voda (ločena od zemljišča), olastninjena z dnem 2. 7. 1993. Vodno zemljišče pa je bilo še naprej v družbeni lastnini vse do 9. 8. 2002, to je do preteka veljavnosti Zakona o vo- dah (ZV) (Uradni list SRS, št. 38/81 in spremembe) in uveljavitve zakona, ki ga je nadomestil Zakon o vodah (ZV-1) (Uradni list RS, št. 67/02 in spre- membe).
Dne 2. 7. 1993 je pričel veljati Zakon o varstvu okolja (ZVO) (veljavnost do 6. 5. 2004), ki je v 17. členu določil, da je voda lastnina republike. Druž- bena lastnina je bila s tem dnem pretvorjena v lastninsko pravico države. Podržavljanje vode, ki ga je uvedel ZVO, je bil zgolj prehodni instru- ment lastninjenja družbene lastnine. ZV-1, ki je pričel veljati 10. 8. 2002 pa je v 182. členu določil,
Statusi mlinščic in razbremenilnikov
213


Jana Meljo, Polonca Matko Marcius, Nataša Smolar-Žvanut
da zemljišča, ki so na dan uveljavitve tega zako- na vpisana v zemljiško knjigo kot vodna zemljiš- ča, voda, vodotok, jezero, reka, potok in podobno, in so javno dobro, splošno ljudsko premoženje, družbena last ali imajo na njih pravne osebe pra- vico uporabe, preidejo z dnem uveljavitve tega za- kona v last Republike Slovenije.
ZV-1 je prvi predpis, ki je imel namen, da se do- končno in celovito izvede lastninjenje vodnih ze- mljišč in objektov na njih. Lastninska pravica je namreč nastala na podlagi zakona, »ex lege«. Z namenom uskladitve zemljiškoknjižnega stanja pa je zakonodajalec določil, da se izda tudi listina (ugotovitvena odločba) (VS Maribor, 2018).
Na tej pravni podlagi so se po uveljavitvi ZV-1 pri- čeli izvajati postopki izdaje odločb o lastninjenju vodnih zemljišč in podelitvi statusa NVJD. Zemlji- šče, ki je bilo s parcelno številko vpisano v zemlji- ško knjigo, je moralo izpolnjevati dva pogoja za izdajo odločbe: ustrezno vrsto rabe zemljišča na točno določen datum (t.j. 10. 8. 2002) in pa vpis zemljišča v zemljiško knjigo kot družbena lastni- na ali javno dobro; možni so bili tudi vpisi splošno ljudsko premoženje ipd.
Ker je Zakon o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – odl. US, 79/12 – odl. US, 61/17 – ZAID, 7/18 in 33/19) v 160. členu določil, da Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) vodi podatke o vrsti rabe zemljišč še pet let po uveljavitvi tega zakona, po preteku tega obdobja pa podatke izbriše, danes ni več mogoč enosta- ven vpogled v podatke o vrsti rabe zemljišč. Kjer je potrebno za izdajo odločbe o lastninjenju, se podatke pridobiva iz arhivskih podatkov GURS in iz zgodovinskih izpisov zemljiške knjige. Pri že
Tabela 1: Kriteriji in uteži
lastninjenih zemljiščih pa je podatek o vrsti rabe zemljišč razviden iz same odločbe, ki jih je izdal pristojni organ (t.j. Agencija RS za okolje do 1. 1. 2016, kasneje pa Direkcija RS za vode).
V prvi fazi zemljiškoknjižnega urejanja vodnih ze- mljišč (ki se počasi zaključuje), so bili vsem ze- mljiščem podeljeni statusi NVJD, skladno s 15. členom ZV-1. V odsotnosti kriterijev ni bilo mogo- če presojati, katero zemljišče nemara izpolnjuje določila 17. člena ZV-1, da bi mu lahko bili podelili status GVJD.
Na podlagi rezultatov naloge (Meljo in sod., 2019) se za vsako konkretno parcelo preveri, kaj vodno zemljišče v lasti države predstavlja v naravi in na podlagi te ugotovitve določi zemljišču ustrezen pravni status.
Kanal ima lahko pravni status:
- NVJD (15. člen ZV-1);
- GVJD (17. člen ZV-1);
- objekt vodne infrastrukture (VI) (prva točka
prvega odstavka 44. člena ZV-1);
- OzPRV (druga točka prvega odstavka 44. člena
ZV-1).
V primeru, da se ugotovi, da se zemljišče lahko nameni splošni rabi, in ni naravnega izvora, se izda odločba o ukinitvi statusa NVJD, hkrati pa se zemljišču podeli status GVJD. Analogno se ravna ob ugotovitvi, da je zemljišče oz. kanal zgolj objekt za posebno rabo vode (status NVJD se odvzame) ali pa gre za vodno infrastrukturo (podeli se sta- tus objekta VI).
Gre za temeljit in relativno dolgotrajen proces, ka- terega rezultat bodo urejene evidence, ki so osno- va za učinkovito upravljanje z zemljišči.
KRITERIJ
UTEŽ
1. Ali se kanal nahaja na območju Natura 2000 v odvisnosti od vode? 0,7
2. Ali se kanal nahaja na območju kopalnih voda? 1,0
3. Ali kanal opravlja funkcijo prehoda za vodne organizme (ribe), ker je na osnovnem vodo- 0,6 toku prekinjena vzdolžna kontinuiteta vodotoka?
4. Ali ima kanal izgled naravne struge brez utrditve dna in brežin (delež)? 0,4
5. Obdobje nastanka kanala 1,2
6. Dolžina kanala 0,3
7. Način ribiškega upravljanja 0,3
8. Ali poteka kanal skozi naselje in bi presušitev pomenila poslabšanje bivalnih pogojev 0,2 (smrad, pogin rib)?
9. Ali je kanal tudi v funkciji odvodnika zalednih voda? 0,3
214


Metoda dela za preveritev statusa GVJD
Za preveritev možnosti doseganja statusa GVJD je bil vzpostavljen enostaven model s tremi izločil- nimi in devetimi utežnimi kriteriji. Izločilni kriteriji se nanašajo na ugotovitve ali je kanal objekt vod- ne infrastrukture, namenjen izvajanju javnih služb po ZV-1, ali kanala ni možno nameniti splošni rabi voda in ali je kanal nastal izključno zaradi poseb- ne rabe voda, pri tem pa se ni razvil v pomemben naravni ekosistem. V primeru, da za kanal velja vsaj en od teh treh kriterijev, se postopek prever- janja statusa GVJD zaključi. Tak objekt ne more pridobiti statusa GVJD, lahko pa pridobi status VI oz. postane OzPRV. Za ostale kanale se z utežnimi kriteriji (Tabela 1) preverja, ali dosegajo katerega od statusov: GVJD, NVJD, OzPRV ali VI.
Podatki so bili pridobljeni iz terenskih ogledov, so- delovanja z gospodarskimi javnimi službami ure- janja voda, Zavoda za ribištvo Slovenije, lokalne samouprave, javnih podjetij (izvajalcev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja), imetni- kov vodnih pravic, podatkovnih slojev in zgodo- vinskih kart.
S pomočjo starih zemljevidov prve (1763-1787), druge (1806-1869) in tretje (1869-1887) vojaške izmere ter Franciscejskega katastra (1818-1828 za slovensko ozemlje) je bilo preverjeno, ali je kanal v tistem času že obstajal in ali je bil takrat stranski rokav ali del vodotoka (Historical Maps of the Habsburg Empire, 2016-2017).
Eden izmed kriterijev preverjanja statusa je tudi način ribiškega upravljanja. Ribiški revirji so lah-
Ne glede na to, da je bilo preverjanje statusov zastavljeno široko, za šest kanalov ni bilo mogoče enolično predlagati novega statusa. Njihov zača- sni status je »neopredeljen«, vse dokler ne bo v naslednjih fazah naloge preverjeno skladno s 122. čl. ZV-1 ali je kanal mogoče nameniti za varstvo kakovosti voda, urejanje voda ali ohranjanje na- ravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosiste- mov ter naravnih vrednot.
Rezultati
Na osnovi večkriterijske analize se predlaga sta- tuse 77 kanalov. Za 23 izmed njih je predlagan status GVJD, 20 je OzPRV, 23 kanalov ostaja objekt VI, za 3 kanale se predlaga, da postanejo objekti VI, 2 sta s statusom NVJD, 6 pa jih ostaja v tej fazi naloge še neopredeljenih (Graf 1).
ko varstveni, ribolovni, brez aktivnega ribiškega upravljanja in prizadeti revirji (Zakon o sladko- vodnem ribištvu ZSRib (Uradni list RS, št. 61/06)). Podatke o načinih ribiškega upravljanja za kana- le in odseke vodotokov ob kanalih je posredoval Zavod za ribištvo Slovenije. Nekatera območja ri- biških revirjev imajo varstveni in ribolovni način upravljanja, z veliko naravno vrednostjo, kar pri- pomore k doseganju statusa GVJD.
Na slikah 1-4 so prikazani primeri kanalov z raz- ličnimi statusi.
Na grafu 2 je prikazan delež kanalov, ki se naha- jajo v območjih Natura 2000 v odvisnosti od vode. Na levem grafu je prikazan rezultat analize vseh kanalov (z izjemo VI - izločilni kriterij), na desnem
Statusi mlinščic in razbremenilnikov
Graf 1: Predlog statusa kanalov
Graf 1: Predlog statusa kanalov
Slika 1: Primer kanala s predlaganim statusom GVJD
Slika 2: Primer kanala s predlaganim statusom OzPRV
215


Jana Meljo, Polonca Matko Marcius, Nataša Smolar-Žvanut
Slika 3: Primer kanala s predlaganim statusom NVJD
Graf 1: Predlog statusa kanalov
Slika 4: Primer kanala s statusom VI
Graf 1: Predlog statusa kanalov
Graf 2: Natura 2000 v odvisnosti od vode. Delež vseh kanalov (levo) in delež kan statusom GVJD/NVJD (desno).
Graf 2: Natura 2000 v odvisnosti od vode. Delež vseh kanalov (levo) in delež kanalov s
statusoGmraGf 2V:JNDa/tNuVraJ2D0(0d0evsnood)v.isnosti od vode. Delež vseh kanalov (levo) in delež kanalov s statusom GVJD/NVJD (desno).
Graf 3: Prehodnost kanalov za vodne organizme. Delež vseh kanalov (levo) in delež kanalov s statusom GVJD/NVJD (desno).
Graf 3: Prehodnost kanalov za vodne organizme. Delež vseh kanalov (levo) in delež k s statusom GVJD/NVJD (desno).
Graf 3: Prehodnost kanalov za vodne organizme. Delež vseh kanalov (levo) in delež kanalov
Graf 4: Oblikovanost kanalov. Delež vseh kanalov (levo) in delež kanalov s statusom GVJD/NVJD (desno).
s statusom GVJD/NVJD (desno).
216
Graf 4: Oblikovanost kanalov. Delež vseh kanalov (levo) in delež kanalov s stat GVJD/NVJD (desno).
a
a
u


