MFLUK 2023

1 MEDNARODNI FESTIVAL LIKOVNIH UMETNOSTI KRANJ − ZDSLU Risba − intimni zapis in temelj likovnega ustvarjanja Drawing − an intimate record and base of artistic creation 12. ri ba

2

3

ORGANIZACIJSKI ODBOR ZA PRIPRAVO FESTIVALA pri Likovnem društvu Kranj – ZDSLU in Zavodu za turizem in kulturo Kranj MARTINA MARENČIČ, akademska kiparka, predsednica umetniškega sveta Likovno društvo Kranj, umetniška vodja festivala Člani odbora KLAVDIJ TUTTA, mag. likovnih umetnosti, ustanovitelj in svetovalec MFLU Kranj PETRA VENCELJ, samostojna umetnostna zgodovinarka in kuratorka KLEMEN MALOVRH, direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj MARJANA ŽIBERT, direktorica Gorenjskega muzeja PETRA ŽIBERT, koordinatorka Zavoda za turizem in kulturo Kranj CVETO ZLATE, predsednik Likovnega društva Kranj MARKO ARNEŽ, vodja Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj JELENA JUSTIN, odnosi z javnostmi Gorenjskega muzeja BRUT CARNIOLLUS, koordinator GORAN MEDJUGORAC, koordinator, povezovalec DOMEN DIMOVSKI, član umetniškega sveta, Likovno društvo Kranj KLEMENTINA GOLIJA, članica organizacijskega odbora MFLUK Skupina za promocijo festivala NEŽA MLAKAR, pomoč pri promociji Layerjeve hiše JELENA JUSTIN, odnosi z javnostmi Gorenjskega muzeja MANCA STRUGAR, koordinatorka trženja Zavoda za turizem in kulturo, Kranj

12. MEDNARODNI FESTIVAL LIKOVNIH UMETNOSTI KRANJ − ZDSLU Risba − intimni zapis in temelj likovnega ustvarjanja Drawing − an intimate record and base of artistic creation 5. 10.–4. 11. 2023

6

7 Pogosto se vprašam, kaj si misli umetnik, ko prvič uzre veduto Kranja. Jo vidi tako kot jaz? Koliko ga fascinira mesto, ki je utrjeno na skali, se ponaša z divjo naravo na vhodu v stari del z zgodovinsko bogato dediščino in umetniškimi elementi? Vedno znova ugotavljam, v kako lepem in fotogeničnem mestu živimo. Kako pametno, uporabno in estetsko so ga zasnovali naši predniki. Kranj, za katerega vedno poudarjam, da je odprto mesto, letos nosi tudi naziv Evropske destinacije odličnosti. Našo odličnost je prepoznala Evropska komisija in verjamem, da jo vidijo tudi umetniki. Prav zato, ker umetniške oči opazujejo drugačne elemente od nas, ki nimamo umetniškega daru in lahko umetnost zgolj občudujemo, sem vedno radoveden, kako vidijo okolje, v katerem prebivamo. Kateri motivi jih najbolj navdušijo? Na letošnjem Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti bomo lahko en mesec občudovali dela več kot 100 razstavljavcev. Polovica bo domačih, polovica tujih, država v gosteh bo Hrvaška. Osrednja tema je risba, intimni zapis in temelj likovnega ustvarjanja. Udeleženci se bodo z njo predstavili v vseh razpoložljivih galerijskih prostorih v starem mestnem jedru Kranja. Po Prešernem poletju, v katerem smo izbirali med več kot 150 dogodki, se bo tako nadaljevalo dogajanje v starem mestnem jedru, ki smo ga lani oživeli z dvema novima investicijama – novimi prostori za glasbeno šolo in kulturne dejavnosti ter prenovljeno stavbo za mlade podjetnike. Prav takšno staro mesto si želimo; barvito, živahno, ustvarjalno. In Mednarodni festival likovnih umetnosti je eden tistih redkih festivalov, ki že več kot desetletje pomembno prispeva k njegovi oživitvi. Nova ekipa z umetniško vodjo Martino Marenčič lepo nadaljuje festivalsko poslanstvo, s katerim je začel mag. likovnih umetnosti Klavdij Tutta, večkrat nagrajeni slikar in grafik, idejni oče festivala in še predlani umetniški vodja, ki zdaj s svojimi dragocenimi izkušnjami deluje kot svetovalec. Čestitam vsem, ki so tako ali drugače prispevali k še eni izvedbi tako kakovostnega festivala, kot je Mednarodni festival likovnih umetnosti. Ponosni smo, da ga gosti prav Kranj. Mestna občina Kranj podpira kulturo, kultura pa ji vrača z dodano vrednostjo, ki jo prinese v okolje in skupnost. Želimo si, da bi ta sinergija trajala večno. Spoštovana organizacijska ekipa, ustvarjalke in ustvarjalci, likovni kritiki in vsi ostali udeleženci, uspešen festival vam želim. Evropska destinacija odličnosti v umetniški preobleki Matjaž Rakovec župan Mestne občine Kranj UVODNA BESEDILA

