PREŠERNOVI NAGRAJENCI ZA FOTOGRAFIJO

Brez naslova, okrog 2010
digitalni odtis

149

Brez naslova, okrog 2010
digitalni odtis

150

Brez naslova, okrog 2010
digitalni odtis

151

Brez naslova, okrog 2010
digitalni odtis

152

Brez naslova, okrog 2010
digitalni odtis

153



BORIS GABERŠČIK

Nagrada Prešernovega sklada (2018) za fotografije ciklusov Salve et Coagula in
Von dieser Welt
Boris Gaberščik že več kot petintrideset let vztraja v svojem izrazito osebnem pristopu
v tisti smeri fotografije, ki jo gledamo kot umetniški medij. Zapisan fotografskemu tiho-
žitju, kot nekakšni minimalistični izpovedi reistične filozofije, je z vsako serijo bližje per-
fekciji svojega izraza. Zadnji dve, za kateri prejema nagrado Prešernovega sklada, je
poimenoval Salve et Coagula in Von dieser Welt, nekako v smislu svoje intimne ustvar-
jalne filozofije.

Milan Pajk

155

Foto: Tone Stojko, 2018

BORIS GABERŠČIK

Boris Gaberščik se je rodil 28. septembra 1957 v Ljubljani. Po maturi na I. gimnaziji Bežigrad je študiral biologijo na Oddelku za biologijo
Biotehniške fakultete v Ljubljani. Diplomiral je leta 1985. Že med študijem ga je za fotografijo navdušil prijatelj T. Prošek. Kot član FK
Planinske zveze Slovenije je fotografiral pod vodstvom Vlastje Simončiča. Prijateljeval je tudi s fotografom Jožetom Kološo – Kološem,
ki mu je pripravil prve razstave. Po diplomi leta 1985 se je popolnoma posvetil fotografiji. Leta 1986 je dobil status ustvarjalca v kulturi
in se začel poklicno ukvarjati s fotografijo pod mentorstvom Miroslava Zdovca. Do danes je večkrat samostojno razstavljal doma in v
tujini ter sodeloval na številnih skupinskih in preglednih razstavah in delavnicah. Med pomembnejšimi samostojnimi razstavami so raz-
stave v Galeriji Fotografija, v Equrni (Ljubljana), v Galeriji Fotohof (Salzburg), Orpheumu (Gradec), v Moderni galeriji (Ljubljana), Mestni
galeriji (Ljubljana in Nova Gorica), v Galeriji ZPAF (Varšava), Galeriji Vu (Pariz) in Galeriji Fotografija (Ljubljana). Njegova dela so uvrščena
v javne (Moderna galerija, Ljubljana, Zbirka Taluma, Kidričevo, Kabinet slovenske fotografije, Gorenjski muzej, Kranj) in zasebne zbirke.
Je avtor in soavtor fotografskega gradiva v več kot 150 katalogih in monografijah slovenskih umetnikov ter številnih prospektov, kata-
logov, letnih poročil in koledarjev. Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim Župančičevo nagrado (2008) in nagrado Prešernovega
sklada (2018). Njegovo delo je bilo predstavljeno v publikacijah doma in v tujini. Je tudi avtor izvirnih esejev in besedil. Živi in dela v Lju-
bljani kot samostojni fotograf.

(Biografski podatki po: katalogi samostojnih razstav B. Gaberščika, Mestna galerija, Ljubljana, 2008, Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj, 2018, Bežigrajska galerija,
Ljubljana, 2019)

157

BORIS GABERŠČIK

Fotografski motivi Borisa Gaberščika niso izseki iz naravnega okolja, v katerem bi fotograf iskal motive, vredne
fotografskega zajetja. Edini prostor njegovega fotografskega delovanja je domači atelje. Gaberščikova tihožitja
in kompozicijske študije so umetno ustvarjeni likovni svetovi, ki na prvi pogled spominjajo na fotografije, kakršne
so izdelovali nekateri predstavniki avantgard na začetku preteklega stoletja. Posamezni predmeti, ki jih srečamo
na fotografijah, ohranjajo stik s konkretnim svetom, njihove interakcije pa imajo nadrealen podton, ki ga podkrepi
skrivnostna osvetlitev. Možnosti asociativnih povezav so neizčrpne, vendar Gaberščika, ki ima bogato znanje iz
zgodovine fotografije in zgodovine vizualnih umetnosti, zanimajo zlasti stične točke z omenjenima področjema,
od koder izvirajo nekateri »citati«. Na skrite pomene, ki jih je mogoče razbrati s fotografij, nas fotograf opozarja
tudi z naslavljanjem posameznih fotografij oziroma ciklusov.
Boris Gaberščik z nezmotljivim občutkom sam uredi kompozicijo iz predmetov, ki jih je zbral v bližnji okolici in na
potovanjih. Fotografiranje v domačem ateljeju omogoča izkazovanje posebne pozornosti izraznosti svetlob in
senc. Skrbno osvetljena mizanscena, ki omogoča srečanje predmetov kot nosilcev različnih sporočil, lahko učin-
kuje kot samozadostna estetska entiteta.
Kompozicije so osvetljene samo z eno lučjo. Svetlobni vir je manipuliran z mehčalcem, tako da nastane vtis no-
tranje svetlobe predmetov. Gaberščik fotografira z veliko kamero in uporablja filme nizke občutljivosti (pod 25
ASA). Zelo zaprte zaslonke omogočajo večjo globinsko ostrino. Ekspozicije so dolge, tudi štiriminutne.
Posredi je torej drugačen princip, kot je ta, ki je najbolj lasten fotografiji: beleženje posebej izbranih, odločilnih
trenutkov, o čemer v odmevni knjigi Images à la sauvette (1952, v anglo-ameriški izdaji kot The Decisive Moment)
piše francoski fotograf Henri Cartier-Bresson. Gaberščikove fotografije niso samo zapisi drobnih segmentov časa,
ki jih je fotografova volja iztrgala minljivosti.
Perfektno ostrino fotografskega zapisa, ki nastane na negativu, Gaberščik ohrani zaradi odločitve, da so njegove
fotografije kontaktne kopije na baritni papir (velikost cca 26 x 20,5 cm). Črni pigment analogne fotografije je to-
niran s selenom. Rjavkasti odtenki, podobno kot raze, praske, izbokline, packe in druge sledi na ozadju, pred ka-
terega Gaberščik razmešča predmete, prinašajo vtis patine časa.