Graf 5: Obdobje nastanka kanalov. Delež vseh kanalov (levo) in delež kanalov s stat GVJD/NVJD (desno).
Statusi mlinščic in razbremenilnikov
Graf 5: Obdobje nastanka kanalov. Delež vseh kanalov (levo) in delež kanalov s statusom GVJD/NVJD (desno).
Graf 5: Obdobje nastanka kanalov. Delež vseh kanalov (levo) in delež kanalov s statusom
Graf 6: Dolžine kanalov. Delež vseh kanalov (levo) in delež kanalov s statusom GVJD/NVJD (desno).
GVJD/NVJD (desno).
Graf 6: Dolžine kanalov. Delež vseh kanalov (levo) in delež kanalov s statusom GVJD/ (desno).
Graf6:GDraoflž7i:nReibkiašknoaluopvr.aDvlejalenžjevvskeahnkaalinha.Dloevle(žlevsoe)hinkadnealleožvk(laenvoa)loinvdsesletžatkuasnoamlovGsVsJtDat/NusVoJmDGVJD/NVJD(desno).
(desno).
Graf 7: Ribiško upravljanje v kanalih. Delež vseh kanalov (levo) in delež kanalov s stat GVJD/NVJD (desno).
pa delež kanalov s statusom GVJD/NVJD. Na gra- fih 3-9 so na enak način prikazani deleži kanalov z določenimi karakteristikami, ločeno po preostalih sedmih utežnih kriterijih. Nobeden izmed kanalov se ne nahaja na območju kopalnih voda, zato ta kriterij ni grafično prikazan.
Rezultati analize potrjujejo, da status GVJD dose- gajo praviloma daljši in starejši kanali - mlinščice s sonaravno oblikovano strugo ter varstvenim in ribolovnim načinom ribiškega upravljanja, ki se nahajajo v območju Natura 2000 v odvisnosti od
nali z mesti zajema in izpusta vode iz vodotoka. Za kanale, ki niso del Seznama obstoječe vodne infrastrukture (Uradni list RS, št. 63/06 in 96/06), je prikazan sedanji potek vodotoka in kanala v primerjavi s potekom v zgodovini. Zbrani so tudi podatki o podeljenih vodnih pravicah na kanalih in vodotokih ob kanalih. V sklopu naloge so na kar- tografskem podatkovnem sloju prikazana eviden- tirana neskladja med dejanskim potekom kanala in potekom po masovnemu zajemu hidrografije. Izdelan je podatkovni sloj tras kanalov. Predlaga-
Graf 7: vRoibdišek,o vupnravsljaenljeihv iknansaolih.vDveleožgviserheckiapniaelonvta(lezvoa)leinddneilehž kanaelosv os tsutadtuissompremembe Seznama obstoječe vodne
infrastrukture (Uradni list RS, št. 63/06 in 96/06). Dosedanji enotočkovni podatki o kanalih so dopol- njeni s koordinatami zajema in izpusta ter linij-
GVJD/NVJD (desno).
voda.
Med rezultati naloge (Meljo in sod. 2018) so tudi kartografske priloge, na katerih so prikazani ka-
217
u
u


Jana Meljo, Polonca Matko Marcius, Nataša Smolar-Žvanut
Graf 8: Vloga kanalov v naselju. Delež vseh kanalov (levo) in delež kanalov s statusom GVJD/NVJD (desno).
Graf 8: Vloga kanalov v naselju. Delež vseh kanalov (levo) in delež kanalov s sta GVJD/NVJD (desno).
Graf 8: Vloga kanalov v naselju. Delež vseh kanalov (levo) in delež kanalov s statusom GVJD/NGVraJfD9(:dZeaslendon)e. vode v kanalih. Delež vseh kanalov (levo) in delež kanalov s statusom GVJD/NVJD (desno).
Graf 9: Zaledne vode v kanalih. Delež vseh kanalov (levo) in delež kanalov s stat GVJD/NVJD (desno).
skim podatkovnim slojem. Popisane so tudi geo- fizikalne karakteristike kanalov (dolžina vodotoka na odseku, ki je pod vpliovom odvzema vode v ka- nalu, dolžina kanala, shematska dolžina zacevlje- nih delov kanalov).
Zaključki
Večkriterijska analiza potrjuje, da status GVJD do-
Viri:
Meljo, J., Damjanovič, B., Bremec, U., Ćulibrk, B., Habinc, M., Zupan Vrenko, D., Dintinjana, A., Goljevšček, A., Knez, N., Smolar-Žvanut, N., 2019. Preveritev statusa »grajeno vodno javno dobro« GVJD. DRSV, 2019. 100 str.: glavni zvezek in 8 zvezkov prilog
Historical Maps of the Habsburg Empire. Dostopno s: http:// mapire.eu/en/ [2016-2017]
Seznam obstoječe vodne infrastrukture (Uradni list RS, št.
Graf 9: Zaledne vode v kanalih. Delež vseh kanalov (levo) in delež kanalov s statusom
GVJD/NsVeJgDa(jdoesdnaol).jše in starejše mlinščice s sonaravno oblikovano strugo. Pričeli smo s formalnoprav- nimi postopki urejanja statusov predlaganih ka- nalov z namenom, da bodo statusi v prihodnosti usklajeni z dejanskim stanjem.
Pričakovati je, da bodo na podlagi rezultatov ana- lize sprejeti tudi dogovori o deležu ali količini vode, ki bi lahko tekla ob nizkovodnem stanju po kanalih s statusom GVJD. Za te kanale se pred- laga, da so omočeni tudi, ko pade pretok v glavni strugi pod vrednost ekološko sprejemljivega pre- toka (Qes). Meja vodnih in priobalnih zemljišč se bo določala le za objekte s statusom GVJD, NJVD in VI, medtem ko bodo objekti OzPRV brez vodnega in priobalnega zemljišča.
VS Maribor, 2018. Sodba Višjega sodišča v Mariboru, št. III P 43/18-35.
Zakon o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – odl. US, 79/12 – odl. US, 61/17 – ZAID, 7/18 in 33/19)
Zakon o sladkovodnem ribištvu ZSRib (Uradni list RS, št. 61/06)
Zakon o varstvu okolja (ZVO) (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96, 56/99 – ZON, 22/00 – ZJS, 67/02 – ZV-1 in 41/04 – ZVO-1) Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15,
30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE) Zakon o vodah (ZV) (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Ura-
dni list RS, št. 15/91 ter 52/2000)
Zakon o vodah (ZV-1) (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A,
218
63/06 in 96/06)
41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15)
t
u


Andreja Krajnc, Tiha ulica 9, Maribor Tomaž Kopač, Plečnikova ul. 3, Maribor
V marcu 2016 se je opazilo na dvorišču sede- ža Mestne občine Maribor razlitje večje količi- ne kurilnega olja. Ker je območje v ožjem vodo- varstvenem območju črpališča Vrbanski plato, so strokovnjaki, takrat še obstoječega podjetja IEI iz Maribora, pripravili program nujnih interventnih in sanacijskih del, ki so se izvajala od marca 2016 do konca junija 2018. V prispevku je predstavljen potek teh del ter njihova učinkovitost. V času nes- reče so bili strokovnjaki IEI-ja vključeni tudi v EU HORIZON 2020 projekt FREEWAT z vodonosnikom Vrbanskega platoja kot testnim primerom. Nesre- ča s kurilnim oljem se je vključila v izdelani model vodonosnika. Z njim so se primerjali hidravlični ukrepi. Konec junija 2018 se je sanacija zaključi- la, v letu 2019 pa se je od junija do avgusta izve- del trimesečni kontrolni monitoring, ki je potrdil trenutno stabilno stanje, brez ogrožanja najpo- membnejšega črpališča Mariborskega vodovoda.
Uvod
V letu 2016 je na dvorišču stavbe Mestne občine Maribor v tla stekla večja količina kurilnega olja. Olje je v tla steklo iz kinete, ki je povezovala cis- terno kurilnega olja ter kurilnico. Ob izlitju olja je bil Komisiji za pitno vodo pri MOM predložen
»Program nujnih interventnih in sanacijskih del zaradi izlitja kurilnega olja v stavbi Mestne občine Maribor« (Blažeka et al., 2016). Komisija je pro- gram potrdila, Mestna občina Maribor (v nadalje- vanju MOM) pa je program in izvedbo programa naročila pri takrat še obstoječem izvajalcu Institut za ekološki inženiring d.o.o. (IEI d.o.o.).
V času med marcem 2016 in do 30.junija 2018 so se izvajala interventna dela po programih, katerih namen je bil predvsem zaščititi črpališče Vrban- ski plato pred morebitnim dotokom olja. V okviru sanacijskih del je bilo na ožjem območju stavbe Mestne občine Maribor izvedenih 11 vrtin: 9 pie- zometrskih ter 2 vodnjaka. V vseh vrtinah se je te- kom celotnega obdobja izvajal monitoring gladin podzemne vode ter monitoring prisotnosti kuril- nega olja v posamezni vrtini. Vodnjaka na dvorišču stavbe Mestne občine Maribor sta bila zgrajena z namenom izčrpavanja onesnažene vode in olja ter za vzdrževanje depresije na tem območju, ki je preprečevala širjenje onesnaženja podzemne vode v smeri črpališča Vrbanski plato in v smeri proti Melju ter reki Dravi.
Tekom celotnega obdobja so se na izvedenih vrti- nah izvajala tudi kontinuirna vzorčenja podzemne vode za izvedbo kemijskih analiz podzemne vode in meritev osnovnih paramerov v podzemni vodi, ki jih je izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje,
Onesnaženje podzemne vode ob razlitju kurilnega olja na dvorišču sedeža mestne občine Maribor
ONESNAŽENJE PODZEMNE VODE
OB RAZLITJU KURILNEGA OLJA NA DVORIŠČU
SEDEŽA MESTNE OBČINE MARIBOR
mag. Irena Kopač, univ.dipl.inž.grad., Aneri Eco Inženiring, Maistrova ulica 4, 9252 Radenci
mag. Matevž Vremec, univ.dipl.inž.teh.var., UNI-Graz Institute for Earth Sciences, Heinrichstraße 26, 8010 Graz
219