8 Kranj, kulturna prestolnica Gorenjske, s ponosom gosti že 12. Mednarodni festival likovnih umetnosti. Naše mesto na skali ponuja številne poglede: na bogato mestno arhitekturo in zgodovino, na glavne vrhove slovenskih Alp, na prelepo zeleno zaledje, na kranjsko podzemlje ali na strehe v mestnem središču, na življenja pomembnih osebnosti, ki so vsaka na svoj način zaznamovale mesto (Prešeren, Jenko, Puhar, Bleiweis, Zois …), ob koncu septembra in čez cel oktober pa se pogledi ustavljajo na čudovitih likovnih delih številnih domačih in tujih umetnikov. Poleg vseh naravnih in kulturnih znamenitosti ima Kranj čez celo leto tudi zelo bogat kulturni program od prepoznavnega Prešernovega semnja, gregorjevega, Tedna drame, Filmskega festivala Krafft in Bienala tekstilne umetnosti BIEN do kranjskega Foto Festa in številnih kulturnih dogodkov v okviru Prešernega poletja. Ko se celotno kulturno dogajanje na koncu poletja nekoliko umiri, pa se konec septembra pokaže Mednarodni festival likovnih umetnosti. Kot vsa leta na festivalu razstavlja čez 100 umetnikov na petnajstih razstavnih mestih. Festival pod novim vodstvom Martine Marenčič ponuja tudi nekaj novosti, kot so delavnice, likovni performansi, odprta druženja likovnih umetnikov ipd. Veseli smo, da je s svojo strokovnostjo in zagnanostjo dodala svoj pečat festivalu in s tem privabila še nekaj novih obiskovalcev. Veseli pa nas tudi, da v vlogi svetovalca ostaja tudi desetletni organizator, oče festivala, spoštovani Klavdij Tutta, ki s svojimi poznanstvi v Kranj pripelje umetnike z vseh delov sveta. Mednarodni festival ima seveda precej pozitivnih učinkov za področji turizma in kulture, saj je vključenih kar nekaj lokalnih umetnikov, v mestno jedro pride precej obiskovalcev, to pa pripomore tudi k oživitvi starega mestnega jedra. Festival tudi odpira vrata našim umetnikom na druge mednarodne razstave in trge ter hkrati privablja obiskovalce razstav iz tujine. Spoštovani Kranjčani in ostali obiskovalci, v mesecu oktobru imate priložnost, da si po lokacijah, kot so Layerjeva hiša, Prešernova hiša, Mestna hiša, Kranjska hiša, Pungert in druge, ogledate okoli tristo likovnih del. Še posebej priporočam, da si na Zavodu za turizem in kulturo Kranj rezervirate brezplačno strokovno vodenje po razstavah z izkušenimi vodniki. In če boste imeli srečo, vas bo na ogled del popeljala umetniška vodja festivala Martina Marenčič ali pa svetovalec in idejni oče festivala Klavdij Tutta. Na koncu prosim vse, ki vas tovrstna kulturna vsebina vsaj malo zanima, da pridete v mesto in si ogledate razstave popolnoma brezplačno, saj že s svojo prisotnostjo oziroma pokazanim interesom za spoznavanje likovnih del podpirate nadaljnji razvoj festivala. Tako Zavod za turizem in kulturo Kranj kot umetniki vam bomo zelo hvaležni za obisk 12. Mednarodnega festivala likovnih umetnosti! Klemen Malovrh direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj UVODNA BESEDILA