158

Predmeti na fotografijah včasih dobijo nadrealen pridih. Boris Gaberščik v zanimivem razmišljanju piše o imagi-
narnem srečanju z nekaterimi vzorniki, s praškim fotografom Josefom Sudkom, ameriškim avantgardnim umet-
nikom Manom Rayem in njegovim pariškim tiskarjem Sergom Béguierom, z Marchelom Duchampom in
Edwardom Westonom.1 Milan Pajk med Gaberščikovimi vzorniki izpostavlja ameriškega fotografa Irvinga Penna.2
Renata Štebih omenja sorodnosti s fotografi ameriške Skupine f/64,3 ki so verjeli, da fotoaparat kot pasivni opa-
zovalec bolje vidi oziroma prikaže svet točno takšen, kakršen je.4 Gaberščik je v pogovoru med pripravami na pri-
čujočo razstavo omenil prepričanje, da fotografija lahko pokaže nekaj, kar gledaš, a ne vidiš nikoli. Opozoril je
tudi na razstavo fotografij Sergia Scabarja Obscura Camera 1969–2018 v Palači Attems v Gorici.

Gaberščik se je načrtno odločil, da bo več kompozicijskih aranžmajev zasnoval kot hommage fotografom Manu
Rayu, Josefu Sudku, Jaroslavu Rösslerju, Ivanu Pinkavi, Paulu Outerbridgeu in drugim ter likovnim ustvarjalcem
od Tintoretta, Picassa, Paula Kleeja, Giorgia Morandija do Josepha Beuysa in Georga Baselitza.

Borisa Gaberščika odlikuje premišljen, meditativen pristop do fotografskega medija. Raziskovanje hermetične fi-
lozofije in gnosticizma ga je usmerilo v polje alkimije.5 S tem je mišljeno zlasti prvotno razumevanje alkimije kot
mešanice religioznih in filozofskih teorij vzhodnega Sredozemlja in tehnoloških postopkov, ki naj bi navadno kovino
spremenili v zlato, na kar nas Gaberščik opozarja s poimenovanjem fotografskega ciklusa z alkimističnim nače-
lom Solve et coagula (lat. Razbij in sestavi, Raztopi in strdi). Med različnimi združbami predmetov, s katerimi Ga-
berščik nagovarja gledalčevo domišljijo, je tudi alkimijski simbol rebis.

Fotoaparat je mehanično-optična naprava. Fotografija je »svetlopis« – zapis s svetlobo na svetločutni snovi. Po-
teka v popolni temi in se pojavi s kemičnim postopkom. Fotografiranje in laboratorijski proces razvijanja fotografij
spominjata na alkimistične procese. Opozoriti velja tudi na prepričanje alkimistov, da naj bi bile vse kovine se-
stavljene iz živega srebra in žvepla – oba elementa je pri svojih »svetlopisih« uporabil prvi slovenski fotograf in
fotografski izumitelj Janez Puhar.

Boris Gaberščik je v pogovoru za Delo poudaril: »Mislim, da je ravno fotografija tista, ki je najbližja delu alkimistov.
Ustvariti podobo s kemijskimi reakcijami je možno le v višji alkimiji. Alkimija je ezoterična veda. Kemijske faze al-
kimije veljajo za predhodnico moderne kemije, zadnja stopnja, konjunkcija, pa je možna le v ezoteriki, v špekulativni
združitvi in prestopu v neko višjo sfero. To lahko na svoji poti doseže le mojster. Kamen modrosti je pravzaprav
človek z novo vednostjo. Verjamem, da je fotografija sposobna prestopa v iluzionističen prostor, v drugo realnost,

159

in tako lahko prestopi mejo fizičnega. Dolgo v to nisem verjel, a so me prepričale fotografije nekaterih velikih moj-
strov in tudi meni se je to v praksi nekajkrat zgodilo. Predmeti so lahko povsem običajni, celo grdi, njihova fotografija
pa je čudovito lepa.«6

Igračke, skodelice, stekleničke, ključavnice, sestavni delčki aparatov, koščki stekla, škatlice, suhe rože, mrtve žu-
želke, leče, ravnila, skratka vsakdanji predmeti, ki bi jih lahko označili za svojevrstne objets trouvés, postanejo
atraktivni šele na Gaberščikovih fotografijah. Pozabljeni in zavrženi predmeti dobijo novo vsebino, pomen. Ga-
berščik je eno prvih fotografskih tihožitij poimenoval »Šahovska poteza za Marchela Duchampa« (1993). »Moja
šahovska deska je skrita globoko v moji kleti pod umetno svetlobo bliskavic in tako usodno povezana z mlečno
prosojnostjo medlice stare mehovke.«7 Fotograf z razporejanjem predmetom podeli smisel, ki ga imajo na foto-
grafiji. Včasih zadoščajo že drobni premiki, da predmeti zazvenijo v harmonični združbi.

Osrednji podobotvorni dejavniki na Gaberščikovih fotografijah so predmeti, odnosi med predmeti in svetloba. Vir-
tuozno obravnavanje svetlobnih vprašanj vodi v občutljivost za bogastvo poltonov, ki jih na fotografijah zasledimo
v neskončni paleti tonskih prehodov med zamolklo temno rjavo, ki po svoji intenziteti dosega črno, in belo. Zdi
se, kot bi fotografirane predmete, ki jih obliva subtilna svetloba, ustvarila kiparjeva roka.