Irena Kopač, Matevž Vremec, Andreja Krajnc, Tomaž Kopač
Slika 1: Lokacija razlitja kurilnega olja v ožjem vodovarstvenem območju (VVO 2) črpališča Vrbanski plato (vir: Atlas okolja, ARSO)
Slika 2: Lokacije izvedenih piezometrov in črpalnih vodnjakov na območju MOM (Blažeka et al., 2018)
okolje in hrano (NLZOH). Po zaključku interventnih in sanacijskih del je bilo v juliju 2018 Mestni občini Maribor predano zaključno poročilo, v katerem je bilo ugotovljeno, da je na podlagi izvedenih meri- tev, poskusov in analiz sanacijski proces zaključen in hkrati je bil podan predlog, da se stanje zaradi morebitnega ponovnega pojava kurilnega olja, ki se je zadržal v nenasičenem območju tal, v pod- zemni vodi, še vsaj nekaj časa občasno spremlja.
Razlitje kurilnega olja
Jasnih informacij o celotnem dogajanju ni bilo in izpuščanje kurilnega olja se kar nekaj časa tudi ni opazilo. Ko dotoka kurilnega olja v kurilnico ni več bilo, se je odločilo za izkop do kinetne poveza- ve med cisterno in kurilnico v stavbi MOM. Ob tem se je odkrilo poškodbo na dotrajanih ceveh dovoda kurilnega olja v kurilnico ter dve lokaciji poškodb
220


na varovalni kineti: prelom kinete na sredini na as- faltni povozni površini dvorišča ter posedek kinete ob zidu lovilne sklede cisterne, kar je povzročalo izcejanje razlitega kurilnega olja ob steni v tla. Tako je bilo potrebno najprej oceniti razlito koli-
čino kurilnega olja. Za analizo tega podatka smo pridobili informacije o nabavah kurilnega olja v decembru 2015 (18.12.2015 napolnjena cisterna z volumnom cca 55.000 l). Ob simulaciji, da je po raba olja v kurilni napravi znašala cca 41.000 l
Slika 3: Poškodbe na varovalni kineti in ceveh za dovod kurilnega olja (Blažeka et al., 2018)
Onesnaženje podzemne vode ob razlitju kurilnega olja na dvorišču sedeža mestne občine Maribor
Slika 4: Ocena izlite količine kurilnega olja (Blažeka et al., 2018)
221


Irena Kopač, Matevž Vremec, Andreja Krajnc, Tomaž Kopač
ter ob obratovanju gorilca v trajanju 480 ur (8 ur/dan), bi v cisterni na dan 7.3.2016, ko je bila prazna, v njej zmanjkalo 12.000 l olja. Ta količi- na je odtekla v pozneje ugotovljeno preperelo do- vodno cev med gorilcem in cisterno v okolico, saj je lovilna kineta bila prav tako poškodovana in je omogočala iztok olja v nenasičeno območje tal in izcejanje proti podzemni vodi. Cisterna je bila po- novno napolnjena dne 7.3.2016 s 10.000 l kurilne- ga olja. V času do 10.3.2016, ko je cisterna bila po- novno prazna, je znašala poraba 2.000 l kurilnega olja in domnevamo, da je 8.000 l kurilnega olja izteklo v okolje. Glede na celotno dinamiko lahko domnevamo, da je glavnina od 20.000 l kurilnega olja iztekla v okolje v času 1.3.2016 do 10.3.2016.
Potek sanacije
Zaradi kompleksnosti problema tega onesnaženja se je poleg strokovnih delavcev IEI-ja vključilo še celo vrsto drugih slovenskih strokovnjakov. Ni- grad d.d. za izkop in odvoz onesnažene zemljine. IRGO Consulting d.o.o. in GEODRILL za izvedbo hidrogeoloških raziskav in izgraditev mreže pie- zometrov ter dveh črpalnih vodnjakov. Za izvedbo kemijskih analiz tal in podzemne vode NLZOH s strokovnjaki iz Maribora in IKEMA d.o.o. Za strojno opremo s črpalkami in lovilec olja TERMOSERVIS Brdnik Danilo s.p. ter MAK CMC Tehnologija vode d.o.o. Teleskop d.o.o. za geodetske izmere. Stro- kovno podporo sta s svojimi mnenji dala tudi prof. dr. Miran Veselič za oceno obsega onesnaženja in mag. Slavko Lapajne s svetovanjem na področju kemijskih analiz.
Slika 5: Ločitev kurilnega olja od pod- zemne vode – vidno obarvani zgornji sloj (Blažeka et al., 2018)
Slika 6: Izvedba remediacijskih vodnjakov s sistemom dvojnega črpanja – olje nad podzemno vodo in samo podzemno vodo (Blažeka et al., 2018)
Slika 7. Prerez vrtin P-MOM-02, P-MOM-01, V-MOM-02, V-MOM-01 ter P-MOM-07 in prikaz plasti olja na površini podzemne vode v vrtinah na območju MOM od 1. decembra 2016 do 4. maja 2017 (Blažeka et al., 2018)
222


Takoj po izvedbi piezometra P-MOM-01/16 na lo- kaciji onesnaženja se je iz njega pričelo tudi iz- črpavati onesnaženo podzemno vodo in olje, ki je plavalo nad njo ter preko lovilca olj izpuščati v kanalizacijo. Ocenjuje se, da se je tako izčrpalo cca 500 l olja. Seveda, pa je bilo to bolj kapljica v morje, zato sta se izgradila na dvorišču MOM dva črpalna vodnjaka, s tehnologijo dvojnega črpanja, ki sta lahko omogočila bolj učinkovito sanacijo. Trend padanja in naraščanja gladin je bil tekom izvajanja sanacijskih del odvisen deloma od na-
ravnih dejavnikov, torej od pogostosti in količine padavin na tem območju, nivoja reke Drave, ki v veliki meri napaja vodonosnik Vrbanskega platoja ter količine črpane vode v črpališču Vrbanski pla- to z intenziteto 1. faze umetnega bogatenja pod- zemne vode. Seveda so se lokalno poznale tudi aktivnosti samega izvajanja interventnih aktivno- sti, kar pomeni da so gladine lokalno upadle ali narastle glede na delovanje črpalk v obeh vodnja- kih na dvorišču stavbe Mestne občine Maribor.
Onesnaženje podzemne vode ob razlitju kurilnega olja na dvorišču sedeža mestne občine Maribor
Slika 8. Meritve gladine podzemne vode na območju MOM do 30.6.2018 ter indeks mineralnih olj v obdobju od 29.9.2017 do 30.6.2018 (Bla- žeka et al., 2018)
Slika 9. Primer izmerjene gladine podzemne vode in indeksa mineralnih olj 30.5.2018 (Blažeka et al., 2018)
223


Irena Kopač, Matevž Vremec, Andreja Krajnc, Tomaž Kopač
Sistem vodonosnika Vrbanski plato in rezultati numeričnega modeliranja z orodjem QGIS / FREEWAT
V obdobju od 2015 do 2017 so bili strokovnjaki IEI-ja vključeni v EU HORIZON 2020 projekt FRE- EWAT, ki je vključeval vodonosnik Vrbanski plato kot enega od testnih vodonosnikov tega projekta. To nam je omogočilo, da smo z novim razvitim orodjem (FREEWAT) numeričnega modeliranja v okviru GIS platforme (QGIS) posodobili in dopolnili model toka podzemne vode na območju vodonos- nika Vrbanski plato. Ob nesreči z razlitjem kuril- nega olja na območju stavbe MOM v centru mesta, smo model najprej dopolnili z novimi hidrogeo- loškimi podatki, ki smo jih pridobili ob postavitvi mreže piezometrov. Nato smo ga kalibrirali in va- lidirali ter uporabili za spremljanje razmer toka podzemne vode za usmerjanje in kontrolo uspeš- nosti sanacijskih ukrepov.
Vodonosnik Vrbanski plato je del podzemnega vodnega telesa Dravske kotline in se nahaja na območju, ki se razprostira od Limbuške dobrave preko Mariborskega otoka, Koblarjevega zaliva, doline Rošpoškega in Vinarskega potoka, obmo- čja mestnega jedra Maribor na levem bregu Dra- ve vse do Meljskega jezu. Tok podzemne vode na območju vodonosnika poteka po stari zasipani strugi reke Drave, ki poteka od območja infiltra- cije Dravske vode na zahodnem območju Selni- ške dobrave preko območja Selniške dobrave ter Mariborskega otoka do črpališča Vrbanski plato, kjer se smer vodonosnika obrne proti jugo-vzho- du preko mestnega jedra do Meljskega jezu. Po- sebnost vodonosnika je, da ga v večini napaja reka Drava, ki ima tudi v sušnih obdobjih bistveno večji pretok kot je potreba črpanja za potrebe oskrbe z vodo. Ob zajezitvi z jezom v Melju pa zagotavlja tudi relativno stabilno gladino in s tem napajanje vodonosnika.
Slika 10. Vodonosnik Vrbanskega platoja (Kopač, Vremec, 2017)
Zgornja slika 10 prikazuje tok podzemne vode na območju Vrbanskega platoja. Na zahodnem delu Limbuške dobrave reka Drava infiltrira v podze- mno telo vodonosnika Vrbanski plato, kjer se nato združi z zalednimi pohorskimi vodami, ki na ob- močje pritekajo na južnem delu Selniške dobra- ve. Tok podzemne vode se nato nadaljuje v smeri Mariborskega otoka, kjer se prav tako nahajajo črpalni vodnjaki. Na območju Mariborskega otoka del podzemne vode nadaljuje pot proti črpališču Vrbanski plato, del podzemne vode iz Limbuške dobrave pa se infiltrira v desni rokav struge reke Drave. Na območju Mariborskega otoka se v pod- zemni sistem infiltrirata tako rečne voda z levega rokava kot tudi iz desnega rečnega rokava Drave. S strani mestnega središča tok podzemne vode priteka zaradi depresijskega lijaka, ki se ustvari zaradi črpanja na črpališču. Tok iz smeri mestne- ga središča se napaja iz reke Drave na območju
Lenta ter s podzemno vodo, ki priteka iz smeri desnega brega reke Drave. Na območju mestnega središča se zaradi črpanja na črpališču Vrbanski plato ustvari vododelnica, kjer del toka potuje v smeri proti črpališču, drugi del infiltrirane rečne vode pa se usmeri proti Meljskemu jezu, kjer se podzemna voda nato drenira v staro strugo reke Dravo, ki se nahaja za Meljskim jezom.
V prvem koraku smo najprej pogledali, kaj se do- gaja z vododelnico ob povprečni in maksimalni ko- ličini črpanja na Vrbanskem platoju ter delovanju in izklopu sedanje 1. faze aktivne zaščite z boga- tenjem podzemne vode v dolini Vinarskega poto- ka z vodnjaki na Mariborskem otoku. Pri tem smo dobili jasno sliko, da smo ob povprečnem črpanju in delujočo aktivno zaščito na varni strani. Dalj- še obdobje nedelovanja umetnega bogatenja pa bi tudi v povprečnih potrebah po vodi premaknilo vododelnico v centru mesta v smeri proti Melju in
224


seglo v območje onesnaženja. Vse to velja seveda tudi ob maksimalnih potrebah po vodi, naj bo ob delovanju ali brez aktivne zaščite (glej sliko 11). Na srečo v zadnjih letih tovrstnih izjemnih potreb po vodi ni bilo. Vsekakor je spremljanje vododelni- ce na območju centra mesta zelo pomembno.
Ob aktiviranju obeh remediacijskih vodnjakov smo lahko opazili premik vododelnice proti za- hodu, ker sta vodnjaka pritegnila več vode iz tega območja (slika 12).
Z uporabo FREEWAT-ovega post-procesorja MOD- PATH (Borsi et al., 2017) smo s pomočjo rezulta- tov podzemne vode simulirali tudi advektivni tran-
sport delcev v vodonosniku za boljšo predstavo dogajanj v podzemni vodi (slika 13).
Za potrebe transportnega modela smo nesta- cionarni model toka podzemne vode razdelili na več obdobij. Za doseganje stabilnosti mode- la smo najprej upoštevali obdobje od 1.7.2014 do 1.3.2016 s povprečnimi količinami črpanja v tem obdobju. Nato smo upoštevali obdobje od 1.3. do 10.3.2016 z upoštevanim razlitjem olja in tokom skozi nenasičeno cono tal. Od 10.3. do 12.4. smo upoštevali samo tok skozi nenasičeno cono tal (brez že odvožene zemljine). Od 12.4. do 16.10.2016 smo upoštevali črpanje iz piezome-
Onesnaženje podzemne vode ob razlitju kurilnega olja na dvorišču sedeža mestne občine Maribor
Slika 11. Primerjava lege vododelnice ob obstoječih kalibriranih razmerah (modelna simulacija), nedelovanju aktivne zaščite (Scenarij 1) ter maksimalnih potrebah po vodi z (scenarij 2) ali brez aktivne zaščite (scenarij 3) (Kopač, Vremec, 2017)
Slika 12. Gladina podzemne vode in lega vododelnice pred aktivacijo remediacijskih vodnjakov na območju MOM in po njihovi aktivaciji (Kopač, Vremec, 2017)
225


Irena Kopač, Matevž Vremec, Andreja Krajnc, Tomaž Kopač
Slika 13. Advektivni transport delcev z uporabo orodja FREEWAT pred gradnjo sanacijskih vodnjakov (slika zgoraj) ter po gradnji sanacijskih vodnjakov (slika spodaj) (Kopač, Vremec, 2017)
Slika 14. Advektivni transport delcev in transport onesnaževala ob začetku črpanja obeh sanacijskih vodnjakov in ob vzpostavitvi maksimal- nega črpanja iz njih (slika spodaj) (Kopač, Vremec, 2017)
226


tra P-MOM-01/16. Od 16.10.2016 do 30.6.2017 pa smo upoštevali vključitev obeh remediacijskih vodnjakov in smo to obdobje razdelili na dodatnih osem obdobij, povezanih z različnimi količinami črpanja iz teh dveh vodnjakov.
Podobno kot meritve na terenu so nam rezulta- ti transportnega modela pokazali širjenje oblaka onesnaženja proti vzhodu (glej sliko 14). Če je analiza samih meritev in interpolacija na območju stavbe MOM nakazovala širjenje oblaka proti ju- govzhodu, pa nam je transportni model z upošte- vanjem celotnega sistema vodonosnika z Meljem, pokazal širjenje proti vzhodu. Ti rezultati se dobro ujemajo z rezultati kemijskih analiz, ki v najjuž- nejših piezometrih v glavnem niso zaznale pove- čane količine kurilnega olja.
Zaključek
podzemne vode in potek izpiranja iz nenasičene cone tal.
Celotno dogajanja pa je tudi pokazalo pomen za- snove aktivne zaščite črpališča z umetnim boga- tenjem podzemne vode. Sedanja delujoča 1. faza aktivne zaščite z delujočimi vodnjaki na Maribor- skem otoku, ki zagotavljajo vodo za umetno bo- gatenje podzemne vode v dolini Vinarskega po- toka, je lahko zagotovila varnost ob nesreči na tej lokaciji. Ob drugačnih lokacijskih razmerah bi lahko bila situacija bistveno bolj kritična. Ker že leta čaka na svojo uresničitev tudi 2. faza aktiv- ne zaščite črpališča Vrbanski plato, je to opomin MOM, da pristopi k postopni izvedbi nadgradnje sedaj delujočega umetnega bogatenja podzemne vode in zagotovi varnost najpomembnejšega čr- pališča širše regije na Vrbanskem platoju.
Viri
[1] Blažeka, Ž., Kopač, I., Rajh, B., Levačič, I., Kračun, M., Krajnc, U., Krajnc, A., Kopač, T. (2016). Program nujnih interventnih in sanacijskih del zaradi izlitja kurilnega olja v stavbi Mestne občine Maribor, IEI d.o.o. (proj. št. 6T- 16138, marec 2016)
[2] Blažeka, Ž., Kopač, I., Rajh, B., Levačič, I., Krajnc, A., Kopač, T. (2018). Program nujnih interventnih in sanacijskih del zaradi izlitja kurilnega olja v stavbi Mestne občine Mari- bor - zaključno poročilo, IEI d.o.o. (proj. št. 6T-16138, julij 2018)
[3] Borsi. I, Kopač I., Vremec M. Tutorial on particle tracking; v.2. s.l.: FREEWAT, EU HORIZON 2020 Project, 2017
[4] Kopač I, Vremec M (2017) Slovenian test case Vrbanski Plato aquifer in the EU HORIZON 2020 FREEWAT project. Acque Sotterranee – Italian Journal of Groundwater – AS22 - 287: p. 15 – 25
[5] Kopač I, Vremec M, (2017) FREEWAT – FREE and open source software tools for WATer resource management, Appendix 4, Report on the application of FREEWAT to Vrbanski Plato case study (Slovenia), Version 0.3, July 2017
[6] Kopač, I., Krajnc, A., Kopač, T. (2019). Spremljanje podze- mne vode na območju zgradbe MOM (lokacija razlitja ku- rilnega olja) - končno poročilo, AEI - Aneri Eco Inženiring. (proj. št. 6L-19012.2, september 2019)
[7] Ratej, J., Sluga, P., Juvan, G, Narat, D., Ivačič, B. (2016). Poročilo o izvedenih vrtalnih delih na območju razlitja v Mestni občini Maribor, IRGO Consulting d.o.o.. (proj. št. ic 182/16, maj 2016)
Sanacija razlitja kurilnega olja na območju stav- be MOM, ki se je pričela z odvozom možnega dela onesnažene zemljine, nadaljevala z izgrad- njo mreže piezometrov in takojšnjega izčrpavan- ja onesnažene podzemne vode iz piezometra v centru onesnaženja, ob izgradnji dveh vodnjakov na dvorišču MOM izčrpavanja onesnažene pod- zemne vode, olja nad njo in ustvarjanja depresije za lovljenje čimvečje količine razlitega kurilnega olja razpršenega nad in v podzemni vodi, je dala dobre rezultate. Tako se je ocenilo, da se je lahko v začetku aprila 2018 prenehalo črpati podzemno vodo iz vodnjakov, Hidrološki monitoring za na- dzor nad lokacijo vododelnice se je izvajal še do jeseni 2018. Po večmesečnem premoru se je v juniju 2019 ponovno izvedel kontrolni monitoring z analizo kakovosti površine podzemne vode v vo- donosniku ter 3-mesečnim nadzorom nad vodo- delnico vodonosnika (Kopač et al., 2019).
Ta kontrolni monitoring je pokazal, da je v skla- du s strokovnimi predvidevanji v nenasičenem območju tal še vedno določena količina razlitega olja, ki pa že počasi degradira. Oblak onesnažen- ja je še usmerjen proti vzhodu v smeri Melja in ne proti črpališču Vrbanski plato. Počasno premi- kanje podzemne vode iz središča razlitja in v tem času prisotni razgradni procesi, kažejo na to, da se je oblak onesnaženja raztegnil v smeri proti Melju pod mestnim pozidanim območjem. Na območju Melja se meritve v podzemni vodi ne izvajajo, ker se predvideva, da oblak onesnaženja ni dosegel železniške postaje in s tem tudi ne Melja. Vsekakor je pričakovano še nekajletno izpiranje kurilnega olja iz nenasičenega območja tal v pod- zemno vodo do njegove dokončne degradacije. Po- zornost se bo še nadalje usmerila v nadzorovanje lokacije vododelnice vodonosnika in preprečitev toka iz tega območja v smeri črpališča Vrbanski plato. Občasno pa se bo preverila še kakovost
Onesnaženje podzemne vode ob razlitju kurilnega olja na dvorišču sedeža mestne občine Maribor
227


Matevž Vremec, Irena Kopač, Jure Ravnik
METODOLOGIJA ZA DOLOČITEV NAPAJANJA
PODZEMNE VODE IN DOTOKA ZALEDNIH VODA
Z UPORABO HIDROTOPOV
Matevž Vremec, mag.teh.var. okolja, UNI-Graz Institute for Earth Sciences, Heinrichstraße 26, 8010 Graz
mag. Irena Kopač, univ.dipl.inž.grad., Aneri Eco Inženiring, Maistrova ulica 4, 9252 Radenci dr. Jure Ravnik, univ.dipl.fiz., UM Fakulteta za strojništvo, Smetanova ul. 17, 2000 Maribor
Poznavanje fizikalnih dejavnikov, ki vplivajo na hi- drološki cikel vodnih virov, je izredno pomemben in ključen element pri trajnostnem upravljanju z vodnimi viri. Med najmanj raziskane dejavnike, ki močno vplivajo na kvaliteto in izdatnost vodnega vira, sta zagotovo napajanje podzemne vode in dotok zalednih voda. V prispevku je predstavlje- na metodologija za določitev napajanja podzemne vode in dotoka zalednih voda, ki temelji na uporabi prosto dostopnih hidroloških orodij SWAT in GWET. Orodji sta kompatibilni z geograsko informacij- skim sistemom QGIS, kar omogoča kakovosten in enostaven vnos, obdelavo in prikaz prostorskih podatkov. Uporaba metodologije je predstavljena na podlagi testnega območja Apaško polje, kjer je poznavanje vodne bilance vodonosnika zaradi intenzivnega kmetijstva in plitkosti vodonosnika izrednega pomena.
Uvod
Lagoden način življenja povprečnega evropejca lahko z gotovostjo povežemo z nemoteno in kva- litetno oskrbo s pitno vodo, ki je ključnega po- mena za ohranjanje stabilne družbe. Ker skoraj vso pitno vodo v Sloveniji pridobimo iz podzemne vode, je zaščita le te izrednega pomena. Za kva- litetno reševanje problemov prekomernega kori- ščenja vodnih virov, neustreznega upravljanja in
zaščite, je nujno potrebno podrobno poznavanje hidrološkega cikla obravnavanega vodnega vira. Za boljšo ponazoritev in interpretacijo procesov, ki vplivajo na izdatnost in kvaliteto vodnega vira, si strokovnjaki pomagajo z različnimi hidrološki- mi orodji, kjer se z fizikalnimi in matematičnimi zakoni skuša opisati naravne procese sistema. Eden od načinov interpretacije naravnega sis- tema podzemne vode so numerični modeli toka podzemne vode, ki z različnimi matematični- mi modeli ponazarjajo dejavnike, ki vplivajo na obravnavan sistem podzemne vode. Med težje določljivimi in manj raziskanimi dejavniki, ki pa močno vplivajo na količinsko stanje in kvaliteto podzemne vode, sta zagotovo infiltracija padavin preko nezasičene cone ter dotok zalednih voda izven vodonosnika (Healy, 2010). V nadaljevanju predstavljeni metodologiji sta namenjani v po- moč pri določitvi teh dejavnikov z uporabo prosto dostopnih orodij, s čimer je njuna uporaba dos- topna prav vsakomur.
Slika 1: Povezanost okoljskih študij z oceno napajanja podzemne vode
228