V katalogu samostojne razstave v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju leta 2018 je Gaberščik svetlobo
opisal z verzi angleškega pesnika lorda Byrona »... in val temneje posrebren / in list mračneje pozlačen / in v zraku
tisti medli sij / svetlo-teman, temno-mehak ...« (George Gordon Byron: Parizina, prevod Janez Menart) in nada-
ljeval: »Rad imam svetlobo, ki je tiha, ki ne vpije, ki ne blokira predmetov, ampak jih spodbuja, da so, da pokažejo
svoje rane. Nemci bi rekli ‘Gebrauchsspuren’. Brez njih je predmet le predmet. Zanimajo me odnosi med predmeti,
svetloba je medij, v katerega jih potapljam. Svetlobo čutim, zame je kot zvok. V fiziki je svetloba elektromagnetno
valovanje, zame je pa svetloba močna čustvena in spiritualna izkušnja, lahko bi jo primerjal s spiritualno izkušnjo
v arhitekturi, s katedralo. V hermetizmu je Sonce, svetloba, edini vidni bog in tudi zame je uporaba svetlobe misti-
čna, ne zdi se mi kar samoumevna. Sam se pri fotografiranju odločam le za malo svetlobe z desne, ekspozicije
trajajo tudi nekaj minut in takrat še vedno (kot začetnik) zadržujem dih. Kompozicije so statične, nič se ne more
premakniti, a zame so ti trenutki magični, takrat se namreč zgodba prenese na film. /.../

V tej seriji ne uporabljam fokusirane svetlobe, razen če jo vzpostavijo predmeti sami. Svetloba je popolnoma uni-
formna, sem zagovornik tega, da jo morajo predmeti sami modulirati, ker s tem tudi sami aktivno sodelujejo –
drugače, kot če jih sam poudarjaš ali postavljaš v ozadje s pomočjo svetlobe. Svetloba mora biti zame kakor dih,

160

popolnoma vegetativna, tako kakor dihanje, ki se ga lahko niti ne zavedaš, nikjer ne sme biti poudarjena. Svetloba
je zame ključni podton.«8
Boris Gaberščik je fotografije povezoval v serije Ordo ab chao (Red nad kaosom), Solve et Coagula in Von dieser
Welt (Od tega sveta). Nagrado Prešernovega sklada je prejel za seriji Solve et Coagula (2014–2016) in Von dieser
Welt (2016–2018). Aktualni Gaberščikovi ciklusi so Fort Forno in Fort Benedetto (poimenovana sta po obalnih
trdnjavah v Istri) ter Ospedale.
Gaberščik v ospredje ciklusa Von dieser Welt postavlja satirično in humorno zavedanje družbenega dogajanja in
lastnega položaja znotraj njega.9 Družbena kritika je prisotna, a je dostopna samo po poti razbiranja različnih na-
migov, ki jih vsebujejo združbe predmetov. Gaberščik je naslov za ciklus izbral po Jezusovem odgovoru Pilatu:
»Moje kraljestvo ni od tega sveta.« (Janezov evangelij, 18,36). Humorni poudarki so v fotografiji redki. Pri nas jih
zasledimo npr. v fotoreporterskem opusu Edija Šelhausa, na fotografijah Dragana Arriglerja in pri Stanetu Ja-
godiču, ki je v raziskovanje likovne satire v različnih medijih vključil tudi fotografijo.

Damir Globočnik

1 Boris Gaberščik, Sadovi dolgoletne izkušnje/Fotografije 2018, Bežigrajska galerija, Ljubljana, januar 2019, str. 1–2.
2 Milan Pajk, »Boris Gaberščik«, Zbornik Prešernovega sklada, Ljubljana, 2018, str. 19.
3 Oznaka f/64 je oznaka za najmanjšo odprtino zaslonke, ki omogoča največjo globinsko ostrino posnetka.
4 Renata Štebih, »Alkimistični laboratorij Borisa Gaberščika«, v: Boris Gaberščik, Fotografije/Photographs 2015–2018, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, 2018, str. 83.
5 Renata Štebih, »Alkimistični laboratorij Borisa Gaberščika«, v: Boris Gaberščik, Fotografije/Photographs 2015–2018, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, 2018, str. 81.
6 Vojko Urbančič, pogovor z B. Gaberščikom, Delo, 1. 2. 2018, dostopno na: https://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/nagrajenec-presernovega-sklada-boris-gaberscik-

fotografija-je-najblizja-delu-alkimistov.html.
7 Boris Gaberščik, »Šahovska poteza za M. D.«, Ars vivendi, 1995, št. 25, str. 95.
8 Izjava B. Gaberščika, v: Renata Štebih, »Alkimistični laboratorij Borisa Gaberščika«, Boris Gaberščik, Fotografije/Photographs 2015–2018, Galerija Prešernovih nagrajencev

Kranj, 2018, str. 84.
9 Hana Čeferin, v: Boris Gaberščik, Fotografije/Photographs 2015–2018, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, 2018, str. 79.