Predstavljeno besedilo ni namenjeno le predsta- vitvi metodologij, temveč tudi predstavitvi prosto dostopnih orodij, katera uporaba med svetovno stroko naglo raste. Uporabljali smo geografsko informacijski sistem QGIS, hidrološki model SWAT in programski jezik Python.
Metodologija za določitev napajanja podzemne vode
Najpogostejša oblika ponazoritve hidrološkega cikla temelji na izračuni vodne bilance obravnava- nega sistema, kjer obvelja splošna oblika zakona o ohranitvi mase: {akumulacija}={dotok}-{iztok}±{izvor}
Pri izračunu napajanja podzeme vode je obrav- navan sistem vrhnja plast tal oziroma v nekate- rih primerih koreninski sloj, kjer napajanje pod- zemne vode predstavlja iztok na spodnji meji sistema. Knjiga (Healy, 2010) med najbolj upo- rabljene metode za izračun napajanja podzemne vode uvršča vodnobilančne modele nezasiče- ne cone, ki jih delimo na vodnobilančne modele koreninskega sloja, modele nezasičene cone, ki temeljijo na Richardovi enačbi toka skozi neza- sičeno cono, hidrološke modele, modele površin- skega odtoka padavin in modele toka podzemne vode. V prispevku sta predstavljeni metodi izra- čuna prostorskega napajanja podzemne vode s hidrološkim modeom SWAT in vodnobilančnim modelom koreninskega sloja GWET, ki temelji na smernicah izračuna napajanja podzemne vode Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, opisanih v (Allen, Pereira, Raes, & Smith, 1998).
Metodologija je osnovana na podlagi (Healy, 2010) in poteka v naslednjih fazah:
– analiza preiskovanega območja
– analiza razpoložljivih podatkov
– pregled obstoječih študij
– izbira modelnega orodja
– hidrološki model
– vodnobilančni model
– kombiniran hidrografsko-vodnobilančni model
– kalibracija in validacija rezultatov modela
Analiza preiskovanega območja nam mora dati kakovosten vpogled v delovanje, geološko sesta- vo ter rabo tal preiskovanega območja. Uporaba različnih orodij za določitev napajanja podzemne vodejeodvisnaodrazpoložljivihvhodnihpodat- kov, ki so potrebni za zagon posameznega mode- la. Na podlagi razpoložljivih podatkov o tipu, rabi tal ter meteoroloških in drugih podatkih, se lah- ko odločimo za uporabo enega od predstavljenih orodij. Vhodni podatki, ki jih posamezno orodje potrebuje za zagon, so predstavljeni v spodnji ta- beli:
Meteorološki podatki
Padavine
Raba tal
Tip tal / Hidravlične lastnosti tal
Kolobarjenje
x x
x x
x x
xx
x* x*
Metodologija za določitev napajanja podzemne vode in dotoka zalednih voda z uporabo hidrotopov
Podatki
SWAT
GWET
Gladina podzemne vode x*
Evapotranspiracija
x* x*
Hidravlične lastnosti vodotoka x
Tabela 1: Potrebni vhodni podatki za zagon modela SWAT in GWET (* - dodatni vhodni podatki, ki služijo boljši ponazoritvi robnih pogojev, niso pa potrebni za zagon modela)
Hidrološki model SWAT
Hidrološki modeli omogočajo modeliranje in si- mulacijo gibanja vode na območju porečij ter lah- ko v simulacijo vključijo številne procese vezane na upravljanje z vodami. Praviloma se hidrološki modeli uporabljajo za izračun konic ali celotnih poplavnih valov, kljub temu pa lahko hidrološke modele uporabljamo tudi za izračun napajanja podzemne vode, saj modeli temeljijo na izračunu vodne bilance tal, kjer napajanje podzemne vode predstavlja enega od rezultatov modela (Healy, 2010). Temeljna enačba vodne bilance, ki pri tem obvelja je naslednja:
= Pi – Si – Ei – NGW,i – Qi
kjer je Pi količina padavin na dan i, ds sprememba absolutne vsebnosti vode v tleh na dan i, Si povr- šinski odtok na dan i, Ei količina evapotranspiraci- je na dan i, NGW,i količina infiltrirane vode v vodono- snik na dan i ter Qi povratni tok na dan i. Modeliranje s hidrološkim modelom SWAT temelji na razdelitvi porečja na hidrološke odzivne enote (HOE), ki ponazarjajo območja z enakimi karak- teristikami rabe tal, tipa tal, reliefa in podnebja. Vodna bilance se v modelu SWAT računa za vsako hidrološko odzivno enoto (HOE) posebej, kar po- meni, da dobimo rezultate izračuna vodne bilance za vsako HOE.
Prvi korak vzpostavitve hidrološkega modela vključuje vnos digitalne karte višine reliefa, kar- to rabe tal ter tipa tal v SWAT. Sledi avtomatsko prekrivanje vnešenih kart, na podlagi katerih se izdela karta hidroloških odzivnih enot. Ker model za obratovanje in izračun posameznih dejavnikov v enačbi 2 potrebuje podatke iz meteoroloških postaj, SWAT vključuje možnost določitve večih
229


Matevž Vremec, Irena Kopač, Jure Ravnik
meteoroloških postaj in njihovih lokacij. Vhodni podatki za izračun vodne bilance bilance za posa- mezno HOE so avtomatsko vzeti iz najbližje locira- ne meteorološke postaje. Za posamezno rabo tal in gojene poljščine ponuja SWAT knjižnico, na pod- lagi katere lahko simuliramo rast, kolobarjenje in gojenje različnih poljščin na posameznih HOE. Določene SWAT verzije ponujajo tudi možnost si- mulacije transporta sedimentov, transporta hranil in drugih antropogenih vplivov na hidrološki cikel. Ena od prednosti hidroloških modelov kot je SWAT je možnost kalibracije modela na pretok reke v katero drenira preiskovano območje. Podrobnejši koraki vzpostavitve hidrološkega modela SWAT so predstavljeni v (Vremec, 2019), (Kovačec & Šraj, 2017), (Glavan & Pintar, 2012).
Slika 2: Izdelava karte hidroloških odzivnih enot poteka v modelu SWAT avtomatsko na podlagi prekrivanja kart digitalnega modela višin (DMV), karte rabe tal ter tipa tal območja Apaškega polja s hidrološkim zaledjem (Vir slike: (Vremec, 2019))
Vodno-bilančni model GWET
Med komercialnimi vodnobilančnimi modeli obstaja več smernic za izračun vodne bilance, ki se razlikujejo v obsegu vhodnih podatkov in na- tančnosti modela. Model GWET smo izdelali v okvi- ru magistrske naloge (Vremec, 2019). Sledi me- todi Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (Allen et al., 1998), kjer se v vodni bilanci upošteva padavine, evapotranspiracijo, na- pajanje podzemne vode in površinski odtok. Mo- del je zapisan v prosto dostopnem programskem jeziku Python, ki omogoča uporabo modulov in knjižnic za lažjo obdelavo, izračun in prikaz re- zultatov. Programski jeziki kot je Python omogo- čajo tudi izjemno sledljivost poteka raziskovalnih metod, kar privede do učinkovitejše ponovljivosti izračunov. Python je preprost za uporabo in zato zelo priljubljen med stroko in pogosto uporabljan. Metoda GWET temelji na uporabi prostodostopnih programskih orodij QGIS in Python, kjer se QGIS uporabi za izdelavo karte hidrotopov, v Python jeziku napisan model GWET pa za izračun vodne bilance. Podobno kot v modelu SWAT, GWET ra- čuna vodno bilanco za posamezno enoto modela, ki jo pri GWET imenujemo hidrotop, ki predstavlja območja z enakimi karakteristikami rabe tal, tipa tal in podnebja, ne upošteva reliefa. Potek dela je
razdeljen na dva dela in sicer na določitev hidro- topov z orodjem QGIS, kjer s prekrivanje kart rabe tal, pedološke karte ter pobnebnega območja, ki ga določimo glede na oddaljenost hidrotopa od posamezne meteorološke postaje (Vremec, 2019), izdelamo karto hidrotopov (Klammler, 2008). GWET nato za vsak posamezen hidrotop izračuna vodno bilanco na podlagi enačbe (2) pri čemer ne upošteva povratnega toka.
Pri računanju vodne bilance lahko z vključitvijo koeficienta rastline pri enačbi za evapotranspira- cijo prav tako simuliramo kolobarjenje in gojenje različnih vrst poljščin. Preprosta zgradba in od- prtokodnost modela GWET uporabnikom omogo- čata definiranje dodatnih fizikalnih modelov za posamezen člen iz enačbe (2). Skripto za zagon modela GWET in podrobnejše korake določitve napajanja podzemne vode z modelom GWET so predstavljeni v magistrski nalogi (Vremec, 2019).
Slika 3: Izdelava karte hidrotopov s pomočjo geografsko informacij- skega sistema QGIS na Apaškem polju (Vir slike: (Vremec, 2019))
Izbira modelnega orodja
Izbira ustreznega modelnega orodja, s katerim bomo izračunali napajanje podzemne vode, je odvisna od namena simulacije in razpoložljivih vhodnih podatkov. Model GWET nam zaradi zgrad- be omogoča preprosto modeliranje manjših ob- močij, kar pospeši process modeliranja in izračun napajanja podzemne vode. S hidrološkim mode- lom SWAT modeliramo transport vode na prispev- nem območju določenega dela vodonosnika, kar pomeni, da moramo imeti podatke o rabi tal, tipu tal in reliefu, tudi zunaj preiskovanega območja. S tem lahko bolje ponazorimo vplivne zunanje procese ter dodatno analiziramo vplive na vodo- tok. Model SWAT prav tako omogoča simulacijo transporta hranil in sedimentov, ter ga je možno povezati z drugimi modeli (MODFLOW – za mode- liranje toka podzemne vode, RT3D – modeliranje transporta hranil, sedimentov...), kar pomeni, da lahko en umerjen SWAT model uporabimo pri ve- čih različnih okoljskih študijah. Preprosta zgradba modela GWET in nekaj osnov Python programira- nja pa nam ponuja možnost nadgradnje modela
230


ter vključitev drugih fizikalnih modelov, prav tako pa uporabo različnih Python knjižnic za kalibra- cijo modela oziroma izvedbo analize občutljivosti parametrov.
Slika 4: Izbira modelnega orodja glede na namen simulacije in razpoložljivih vhodnih podatkih
Kalibracija in validacija modela
Tako model SWAT kot model GWET lahko validi- ramo na podlagi obstoječih meritev ali rezultatov drugih modelov. Meritve, ki jih lahko za to upora- bimo so prikazane v tabeli 2. Učinkovitost posa- meznega modela določimo na podlagi različnih
statističnih metod, med katerimi so med najbolj uporabljenimi Nash-Sutcliffe indeks učinkovito- sti (NSE), koeficient determinacije (R2) in odsto- tek pristranskosti (ang. Percent bias, PBIAS). Pri validaciji kalibriranega modela moramo uporabiti podatke meritev, ki jih nismo upoštevali v procesu kalibracije. Za postopek kalibracije se pri modelu SWAT uporablja ločen program, SWAT-CUP (Soil and Water Assessment Tool – Calibration and Un- certainty Procedures), med tem ko lahko pri mo- delu GWET uporabimo eno od Python knjižnic za kalibracijo modelov. Rezultate prostorskega na- pajanja modela GWET in SWAT smo primerjali z vodnobilančnim modelom mGROWA-SI, ki ga upo- rablja ARSO, predstavljeni na slikah 5,6,7.
Metodologija za določitev napajanja podzemne vode in dotoka zalednih voda z uporabo hidrotopov
Podatki
SWAT
GWET
Napajanje podzemne vode
Evapotranspiracija
Vsebnost vode v tleh
x x
x x
x x
Pretok reke v porečju x
Gladina podzemne vode x
Tabela 2: Modela SWAT in GWET lahko validiramo glede na nasled- nje podatke
Slika 5: Letno napajanje podzemne vode za leto 2014 – GWET na Apaškem polju (Vir slike: (Vremec, 2019))
231