161

Sepultura 2 (iz serije Solve et coagula), 2015
fotografija na srebroželatinskem papirju

162

Sepulchrum, 2015
fotografija na srebroželatinskem papirju

163

Znanost 2 (iz serije Von dieser Welt), 2017
fotografija na srebroželatinskem papirju

164

Včeraj (iz serije Von dieser Welt), 2017
fotografija na srebroželatinskem papirju

165

Disident (iz serije Von dieser Welt), 2017
fotografija na srebroželatinskem papirju

166

Dve luni (iz serije Von dieser Welt), 2018
fotografija na srebroželatinskem papirju

167

Babilonski stolp (iz serije Von dieser Welt), 2017
fotografija na srebroželatinskem papirju

168

Po pikniku (iz serije Von dieser Welt), 2018
fotografija na srebroželatinskem papirju

169

Natura in kultura (iz serije Von dieser Welt), 2017
fotografija na srebroželatinskem papirju

170

Pogrešam svojega Roverja (iz serije Von dieser Welt), 2018
fotografija na srebroželatinskem papirju

171

Fort Forno 22, Bale, 2020
fotografija na srebroželatinskem papirju

172

Fort Benedetto 3, Bale, 2019
fotografija na srebroželatinskem papirju

173

Ospedale 1, 2020
fotografija na srebroželatinskem papirju

174

Ospedale 2, 2020
fotografija na srebroželatinskem papirju

175

Ospedale 5, 2020
fotografija na srebroželatinskem papirju

176

Ospedale 4, 2020
fotografija na srebroželatinskem papirju

177

Fort Forno 8, Bale, 2019
fotografija na srebroželatinskem papirju

178

Fort Forno 1, Bale, 2019
fotografija na srebroželatinskem papirju

179

Fort Forno 14, Bale, 2019
fotografija na srebroželatinskem papirju

180

Fort Forno 12, Bale, 2019
fotografija na srebroželatinskem papirju

181



Prešeren Fund Award Winners in Photography
JOCO ŽNIDARŠIČ, STOJAN KERBLER, MILAN PAJK, TONE STOJKO, ZMAGO JERAJ AND BORIS GABERŠČIK

The Prešeren Award and the Prešeren Fund Award are the highest decorations of the Republic of Slovenia in
the field of artistic creation. They were bestowed for the first time in 1947. The Prešeren Fund Awards received
by Joco Žnidaršič (1977), Stojan Kerbler (1979), Milan Pajk (1981) and Tone Stojko (1984) were one of the mile-
stones in recognizing the creative potential of photography, which is the central visual medium of modern culture
or the most widespread genre of modern fine art.

The efforts for establishing photography as an independent artistic genre or means of expression can be traced
back to the 1930s, which were the first “golden period” of Slovenian photography. Photo Club Ljubljana even
succeeded in organizing the first international photography exhibitions back then. Photographic societies, oper-
ating within the post-war Photo Amateur Association of Slovenia, pursued similar goals, and so did some indi-
vidual photographers whose contribution was even greater. Rather diverse in their essence, all these efforts
were awarded in the 1970s. In 1971, the Cabinet of Slovenian Photography was established in Kranj, as the first
public collection of photography in Slovenia. In 1975, the first triennial of Yugoslav photography was organized
in Ajdovščina, and in 1976, the first photography gallery was founded in Ljubljana. In 1984, photography was in-
cluded in the curriculum of the Academy of Fine Arts and Design in Ljubljana, Department for Design, and that
same year, an exhibition entitled Development of Slovenian Photography 1945–1983, was mounted by Stojan
Kerbler at the Cankar Hall culture centre in Ljubljana. Prešeren Fund Award winners in photography had all in-
fluenced these steps of understanding the photography as a creative medium directly or indirectly.

The process of assuring professional status to photographers was completed in the first decades after the end
of World War II. Reportage and journalist photography boomed most of all, with the documentary and authorial
aspects inextricably intertwined in it. Photographers being trained abroad since the 1980s, also led to a wider
international perspective, more strict evaluation criteria and new creative impulse.

The fifth Prešeren Fund Award in Photography was awarded to Boris Gaberščik in 2018, and in 2020, Stojan
Kerbler received the Prešeren Award for lifetime achievement.

The exhibition features works by Boris Gaberščik, Stojan Kerbler, Milan Pajk, Tone Stojko and Joco Žnidaršič.
Each of them is presented with ten photographs from the awarded series or period of work, and with ten pho-
tographs of their choice. A special part of the exhibition features an additional set of photographs by Stojan

183

Kerbler. The late Zmago Jeraj, who received the Prešeren Award for lifetime achievement in the field of fine
arts in 2009, is presented with ten photographs from his legacy. For the vast majority, the subtle moments of
capturing reality into a photograph are realized in analogue black-and-white photography. These also include
some shots that belong to the historical anthology of Slovenian photography.

JOCO ŽNIDARŠIČ
received the Prešeren Fund Award for reportage photography in 1977.

Joco Žnidaršič was born in 1938 in Šoštanj. In 1963, he completed the tenth semester of his studies at the
Faculty of Medicine in Ljubljana. In that same year, he co-founded Student’s Photo Group ŠOLT. He started work-
ing in reportage and art photography already during his studies. He worked as a news photographer for news-
papers Študentska tribuna, Tedenska tribuna, Tovariš (1969–1973), and Delo (from 1974 to his retirement) where
he was also a photo editor. Joco Žnidaršič is a Master of Photography with international recognition (EFIAP). He
has received more than fifty awards and recognitions for his work and published numerous photographer mono-
graphs. He works as a freelance news photographer and co-owns the Veduta AŽ publishing house.

Joco Žnidaršič was a Slovenian pioneer in adopting modern approaches of the world reportage photography. His
camera lens witnessed various political, cultural, economic and sport events. Being a news photographer for Delo,
he was among the first Slovenians who could visit China, Thailand, Iraq and Afghanistan. His news photography
approach has always been distinguished by his personal attitude towards the subject in front of his lens.

Žnidaršič received the Prešeren Fund Award for a set of his news photography with a distinctly socially engaged
topic. He was one of the first to shoot photo reportage in our country. In 1977, his photo reportage A story from
below Triglav was awarded by the World Press Photo.

STOJAN KERBLER
received the Prešeren Fund Award for his photography series People of Haloze in 1979. He received the
Prešeren Award for lifetime achievement in 2020.