Matevž Vremec, Irena Kopač, Jure Ravnik
Slika 6: Letno napajanje podzemne vode za leto 2014 - SWAT na Apaškem polju (Vir slike: (Vremec, 2019))
Slika 7: Letno napajanje podzemne vode za leto 2014 – mGROWA na Apaškem polju (Vir slike: (Vremec, 2019), (ARSO))
Metodologija za določitev dotoka zalednih voda
Pri vzpostavljanju nestacionarnih modelov pod- zemne vode se pogosto srečamo s problemom ponazoritve horizontalnega dotoka vode na robo- vih modela, ki ga v glavnini predstavljata površin- ski pritok in pritok podzemne vode iz območja zu- naj modela. Programski modeli za simulacijo toka podzemne vode (Harbaugh, 2005) za ta namen uporabljajo vrsto paketov za ponazoritev robnih pogojev, ki za vhodne podatke potrebujejo gladino podzemne vode na robnih celicah ali pa volumski pritok/odtok na posamezni celici.
Predstavljena metoda temelji na določitvi volum- skega pritoka zalednih voda v posamezno robno celico, kjer zaledne vode predstavljajo podzemno
vodo iz prispevnega območja robnih celic. Meto- da temelji na razvitem modelu GWET, s katerim izračunamo dnevno količino infiltrirane vode v podzemno vodo, ter orodjem QGIS, s kateirm do- ločimo prispevno območje ter izračunamo volum- ski pritok za vsako robno celico. Metodologija je predstavljena na podlagi preiskovanega območja vodonosnika Apaško polje ter poteka v naslednjih korakih:
1. Določitev območja zalednih voda
2. Izračun napajanja podzemne vode za obmo-
čje zalednih voda
3. Določitev razporeditve napajanja na robnih
celicah
4. Ocena zakasnitve dotoka zalednih voda
1. Korak poteka znotraj geograskega informacij- skega Sistema QGIS, kjer na podlagi digitalne-
232


ga modela višin določimo prispevna območja, ki drenirajo v preiskovano območje. V primeru Apaškega polja, predstavlja območje zalednih voda prispevno območje na južnem robu prei- skovanega območja.
Slika 8: Prikaz razdelitve prispevnega območja na območje nepo- srednega padavinskega napajanja in območje zalednih voda (Vir slike: (Vremec, 2019))
2. Korak temelji na uporabi izdelanega modela GWET, s katerim določimo infiltracijo padavin v podzemno vodo, kjer predpostavimo, da je na celotnem območju zalednih voda prisoten gozd z enakim tipom tal (Vremec, 2019). Volumski pretok zaledne vode v preiskovano območje izračunamo na podlagi infiltracije v podzemno vodo NGW in površino območja zalednih voda AZ.
Slika 9: Prikaz porazdelitve toka zalednih voda na robnih celicah preiskovanega območja Apaškega polja (Vir slike: (Vremec, 2019))
4. Korak služi ponazoritvi zakasnitve dotoka za- lednih voda, ki je odvisna od koeficienta pre- pustnosti tal in razdalje med točko infiltracije vode in točko vstopa v preiskovano območje. Povrečno razdaljo med točko infiltracije vode in točko vstopa dp izračunamo na podlagi dolži- ne meje med območjem zalednih voda in pre- iskovanim območjem lm ter površino območja zalednih voda. Na tak način obravnavamo ob- močje zalednih voda kot kvader, kjer sta stra- nici dolžine dp in 2 · lm.
dp =
Zakasnitev lahko nato izračunamo s pomočjo koeficienta propustnosti, ki smo ga za Apaško polje pridobili iz »Hidrološko-hidrogeološka študija Apaškega polja« (Mikulič & Savić, 2000) in znaša 8.64 m/dan, kar pomeni, da bi se v pri- meru Apaškega polja, kjer znaša dp = 211 m, morala upoštevati zakasnitev 24. ur.
Zaključek
Simulacije naravnih procesov, ki ponazarjajo posa- mezne dejavnike hidrološkega cikla, in uporaba nji- hovih rezultatov v okoljskih študijah zahtevata po- drobno analizo in izračun za to potrebnih vhodnih podatkov. Med ključna dejavnika, ki vplivata na podzemno vodo in predstavljata pomemben vho- den podatek v modelih toka podzemne vode, spa- data napajanje podzemne vode in dotok zalednih voda. Določitev teh dejavnikov zahteva izračun vodne bilance tal, ki je odvisna od podnebja, tipa tal, rabe tal ter reliefa. Metodologija določitve na- pajanja podzemne vode predstavi osnovne korake z hidrološkim modelom SWAT in modelom GWET. V drugem delu prispevka je predstavljen potek do- ločitve dotoka zalednih voda z prosto dostopnim geografsko informacijskim sistemom QGIS in mo- delom GWET. V prispevku prikazani metodologiji dokazujeta, da lahko z uporabo prosto dostopnih orodij ustvarimo kvalitetne modele, na podlagi ka- terih lahko natančneje analiziramo vplive na hidro- loški cikel in posledično izboljšujemo naše znanje o zaščiti in upravljanju z našimi vodnimi viri.
Metodologija za določitev napajanja podzemne vode in dotoka zalednih voda z uporabo hidrotopov
VZ = NGW
2014
2015
2016
2017
· AZ
144 9392238 0.043
190 9392238 0.057
223 9392238 0.066
164 9392238 0.049
Leto
NGW[mm/ leto]
Površina VZ [m2]
Pretok VZ [m3/s]
Tabela 1: Izračun dotok zalednih voda za obdobje 2014-2017 (Vre- mec, 2019)
3. Korak je namenjen porazdelitvi celotnega pre- toka zalednih voda VZ po posameznih celicah VZ,J. Porazdelitev glede na naklon površja dose- žemo z uporabo QGIS ukaza »Flow Accumula- tion (QM of ESP)« (Pelletier, 2008), ki posame- zni celici glede na naklon reliefa in nadmorsko višino sosednjih celic določi akumulacijo vode, ponazorjeno s akumulacijskim številom τAK. Razmerje med τAK in seštevkom vseh τAK defi- nira kolikšen odstotek celotnega toka zalednih voda bo tekel v posamezno celico:
Vz,j = Vz ∙
233


Matevž Vremec, Irena Kopač, Jure Ravnik
Literatura
Allen, R. G., Pereira, L. S., Raes, D., & Smith, M. (1998). Crop evapotranspiration-Guidelines for computing crop water requirements-FAO Irrigation and drainage paper 56 (Vol. 300).
Glavan, M., & Pintar, M. (2012). Modelling of surface water quality by catchment model SWAT. Studies on Water Ma- nagement Issues.
Harbaugh, A. W. (2005). MODFLOW-2005, the US Geological Survey modular ground-water model: the ground-water flow process: US Department of the Interior, US Geologi- cal Survey Reston, VA.
Healy, R. W. (2010). Estimating groundwater recharge: Cambridge University Press.
Klammler, G. (2008). Climatic water balance of northern Dra- vsko polje (Slovenia). Institute of Geography and Regional Science. University of Graz, Austria.
Kovačec, M., & Šraj, M. (2017). Application of the SWAT model for hydrological modelling. Acta hydrotechnica, 30(52), 1–13.
Mikulič, Z., & Savić, V. (2000). Hidrološko-hidrogeološka štu- dija Apaškega polja.
Pelletier, J. (2008). Quantitative modeling of earth surface processes: Cambridge University Press.
Vremec, M. (2019). Metodologija za določitev vodne bilance napajanja podzemne vode z uporabo hidrotopov. Univer- za v Mariboru, Fakulteta za strojništvo.
234


Povzetek
Prispevek povzema rezultate projekta MODRAS, ki je potekal v okviru programa »Po kreativni poti do znanja« (PKP). Dolgotrajne padavine ali neu- rejeno odvajanje meteornih voda vodi v poplave, ki veljajo za najpogostejše naravne ujme v Slo- veniji. Proti poplavam se je nemogoče boriti, saj so sestavni del vodnega krogotoka, lahko se le ustrezno pripravimo na blaženje njihovih posle- dic. V sklopu našega dela smo obravnavali potok Trnava, ki izvira pod vasjo Hermanci, v skrajnem vzhodnem delu slovenskih goric. Potok je ostal v večinoma naravni obliki, le odsek med Vuzmetinci in Vodranci teče po regulirani strugi. Del potoka dolvodno od kraja Vodranc obdaja nekoliko širši pas mokrotnih logov. Ti mokriščni habitati in oh- ranjena naravna struga uvrščata ta del potoka na seznam naravnih vrednot lokalnega pomena. Na področju urejanja površinskih voda je bistveno, da z različnimi aktivnostmi skrbimo za dobro stanje takšnih in podobnih vodotokov.
Za analizo stanja vodotokov so danes na voljo raz- lične programske opreme. Za potrebe naše raz- iskave poplavne ogroženosti potoka Trnave smo
uporabili program HEC-RAS (Hydrologic Engine- ering Center‘s River Analysis System). Modelirali smo tako v enodimenzionalnem kot dvodimenzio- nalnem pogledu. Pri enodimenzionalnih modelih se preračuni izvajajo samo v eni smeri, tj. v sme- ri toka. Načeloma smo te uporabljali za območje znotraj struge. 2D model omogoča preračune nestalnega toka, kjer se hitrost spreminja v treh smereh. Uporabili smo ga za preračun nalivnega območja izven struge vodotoka.
Uvod
Prispevek povzema rezultate projekta MODRAS, ki je potekal v okviru programa »Po kreativni poti do znanja (PKP)« in bil financiran s strani Javnega štipendijskega sklada Republike Slovenije. PKP projekti omogočajo povezovanje univerze z go- spodarstvom in tako dajejo možnost študentom za pridobitev praktičnih izkušenj, dodatnih znanj in veščin, še pred vstopom na trg dela. V projek- tu so sodelovali študenti študijskega programa Tehniško varstvo okolja iz Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, študenti programa Geogra-
MODRAS - Uporabnost odprtokodnih geografskih informacijskih sistemov za upravljanje površinskih voda
MODRAS - UPORABNOST ODPRTOKODNIH GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV ZA UPRAVLJANJE POVRŠINSKIH VODA
Filip Bezovnik, Fakulteta za strojništvo, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor
Laura Kalšek, Fakulteta za strojništvo, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor
Mišela Mom, Fakulteta za strojništvo, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor
Rok Novak, Fakulteta za strojništvo, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor
Karmen Potočnik, Fakulteta za strojništvo, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor
red. prof. dr. Jure Ravnik, Fakulteta za strojništvo, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor Timotej Mišič, MSc GIS, Vodnogospodarski biro Maribor
235