Stojan Kerbler was born in 1938 in Ptujska Gora. In 1965, he graduated from the Faculty of Electrical Engineering
in Ljubljana and got a job as a power engineer at the Factory of Alumina and Aluminium in Kidričevo. He retired
in 2000. In 1963, Stojan Kerbler was one of the co-founders of the Student’s Photo Group ŠOLT. After finishing
his studies, he became a member of the Maribor Photo Club. In 1969, he was proclaimed the best exhibitor in
Slovenia for the first time, and in 1970, the best exhibitor in Yugoslavia as well. He kept that title for 12 years.

184

He was the President of the Photo & Cinema Association of Slovenia between 1974 and 1981. Stojan Kerbler
has exhibited at more than 180 solo exhibitions and participated at more than 1,400 group exhibitions at home
and abroad. He has received a total of 550 national and international awards and prizes. In 1972, he was also
awarded the Master of Photography title with international recognition (EFIAP). Today, he is still active as a
mentor, jury member, documentalist and researcher of Slovenian photography. He has also mounted several
exhibitions as a founding member and partner of the Cabinet of Slovenian Photography. He lives and works in
Ptuj and Ptujska Gora, where a permanent exhibition of his photographs has been set up since 2007.

Stojan Kerbler began photographing peasant visitors from Haloze who came to Ptuj during the fair days (the
series Portraits from the Streets of Ptuj) in the mid-1960s. From 1972 onwards, he photographed the people
of Haloze in their home environment (the series People of Haloze). He used a wide-angle lens that requires
close-up shooting and allows for a wider angle of view. He established a heartfelt relationship with these lo-
cals, who in turn posed in a relaxed manner without any uneasiness. Living a simple life, these people are
happy and in touch with the realities of existence, the environment, and processes of life such as the slaughter
of a pig (the series Pig Slaughter). Kerbler also took photos at the aluminium factory in Kidričevo and at the
carnival in Ptuj. Since 2008, he has been photographing courtyards of Ptuj. Photos of empty courtyards tell
narratives of their former owners who built such mighty buildings and the new residents who adapted them
to their needs.

MILAN PAJK
received the Prešeren Fund Award for the photo exhibition at Arkade venue in Ljubljana in 1981.

Milan Pajk was born in 1942 in Ljubljana. He graduated from the Faculty of Civil and Geodetic Engineering in
Ljubljana in 1966. He ran the Focus Photo Gallery in Ljubljana from 1976 to 1978. In the mid-1970s, he devoted
himself to photography and became a freelance artist in 1977. He co-founded Studio Znak and was its member
between 1980 and 1996. He was a professor of photography at the Academy of Fine Arts and Design in Ljubljana
between 1986 and 2014. Pajk received numerous awards and was also active in photography critique. He worked
as a freelance photographer in the fields of fashion and advertising until 2000. He has exhibited at 22 solo and
21 group exhibitions. He lives and works in Ljubljana.

Milan Pajk is one of the photographers who broke with the traditional aesthetic orientation of club photography
in Slovenia in the 1970s. The essence of photography is to him not in the documentary recording of reality, but
in the means of expressing and formulating certain artistic points. The photographs from the series Travelog

185

(1974–1977) are photographic diaries of Pajk’s travels, which highlight the photographer’s sentiment. In the series
Images of My Thoughts (2015), the reality of landscapes evolves into abstraction.

TONE STOJKO
received the Prešeren Fund Award for his 1983 exhibition of theatre photography in 1984.

Tone Stojko was born in 1947 in Strezetina in Slovenske gorice. He started studying journalism at the Faculty of
Sociology, Political Science and Journalism in Ljubljana in 1966. During his studies, he worked part-time at Radio
and Television Ljubljana broadcasting organisation. In 1968, he began working for the student newspaper Tribuna
as a photographer. From 1971 on, he was a photographer for the weekly Mladina. In 1974, he presented his first
solo exhibition. Tone Stojko is a Master of Photography with international recognition (EFIAP). After the ten-day
war for Slovenian independence in 1991, he decided to end his reportage photography. He lives and works in
Ljubljana.

Tone Stojko photographed the first theatre play in 1969, and a few years later decided to shoot systematically
performances at the Experimental Theatre Glej, the National Theatre in Ljubljana, the Slovenian Youth Theatre
Ljubljana and the City Theatre Ljubljana. When photographing in theatres, he relied on his news photography
experience. His photographs reveal all the dynamics, tension and energy of the theatre performance. In his series
Body in Play (black-and-white photographs from the 1970s and colour photographs from the early 21st century),
Stojko was fascinated by the body in movement and its visual imprint on the photographic record. He has pho-
tographed Prešeren’s laureates regularly since 1996.

ZMAGO JERAJ
received the Prešeren Award for lifetime achievement in 2009.

Zmago Jeraj was born in 1937 in Ljubljana. In 1955, he entered the painting department of the Academy of Fine
Arts in Ljubljana and completed his studies in 1960 at the Academy of Fine Arts in Belgrade (with Professor
Zora Petrović). Between 1964 and 1967 he attended a specialization in painting at the Academy of Fine Arts in
Ljubljana (with Professor Gabrijel Stupica). In 1969, he took additional training at the graphic department of the
Hornsey College of Art in London (with Professor Ian Fraser). He worked as an art teacher, and also as a professor
of drawing and painting at the Academy of Fine Arts and Design in Ljubljana between 1996 and 2007. He prac-
tised painting, photography, graphics, scenography, and fine art essay writing. In 1963, he joined the Photo &

186

Cinema Club Maribor and became its honorary member in 1993. In 1973, he was one of the initiators of the inter-
republican campaign New Photography. He died in 2015 in Ptuj.
Zmago Jeraj saw photography as a means of expression equal to painting, graphics and drawing. As an academy
trained artist, he played one of the key roles in forming the so-called Maribor circle photography (group exhibition
in 1971) in the Maribor Photo Club, which featured urban motifs and black borders (a sign of printing negatives
without cropping), used also by Stojan Kerbler. The last Jeraj’s photographic series was made of photographic
graphics: he used computer tools to change the colour intensity and add unusual, absurd motif accents to his
digital photographs.