Filip Bezovnik, Laura Kalšek, Mišela Mom, Rok Novak, Karmen Potočnik, Jure Ravnik, Timotej Mišič
fija iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in podjetje VBG, d.o.o.
Za pripravo vhodnih podatkov za HEC-RAS smo uporabili izključno odprtokodna GIS orodja. Program HEC-RAS je namenjen hidravličnemu modeliranju toka v različnih vodnih kanalih. S po- močjo programa smo v tem delu analizirali odsek Trnave, ki se razteza od naselja Vitan pa do nase- lja Vodranci. Dolžina obravnavane struge je zna- šala dober kilometer. Program nam je omogočil hidravlično analizo enodimenzijskih stacionarnih tokov ter eno- in dvodimenzijsko analizo nestaci- onarnih tokov.
Pri modeliranju vodotoka smo obravnavali obmo- čje v strugi ter nalivno območje izven struge vodo- toka. Za območje v kanalu oz. strugi smo uporabili 1D model, za območje izven struge pa 2D model. Modela smo med seboj povezali v kombiniran 1D/2D model, saj pride v primeru višjih pretokov do prelivanja iz struge na nalivna območja. Namen našega dela je bil vzpostaviti dovršeno simulacijo poplavljanja potoka Trnave.
Priprava vhodnih podatkov
Vhodni podatki geometrije korita Trnave za vnos v HEC-RAS smo pripravili v okolju QGIS, z uporabo vmesnika RiverGIS in podatkovno bazo PostgreSQL s prostorsko ekstenzijo PostGIS. Ta odprtokodna orodja so pendant orodjem v ArcGIS in Autodesk okolju (ArcGIS, vmesnik za ArcGIS HEC-GeoRAS, ESRI Geodatabese in deloma Aquaterra).
Enodimenzionalna simulacija poplavljanja
Na sliki 1 je prikazan rečni sistem s prečnimi pre- rezi, obarvanimi svetlo zeleno, modro centralno
Slika 1: Prikaz rečne globine struge in potek terena v prečnem prerezu 1550.
črto toka reke in rdečima obrežnima črtama. Za lažjo predstavo je k sliki priložen še prikaz terena, kjer je z zeleno barvo označeno dno rečne struge, z modro pa nivo vode, na celotni sliki pa je prečni prerez prikazan z odebeljeno rdečo črto.
Na sliki 2 je prikazano razlivanje vode po poplavni ravnici tekom simulacije na odsekih 3527, 3420 in 3254 ob prvi uri, po štirih urah in po desetih urah izvajanja simulacije. V zadnjem primeru je razvi- dno, da se voda ob tem času že umika, predvsem na območju odseka 3420.
Slika 2: Razlivanje vode po poplavni ravnici ob prvi uri, po štirih urah in po desetih urah izvajanja simulacije.
Na sliki 3 je prikazana gladina vode vzdolž celot- ne struge reke ob različnih časovnih korakih. S črno črto je označeno dno struge, z modro črto pa gladina vode. Razvidno je, da se gladina reke ob naraslem toku zvišuje, nato pa zaradi razlitja na obe strani ponikne, kar je prikazano na sliki spo- daj desno.
Slika 3: Gladina reke ob različnem časovnem koraku.
Dvodimenzionalna simulacija poplavljanja
Na sliki 4 je prikazan celoten odsek reke, ki smo ga analizirali v sklopu projekta. Na sliki je z modro barvo označena vodna gladina reke, odtenki mod- re pa variirajo glede na dvig gladine nad površje. Najsvetlejša modra barva predstavlja vodno gla- dino, medtem ko najtemnejši odtenek modre bar- ve predstavlja dvig gladine za 2 metra. Rezultati so prikazani ob treh različnih časovnih korakih (30 min, 90 min in maksimalen čas). Na levi je
236


prikaz gladine vode v času 30 minut po začetku simulacije. Nivo vode se v tem času še ni dvignil. Na sredini je prikaz gladine vode v času 90 min po začetku simulacije, kjer se lepo vidi povišanje ni- voja gladine vode, ki je obarvano s temno modrimi odtenki. Desni prikaz pa prikazuje najvišjo gladi- no vode pri maksimalnih pogojih. Voda se je v tem primeru po pretežno celotni površini dvignila za dva metra nad površje.
Slika 4: Rezultati 2D simulacije poplavljanja.
Zaključek
Tako zastavljena metodologija lahko omogo- ča hitro prilagajanje rezultatov modeliranja, za oceno pretokov v vodotokih, tako spremembam v prostoru kot tudi spremembi hidrologije zara- di klimatskih sprememb. Današnja tehnologija je danes razvita do te mere, da je mogoče izvesti že zelo dobre simulacije poplav, vendar moramo vedno upoštevati, da se ta proces odvija v nara- vi, kar pomeni, da je dejavnikov, od katerih je do- godek odvisen, neskončno. Ob uporabi orodij za numerično modeliranje se moramo zato vseskozi zanašati tudi na svoj občutek, ki nam ga narekuje- jo dosedanje znanje in izkušnje.
Viri
[1] M. Komac, B. Natek in K. Zorn, Geografski vidiki poplav v Sloveniji, Ljubljana: Založba ZRC, 2018.
[2] M. Bat, A. Golob, M. Kobold, D. Kosec, B. Lalić, J. Polaj- nar, I. Strojan, M. Sušnik, M. Šupek, R. Trček in F. Ulaga, „Pregled hidroloških razmer površinskih voda v Sloveni- ji,“ ARSO, jan 2018. [Elektronski]. Available: http://www. arso.gov.si/vode/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/ Poro%C4%8Dilo%20o%20hidrolo%C5%A1kem%20mo- nitoringu%20povr%C5%A1inskih%20voda%20za%20 leto%202016.pdf. [Poskus dostopa 23 jun 2019].
[3] „Opis stopenj nevarnosti in možnih učinkov,“ ARSO, [Ele- ktronski]. Available: https://www.arso.gov.si/vode/opo- zorila/ARSO_Vode_Stopnje%20nevarnosti.pdf . [Poskus dostopa 23 jun 2019].
[4] G. W. Brunner, HEC-RAS, River Analysis System Hydraulic Reference Manual, Davis, CA: U.S. Army Corps of Engine- ers, Hydrologic Engineering Center, 2016.
[5] A. Betsholtz in B. Nordlöf, „Potentials and limitations of 1D, 2D and coupled 1D-2D flood modelling in HEC-RAS, A case study on Höje river,“ Division of Water Resources Engineering, Lund University, 2017. [Elektronski]. Avai-
lable: http://lup.lub.lu.se/luur/download?func=downlo- adFile&recordOId=8904721&fileOId=8904723. [Poskus dostopa 5 jun 2019].
[6] A. Črep, Hidrološko-hidravlična študija odseka vodotoka Lučnica v naselju Luče s programom HEC-RAS 2D, Magi- strsko delo, Maribor: Fakulteta za gradbeništvo, prome- tno inženirstvo in arhitekturo, 2017.
MODRAS - Uporabnost odprtokodnih geografskih informacijskih sistemov za upravljanje površinskih voda
237


Peter Suhadolnik, Luka Javornik, Sašo Šantl
SEDIMENT NA POVODJU DONAVE
POMEMBNA ZADEVA UPRAVLJANJA VODA
Peter Suhadolnik, Inštitut za vode Republike Slovenije, Dunajska 156, Ljubljana mag. Luka Javornik, Inštitut za vode Republike Slovenije, Dunajska 156, Ljubljana dr. Sašo Šantl, Inštitut za vode Republike Slovenije, Dunajska 156, Ljubljana
Povzetek
Projekt DanubeSediment, ki je sofinanciran iz programa Interreg Danube Transnational, se za- ključuje konec novembra letošnjega leta. Potekal je od začetka leta 2017 in se bo skupaj s 5-me- sečnim podaljšanjem zaključil po 35 mesecih trajanja. V tem času je 14 projektnih partnerjev – raziskovalnih inštitucij ter agencij iz 9-ih držav v povodju reke Donave – skupaj obravnavalo prepo- znane izzive, povezane z upravljanjem s sedimen- tom. Eden od partnerjev je tudi Inštitut za vode Republike Slovenije.
Glavni rezultat projekta so “Smernice za upravlja- nje s sedimentom v povodju Donave” (DSMG). Vsebujejo priporočila za zmanjšanje vpliva po- rušenega ravnovesja pri transportu sedimenta znotraj povodja Donave in so namenjene odlo- čevalcem. Z vključevanjem zbranih rezultatov v Načrt upravljanja povodja Donave (DRBMP) in v Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti reke Donave (DFRMP), ki ju pripravlja ICPDR, rezultati projekta neposredno prispevajo k transnacional- nemu upravljanju voda in zmanjševanju poplavne ogroženosti.
Poleg smernic je bil v sklopu projekta pripravljen tudi „Priročnik o upravljanju s sedimentom za deležnike (SMS)“, kjer so predstavljene različne dobre prakse upravljanja s sedimentom in načini, kako se lotiti upravljanja s sedimentom.
Poleg promocije sedimenta, ki je bil v preteklo- sti pri upravljanju voda zapostavljen, med večje dosežke projekta štejemo, da so spremembe v ravnovesju sedimenta postale pomembna zadeva upravljanja voda, in sicer kot podskupina hidro- morfoloških sprememb površinskih voda zaradi hidroloških obremenitev, morfoloških obremeni- tev in prekinitve zveznosti toka. Tako bo sediment vključen v naslednji načrt upravljanja voda, ki bo pripravljen za povodje Donave.
Uvod
Konec novembra 2019 se zaključuje projekt Da- nubeSediment, ki je sofinanciran iz programa Interreg Danube Transnational. Konzorcij par- tnerjev je v slabih treh letih obravnaval vprašanje upravljanja sedimenta. Pri tem je bil glavni pou- darek namenjen izmenjavi in zbiranju podatkov ter izkušenj s spremljanjem stanja in upravljanja s sedimentom. Rezultat projekta so “Smernice za upravljanje s sedimentom v povodju Dona- ve” (DSMG). Vsebujejo priporočila za zmanjšanje vpliva porušenega ravnovesja pri transportu se- dimenta znotraj povodja Donave in so namenjene odločevalcem. Poleg smernic je bil v sklopu pro- jekta za uporabnike pripravljen tudi „Priročnik o upravljanju s sedimentom za deležnike (SMS)“, kjer so predstavljene različne dobre prakse
238