BORIS GABERŠČIK
received the Prešeren Fund Award for his photographic series Salve et Coagula (Lat. for Dissolve and
Coagulate) and Von dieser Welt (Ger. for From This World) in 2018.
Boris Gaberščik was born in 1957 in Ljubljana. After graduating from the Biotechnical Faculty, University of
Ljubljana in 1985, he devoted himself to photography professionally. His most important solo exhibitions include
exhibitions at the Photography Gallery and Equrna (Ljubljana), Fotohof Gallery (Salzburg), Orpheum (Graz), Mod-
ern Gallery (Ljubljana), City Gallery (Ljubljana and Nova Gorica), ZPAF Gallery (Warsaw) and Vu Gallery (Paris).
His work has been featured in publications at home and abroad. He authored and co-authored photographic ma-
terial in over 150 catalogues and monographs of Slovenian artists and other publications. He lives in Ljubljana
and works as a freelance photographer.
Boris Gaberščik uses a large camera to photograph still lifes or compositional studies, which consist of everyday,
discarded or forgotten objects. A large camera, low-sensitivity films and closed apertures allow the depth of
field. The exposures are long, even several minutes. The light source is manipulated with a difuser to create the
impression of the inner light of objects that take on surreal character and symbolic meaning in photographs.
Gaberščik’s newest series include Fort Forno and Fort Benedetto (named after two coastal fortresses in Istria)
and Ospedale.

187

SEZNAM RAZSTAVLJENIH FOTOGRAFIJ:

Joco Žnidaršič

1. Chitral, 1960, fotografija na srebroželatinskem papirju, 55 x 39 cm
(donacija za stalno zbirko Galerije Prešernovih nagrajencev, od tu navajano: donacija GPN)

2. Maribor, 1968, fotografija na srebroželatinskem papirju, (Maribor) 39 x 55 cm (donacija GPN)
3. Francka (Straška gorica, Kozjansko), 1970, fotografija na srebroželatinskem papirju, 55 x 39 cm (donacija GPN)
4. Francka in Ciril Gril (Straška gorica, Kozjansko), 1970, fotografija na srebroželatinskem papirju, 39 x 55 cm (donacija GPN)
5. Hrastovec, 1970, fotografija na srebroželatinskem papirju, 39 x 55 cm (donacija GPN)
6. Skopje, 1970, fotografija na srebroželatinskem papirju, 55 x 39 cm (donacija GPN)
7. Onkološki inštitut, Ljubljana, 1971, fotografija na srebroželatinskem papirju, 55 x 39 cm (donacija GPN)
8. Playboyi (Madžarska), 1972, fotografija na srebroželatinskem papirju, 55 x 39 cm (donacija GPN)
9.–12. Transport, 1972, fotografije na srebroželatinskem papirju, 39 x 55 cm, 3 x 44 x 26 cm (donacija GPN)
13. Maistrovi borci, Ljubljana, 1974, fotografija na srebroželatinskem papirju, 39 x 55 cm (donacija GPN)
14. New York – Wall Street, 1980, fotografija na srebroželatinskem papirju, 55 x 39 cm (donacija GPN)
15. Moskva – Kremelj, 1990, fotografija na srebroželatinskem papirju, 55 x 39 cm (donacija GPN)
16.–21. Pod Triglavom, 1976, fotografije na srebroželatinskem papirju, 29,5 x 44,5 cm (donacija GPN)
22. Obstanek, 1983, barvna fotografija, 39 x 55 cm (donacija GPN)
23. JBTZ, 1988, barvna fotografija, 39 x 55 cm (donacija GPN)
24. Triglav, 12. junij 1991, barvna fotografija, 39 x 55 cm (donacija GPN)
25. Zemlja, 1997, barvna fotografija, 39 x 55 cm (donacija GPN)
26. Cvičkarija, 1999, barvna fotografija, 39 x 55 cm (donacija GPN)
27. Opoldanska strela, 2000, barvna fotografija, 39 x 55 cm (donacija GPN)
28. Lepicanec, 2002, barvna fotografij, 39 x 55 cm (donacija GPN)

Stojan Kerbler

1. V mestu, 1970, fotografija na srebroželatinskem papirju, 39 x 57,7 cm (donacija GPN)
2. Sama, 1970, fotografija na srebroželatinskem papirju, 38,7 x 57,6 cm (donacija GPN)
3. Zvedavost, 1972, fotografija na srebroželatinskem papirju, 38,5 x 57 cm (donacija GPN)
4. Fant s konjem, 1973, fotografija na srebroželatinskem papirju, 39,1 x 58 cm (donacija GPN)
5. Haložanka, 1973, fotografija na srebroželatinskem papirju, 39,2 x 58 cm (donacija GPN)
6. Haložan, 1973, fotografija na srebroželatinskem papirju, 38,1 x 57,5 cm (donacija GPN)
7. Otrok 2, 1973, fotografija na srebroželatinskem papirju, 39,1 x 58 cm (donacija GPN)
8. Koline, 1975 , fotografija na srebroželatinskem papirju, 39 x 57,5 cm (donacija GPN)

188

9. V hlevu 2, 1979, fotografija na srebroželatinskem papirju, 38 x 58,3 cm (donacija GPN)
10. Salo, 1980, fotografija na srebroželatinskem papirju, 39 x 57,5 cm (donacija GPN)
11. Stara steklarska 2, 2004, fotografija na srebroželatinskem papirju, 47,5 x 46 cm (donacija GPN)
12. Grajska, 2008, fotografija na srebroželatinskem papirju, 48,4 x 47 cm (donacija GPN)
13. Prešernova 28 – 2, 2008, fotografija na srebroželatinskem papirju, 47,5 x 46 cm (donacija GPN)
14. Prešernova 27 – 3, 2008, fotografija na srebroželatinskem papirju, 46 x 47,5 cm (donacija GPN)
15. Prešernova 25, 2008, fotografija na srebroželatinskem papirju, 48,5 x 47 cm (donacija GPN)
16. Prazen prostor, 2010, fotografija na srebroželatinskem papirju, 48 x 46,5 cm (donacija GPN)
17. Gnezdo, 2013, fotografija na srebroželatinskem papirju, 47,5 x 46 cm (donacija GPN)
18. Ovijalka, 2013, fotografija na srebroželatinskem papirju, 47,5 x 46 cm (donacija GPN)
19. Preža, 2013, fotografija na srebroželatinskem papirju, 47,5 x 46 cm (donacija GPN)
20. Obzidje, 2016, fotografija na srebroželatinskem papirju, 47,5 x 46 cm (donacija GPN)

Dvorana Škarja v 2. nadstropju Pavšlarjeve hiše (december 2020 – februar 2021):

1. Sam, 1966, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26,3 x 37,1 cm (donacija GPN)
2. Šaljivec, 1966, fotografija na srebroželatinskem papirju, 35,9 x 47,6 cm (donacija GPN)
3. Deklica s kruhom, 1970, fotografija na srebroželatinskem papirju, 38,6 x 57,6 cm (donacija GPN)
4. Gospodar, 1970, fotografija na srebroželatinskem papirju,39 x 57,7 cm (donacija GPN)
5. Gospodinja, 1970, fotografija na srebroželatinskem papirju, 38,9 x 57,8 cm (donacija GPN)
6. Misli, 1970, fotografija na srebroželatinskem papirju, 41,3 x 55 cm (donacija GPN)
7. Otožen pogled, 1970, fotografija na srebroželatinskem papirju, 24,8 x 37,5 cm (donacija GPN)
8. Pomenek, 1970, fotografija na srebroželatinskem papirju, 38,5 x 57 cm (donacija GPN)
9. Šopek, 1972, fotografija na srebroželatinskem papirju, 57 x 37,5 cm (donacija GPN)
10. Gospodar, 1972, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26,5 x 39 cm (donacija GPN)
11. Prodajalec metel, 1972, fotografija na srebroželatinskem papirju, 25,6 x 38 cm (donacija GPN)
12. Kmetica, 1973, fotografija na srebroželatinskem papirju, 39 x 57,3 cm (donacija GPN)
13. Fant, 1973, fotografija na srebroželatinskem papirju, 24,8 x 37,5 cm (donacija GPN)
14. Sam, 1973, fotografija na srebroželatinskem papirju, 39 x 58 cm (donacija GPN)
15. Trgatev, 1973, fotografija na srebroželatinskem papirju, 39 x 57,7 cm (donacija GPN)
16. V vinogradu, 1974, fotografija na srebroželatinskem papirju, 37,7 x 57,4 cm (donacija GPN)
17. Mati, 1974, fotografija na srebroželatinskem papirju, 25,6 x 57,8 cm (donacija GPN)
18. Deklica 2, 1975, fotografija na srebroželatinskem papirju, 37,9 x 58,3 cm (donacija GPN)
19. Družina, 1975, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 38 cm (donacija GPN)
20. Fant, 1975, fotografija na srebroželatinskem papirju, 37,8 x 57,8 cm (donacija GPN)
21. Razdelovanje, 1975, fotografija na srebroželatinskem papirju, 39,2 x 57,5 cm (donacija GPN)
22. Na zdravje, 1976, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26,3 x 28,9 cm (donacija GPN)
23. Koline 11, 1977, fotografija na srebroželatinskem papirju, 39 x 58 cm (donacija GPN)

189

24. Koline 4, 1978, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 38,4 cm (donacija GPN)
25. Noži, 1978, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 38,2 cm (donacija GPN)
26. Čreva, 1980, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26,2 x 37,7 cm (donacija GPN)
27. Dedek in vnuk, 1980, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26,6 x 39,3 cm (donacija GPN)
28. Kri, 1981, fotografija na srebroželatinskem papirju, 37,8 x 57,5 cm (donacija GPN)
29. Klic, 1984, fotografija na srebroželatinskem papirju, 37,5 x 25,6 cm (donacija GPN)
30. Boter in birmanec, 1984, fotografija na srebroželatinskem papirju, 38,7 x 57,5 cm (donacija GPN)
31. Kolo, 1984, fotografija na srebroželatinskem papirju, 38,5 x 57,5 cm (donacija GPN)

Milan Pajk

1.–10. Iz ciklusa Travelog, 1974–1977, fotografije na srebroželatinskem papirju, 12 x 17,8 cm (avtorjeva last)
11.–20. Iz ciklusa Podobe mojih misli, 2014, fotografije na srebroželatinskem papirju, 29,5 x 29,5 cm (avtorjeva last)

Tone Stojko

1. Manca Čermelj, Barbara Levstik, 1969, fotografija na srebroželatinskem papirju, 20 x 20 cm
(hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej)

2. Marinka Štern, 1973, fotografija na srebroželatinskem papirju, 21,5 x 33,5 cm
(hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej)

3. Brez naslova, 1983, fotografija na srebroželatinskem papirju, 22,5 x 33,5 cm
(hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej)

4. Brane Grubar in Slavko Cerjak, 1983, fotografija na srebroželatinskem papirju, 21,5 x 32 cm
(hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej)

5. Aleš Valič, 1983, fotografija na srebroželatinskem papirju, 21,5 x 32 cm
(hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej)