upravljanja s sedimentom in načini, kako se lotiti upravljanja s sedimentom.
Metoda projekta
Projekt je bil poleg upravljavskih in komunikacij- skih delovnih sklopov razdeljen še na štiri tehnič- ne delovne sklope, ki so pokrivali naslednja pod- ročja:
1. Zbirka podatkov o sedimentu 2. Ravnovesje sedimenta
3. Vplivi in ukrepi
4. Upravljanje s sedimentom
Projekt je bil načrtovan tako, da so se rezulta- ti oz. podatki posameznega delovnega sklopa vključevali v naslednji delovni sklop. S tem je bila vzpostavljena povezava in soodvisnost posame- znih delovnih sklopov. Rezultati vseh treh tehnič- nih sklopov so na koncu prispevali k zadnjemu delovnemu sklopu z naslovom Upravljanje s se- dimentom.
Slika 1: Diagram metode projekta
Tehnični delovni sklopi
Zbirka podatkov o sedimentu
Cilji tega sklopa so bili vzpostaviti zbirko podatkov o spremljanju stanja sedimenta na Donavi in iz- branih glavnih pritokov na sotočju. Pri tem je bila potrebna neprestana interakcija z deležniki in no- silci podatkov (vodni direktorji, zasebna podjetja, projektni partnerji). Na nekaterih krajših, vendar ključnih odsekih je bilo treba opraviti vzorčenje zaradi pomanjkanja podatkov. Izvedene so bile tudi tri primerjalne kampanje merjenja, kjer se je primerjalo metode in tehnike za spremljanje sta- nja lebdečih in rinjenih plavin. Rezultati teh mer- jenj so bili analizirani in na podlagi analize se je pripravilo priporočila za dobre prakse tehnik za spremljanje stanja. V tem delovnem sklopu je bila organizirana tudi mednarodna delavnica za stro- kovnjake, ki se ukvarjajo s spremljanjem stanja
transporta sedimentov, kjer so bili predstavljeni ključni izsledki sklopa
Ravnovesje sedimenta
Cilji tega sklopa je bila analiza pridobljene zbirke podatkov ter tudi zbiranje manjkajočih podatkov za namene ravnovesja sedimenta. Izdelala se je ocena stanja ravnovesja sedimenta za reko Dona- vo in izbrane glavne pritoke ter dolgoročni morfo- loški razvoj reke Donave v povezavi z ravnovesjem sedimenta. Pri tej vaji je bilo treba določiti refe- renčno točko, kar je predstavljalo velik izziv. Dol- goročni morfološki razvoj reke Donave je bil ana- liziran s pomočjo starih vojaških kart, kjer so bili uporabljeni kriteriji oblike vodotoka, sprememba širine in globine ter spremembe morfoloških zna- čilnosti. Pri tem je bilo ugotovljeno, da se je dolži- na Donave od takrat skrajšala za 134 km, največ v zgornjem delu, skoraj za 100 km. Skrajšanje dol- žine se je izvedlo predvsem na račun meandrov, saj je bila dolžina meandrov od referenčne točke, ki je bila postavljena pri skoraj 500 km, skrajšana na 0 km. Skrajšanje dolžine je rezultiralo v hitrej- šem odtoku in posledično večji moči premikanja sedimenta. Ugotovljeno je bilo, da je bilo v zadnjih 100 letih izkopanega skoraj 400.000.000 m3 ma- teriala, največ med leti 1970–1990, ko je bilo izko- panega več kot 70 % sedimenta.
Vplivi in ukrepi
Tudi v tem delovnem sklopu so osnovo predstav- ljali izsledki iz prejšnjih delovnih sklopov. Poleg tega smo bili partnerji povabljeni k izpolnjevanju ankete na osnovi DPSIR (vzrok, vpliv, stanje, uči- nek, odziv), kjer smo identificirali glavne vplive na ravnovesje in zveznost transporta sedimenta. V Sloveniji sta bili določeni pilotni območji Sava in Drava. Prepoznane obremenitve so pridobivanje energije, varstvo pred poplavami in kmetijstvo,
Slika 2: Proces analize in vplivov
Sediment na povodju Donave pomembna zadeva upravljanja voda
239


Peter Suhadolnik, Luka Javornik, Sašo Šantl
ki se izkazujejo v prečnih objektih, odvzemu pla- vin za industrijo in sorodne namene, vzdrževa- nje struge in urejanje vodotokov ter Qes. Analiza obremenitev in vplivov ter njihovih učinkov na re- žim transporta plavin (ocena tveganja) je bila iz- vedena v treh korakih – identifikacija, analiza in ocena tveganja.
Identifikacija ukrepov in primerov dobrih praks je bila izvedena na podlagi tabel (factsheet), ki so jih izpolnili partnerji za konkretne že izvedene oz. na- črtovane ukrepe. V Sloveniji smo na Dravi in Savi izbrali 6 ukrepov - iz nabora znotraj partnerstva identificiranih tehničnih (npr. protierozijska zašči- ta brežin, umetni vnos plavin v strugo, zatravitev brežin, povečanje pretoka za mobilizacijo plavin itd.), ekoloških (vzpostavitev habitatov, mokrišč itd.) in organizacijskih ukrepov. Ukrepi naslavlja- jo povečanje Qes; izgradnjo/dograditev jezbic pri Zlatoličju, strojno odstranjevanje zbitega mulja iz struge dolvodno od mHE Melje; odstranitev zbitih muljnih nanosov tik gorvodno od HE Vuhred, tran- sport preko prelivnih polj HE ter optimizacija obra- tovalnega pravilnika HE Vrhovo glede na dotok plavin; vpeljavo zaščitenih gozdnih in kmetijskih površin znotraj poplavnega območja HE Mokrice.
Upravljanje s sedimentom
Izsledki prejšnjih delovnih sklopov predstavljajo osnovo za ključna dokumenta projekta. „Smernice za upravljanje s sedimentom v povodju Donave” (DSMG) vsebujejo priporočila za zmanjšanje vpliva porušenega ravnovesja pri transportu sedimenta znotraj povodja Donave in so namenjene odloče- valcem. Poleg smernic je bil v sklopu projekta za uporabnike pripravljen tudi „Priročnik o upravlja- nju s sedimentom za deležnike (SMS)“, kjer so predstavljene različne dobre prakse upravljanja s sedimentom in načini, kako se lotiti upravljanja s sedimentom. Splošna priporočila, ki so zbrana v smernicah, so:
– razvoj koncepta upravljanja s sedimentom na nivoju povodja,
– izboljšanje pravnih podlag,
– ohranjanje zveznosti transporta sedimenta in
ohranjanje morfologije,
– obnova/izboljšanje zveznosti transporta sedi-
menta,
– zmanjšanje odsekov s presežki in pomanjka-
njem sedimenta,
– razvoj in izvedba ukrepov, povezanih s sedi-
mentom, ki naslavljajo plovbo, hidroenergijo in
poplavno varnost,
– določeno odstranjevanje izkopanega materiala,
– prilagojena raba zemljišč, zmanjšana količina
sedimenta iz kmetijstva,
– ukrepi za obnovo vodotokov, kot so vzpostavitev
prvotne trase struge skupaj s povezavo stran- skih rokavov,
– obnova naravnih brežin skupaj z razširitvijo strug in razlivnih površin,
– optimizacija oz. zmanjšanje obstoječih ukrepov, ki so bili vzpostavljeni za stabilizacijo struge,
– omejitev izkopavanja na minimum in odlaganje izkopanega materiala v rečni sistem,
– dodajanje materiala z namenom nadomesti pre- kinitev zveznosti toka ter povečane transportne sposobnosti zaradi regulacij struge.
Sediment pomembna zadeva upravljanja voda
V povodju Donave so prepoznane štiri pomembne zadeve upravljanja voda, in sicer:
– organsko onesnaževanje,
– onesnaževanje s hranili,
– onesnaževanje z onesnaževali in
– hidromorfološke spremembe površinskih voda
zaradi hidroloških obremenitev, morfoloških
– obremenitev ter prekinitve zveznosti toka. Sediment je bil prvič omenjen v prvem načrtu upravljanja voda povodja reke Donave (DRBMP) leta 2009. V naslednjem načrtu je bil sediment prepoznan kot potencialno pomembna zadeva upravljanja voda. Na osnovi rezultatov projek- ta DanubeSediment je sprememba ravnovesja sedimenta prepoznana kot pomembna zadeva upravljanja voda, in sicer je uvrščena v podsku- pino hidromorfoloških sprememb. Prvi rezultati projekta so uporabljeni za pripravo aktivnosti na nivoju povodja na podlagi katerih se bo sediment vključil v naslednji DRBMP, ki bo noveliran leta 2021. Ključno vlogo pri tem igra Mednarodna ko- misija za varstvo reke Donave (ICPDR). Prepoznano je bilo, zakaj je sediment pomembna zadeva upravljanja voda:
– ravnovesje sedimenta je porušeno, ker je zaradi
prečnih objektov prekinjen transport sedimen-
ta;
– regulacije, odvzem plavin za komercialne na-
mene, raba zemljišč/kmetijstvo in infrastruk-
turni projekti vplivajo na ravnovesje sedimenta; – ti ukrepi zmanjšujejo širino vodotoka, povečuje- jo padec nivelete, vzdolžne ureditve preprečuje- jo erozijo, kar vpliva na pomanjkanje sedimenta
in povečano zmožnost transporta sedimenta;
– povečanje odlaganje sedimenta v zadrževalni-
kih, na poplavnih površinah in ob nasipih;
– motena morfodinamika povzroča poslabšanje tipičnih elementov reke, kar se lahko odraža v
znižanju nivoja podtalnice;
– vse to vpliva na tipične vodne organizme in eko-
sisteme.
Vizija ICPDR je uravnotežen režim ravnovesja se- dimenta brez prekinitev toka z naravnim dnom struge, ki je značilen za tip vodotoka, ter dinamič- nim ravnovesjem med odlaganjem sedimenta in
240


erozijo. Tak režim ravnovesja sedimenta zagota- vlja dolgoročno ustrezne habitate za značilni tip vodnih organizmov in ekosistemov, ki so odvisni od vode.
Zaključek
Projekt DanubeSediment je postavil okvir za upravljanje s sedimentom na povodju Donave. Kako uspešno bo upravljanje, je odvisno od držav v povodju, ki imajo zdaj možnost, da rezultate projekta uporabijo in prenesejo v svoje načrte upravljanja voda. To velja tudi za Slovenijo, ki ima vzpostavljen sistem spremljanja stanja lebdečih plavin, za katerega se ve, da potrebuje nadgradnjo predvsem v lokacijah novih monitoring postaj na odsekih vodotokov, kjer spremljanje stanja še ni vzpostavljeno. Ravno tako Slovenija potrebuje koncept razvoja upravljanja s sedimentom, kjer bodo jasno opredeljene naloge in odgovornosti, ki jih bodo posamezne inštitucije prevzele. Do tak- rat pa je treba opredeliti metodologijo spremlja- nja stanja ter analize obremenitev in vplivov kot osnovo za odločitev o ukrepih, ki bodo naslavljali dobro stanje voda na področju upravljanja s sedi- mentom.
Sediment na povodju Donave pomembna zadeva upravljanja voda
241


Reklamni oglasi


SKUPAJ
V PRAVO SMER
Inženirska zbornica Slovenije • Jarška cesta 10b, 1000 Ljubljana, Slovenija






70 let




ščitimo pred poplavami že od leta 2008
Odstranljiva (mobilna) protipoplavna zaščita IBS TECHNICS
Odstranljiva protipoplavna stena L = 168m, H = 1,0m, Laško
Od načrtovanja...
...do izvedbe in skladiščenja
Celovit sistem mobilne protipoplavne zaščite
Mlekarska ulica 13, 4000 Kranj M: 051 641 670 E: [email protected] W: www.pal-inzeniring.si