6. Damjana Černe in Miloš Battelino, 1984, fotografija na srebroželatinskem papirju, 22,5 x 33,5 cm
(hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej)

7. Janez Škof in Olga Kacjan, 1989, fotografija na srebroželatinskem papirju, 21,5 x 32,5 cm
(hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej)

8. Jernej Šugman, 1997, fotografija na srebroželatinskem papirju, 22 x 32,5 cm
(hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej)

9. Branko Šturbej, 2001, fotografija na srebroželatinskem papirju, 22,5 x 33 cm
(hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej)

10. Tarek Rashid, Brane Grubar, Kristijan Muck, Matjaž Tribušon, Uroš Fürst, Marko Mandič, Jernej Šugman, Aleš Valič, 2001,
fotografija na srebroželatinskem papirju, 33 x 22 cm (hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej)

11. Svetlana Makarovič, 1979, fotografija na srebroželatinskem papirju, 29,8 x 42 cm (GPN)

190

12. Boris A. Novak, 2018, digitalni print (Ilford galerie inkjet foto papir), 42 x 29,8 cm (GPN)
13. Marko Mušič, 2021, digitalni odtis (Ilford galerie inkjet foto papir), 29,5 x 42 cm (GPN)
14. Feri Lainšček, 2021, digitalni odtis (Ilford galerie inkjet foto papir), 29,5 x 42 cm (GPN)
15. Tomi Janežič, 2021, digitalni odtis (Ilford galerie inkjet foto papir), 42 x 29,5 cm (GPN)
16. Matjaž Ivanišin, 2021, digitalni odtis (Ilford galerie inkjet foto papir), 42 x 29,5 cm (GPN)
17. Lana Trotovšek, 2021, digitalni odtis (Ilford galerie inkjet foto papir), 42 x 29,5 cm (GPN)
18. Brane Senegačnik, 2021, digitalni odtis (Ilford galerie inkjet foto papir), 42 x 29,5 cm (GPN)
19. Sandi Červek, 2021, digitalni odtis (Ilford galerie inkjet foto papir), 42 x 29,5 cm (GPN)
20. Arhitekti Jereb-Budja-Majoranc, (Rok Jereb, Blaž Budja, Nina Majoranc), 2021, digitalni odtis

(Ilford galerie inkjet foto papir), 42 x 29,5 cm (GPN)

Zmago Jeraj

1.-10. Brez naslova, okrog 2010, odtisi na InkJet tiskalniku, 23 x 35 cm (last: Dimitrij Jeraj, Ljubljana)

Boris Gaberščik

1. Sepulchrum, 2015, fotografija na srebroželatinskem papirju, 22,5 x 17,4 cm (avtorjeva last)
2. Sepultura 2 (iz serije Solve et coagula), 2015, fotografija na srebroželatinskem papirju, 23,7 x 18,4 cm (avtorjeva last)
3. Babilonski stolp (iz serije Von dieser Welt), 2017, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 20,5 cm (avtorjeva last)
4. Disident (iz serije Von dieser Welt), 2017, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 20,5 cm (avtorjeva last)
5. Natura in kultura (iz serije Von dieser Welt), 2017, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 20,5 cm (avtorjeva last)
6. Pogrešam svojega Roverja (iz serije Von dieser Welt), 2018, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 20,5 cm (avtorjeva last)
7. Včeraj (iz serije Von dieser Welt), 2017, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 20,5 cm (avtorjeva last)
8. Znanost 2 (iz serije Von dieser Welt), 2017, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 20,5 cm (avtorjeva last)
9. Dve luni (iz serije Von dieser Welt), 2018, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 20,5 cm (avtorjeva last)
10. Po pikniku (iz serije Von dieser Welt), 2018, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 20,5 cm (avtorjeva last)
11. Fort Forno 1, Bale, 2019, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 20,5 cm (avtorjeva last)
12. Fort Forno 8, Bale, 2019, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 20,5 cm (avtorjeva last)
13. Fort Forno 12, Bale, 2019, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 20,5 cm (avtorjeva last)
14. Fort Forno 14, Bale, 2019, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 20,5 cm (avtorjeva last)
15. Fort Benedetto 3, Bale, 2019, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 20,5 cm (avtorjeva last)
16. Fort Forno 22, Bale, 2020, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 20,5 cm (avtorjeva last)
17. Ospedale 1, 2020, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 20,5 cm (avtorjeva last)
18. Ospedale 2, 2020, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 20,5 cm (avtorjeva last)
19. Ospedale 4, 2020, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 20,5 cm (avtorjeva last)
20. Ospedale 5, 2020, fotografija na srebroželatinskem papirju, 26 x 20,5 cm (avtorjeva last)

191

PREŠERNOVI NAGRAJENCI ZA FOTOGRAFIJO:
Joco Žnidaršič, Stojan Kerbler, Milan Pajk,
Tone Stojko, Zmago Jeraj In Boris Gaberščik

Izdala in založila: Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj,
zanjo: mag. Marko Arnež
Gorenjski muzej, zanj: mag. Marjana Žibert
Uredniški odbor: mag. Marko Arnež, ddr. Damir Globočnik,
Lidia Lokas, Matjaž Rakovec
Avtorji besedil: mag. Marko Arnež, Boris Gaberščik,
ddr. Damir Globočnik, dr. Jure Mikuž,
Milan Pajk, Matjaž Rakovec
Prevod v angleški jezik: Katarina Ropret
Jezikovni pregled: Iza Lucija Korošec, LunaLekt
Grafično oblikovanje: Bojan Lazarevič, Agora Proars
Postavitev: Marjan Božič
Tisk: Tiskarna knjigoveznica Radovljica
Naklada: 400 izvodov
Cena: 28 EUR

Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj
Glavni trg 18
4000 Kranj
Delovanje galerije omogoča Mestna občina Kranj.

Kranj, februar 2021