9 Že dvanajsto jesen zapored Likovno društvo Kranj v sodelovanju z lokalnimi galerijami, domačimi in mednarodnimi umetniki ter meščani in lokalnimi oblastmi spremeni z Mednarodnim festivalom likovnih umetnosti mesto Kranj v slovensko kulturno prestolnico. Na piedestal postavljajo likovnost in ves prostor zaznamujejo s sodobno umetnostjo. Že od samega začetka ZDSLU aktivno sodeluje pri tej obsežni mednarodni likovno-vizualni manifestaciji, ki sleherno leto v mesto pripelje daleč preko 100 vrhunskih umetnikov iz več kot 20 držav s celega sveta in njihove umetnine na ogled postavi na skoraj 20 razstaviščih po Kranju. Na slehernem festivalu izpostavijo različne specifične vsebinske teme in razne likovne zvrsti, ob katerih umetniki z likovno govorico odgovarjajo na vprašanja o problemih v sodobni umetnosti. Letošnji naslov festivala je Risba, ki je osnovna likovna prvina in izhaja že iz sive davnine, saj je bilo risanje verjetno ena prvih človekovih likovnih dejavnosti. Še danes nas navdušujejo skalne risbe v prazgodovinskih jamah, ki so polne simbolov in likov in so stare vsaj 40.000 let. Tudi vse nadaljnje visoke kulture so se vedno zanašale in opirale na risbe. Risba je bila osnova v vseh zgodovinskih obdobjih, od hieroglifov in poslikanih grobnic v starem Egiptu, preko lončenih posod stare Grčije pa do fresk rimskega imperija in risbe v srednjem ter novem veku. Tudi danes umetniki ne morejo brez risbe, saj ob njeni pomoči ali z njo ustvarjajo umetnine, ki temeljijo na črtah in potezah in jih lahko najdemo povsod. Tehnologija se sicer premika in razvija skozi čas, a risanje je večna in nenadomestljiva tehnika samoizražanja, ki človeku omogoča, da s črtami predstavi svoja čustva v dvodimenzionalni obliki. Lahko rečemo, da je risba oblika vizualne dvodimenzionalne predstavitve umetnosti in je likovna tehnika, pri kateri se predmet upodablja s črtami, saj so vse risbe ne glede na izbrani material ali podlago vedno vezane na črto in površino. Poiskati zadovoljiv odgovor na vprašanje, kaj je risba, se zdi glede na vse neskončne možnosti, ki se odpirajo v tem mediju, nemogoče. Morda lahko rečemo, da je svet risbe oder in da so na tem odru njeni številni manjši svetovi. Olga Butinar Čeh dipl. umet. zgodovinarka, kustosinja ZDSLU Svet risbe UVODNA BESEDILA Mag. Zoran Poznič predsednik ZDSLU Risba sama po sebi predstavlja nekakšno pranačelo vsega likovnega. Vse drugo je v resnici podaljšek, nadgradnja, grajenje. Žlahtnost same tehnike je v sodobnosti včasih zelo zanemarjena in tako disciplino prepušča naključjem ter entuziazmu posameznika. Pa vendar pred nas stopa v vsej svoji veličastni večnosti in končni izpolnjenosti. Kot genetski zapis črta ostaja naš spremljevalec ter obenem zapisovalec nas samih in časa, v katerem živimo.

10 Na 12. Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Kranj ZDSLU, smo za glavno temo izbrali risbo, ki ponuja obilo možnosti za izraz v vseh medijih na likovnem področju. Obravnavamo risanje kot raziskovalno sredstvo s precejšnjim poudarkom na opazovanju, reševanju problemov in kompoziciji ter kot pripravo na sliko ali izdelavo prostorskega objekta, risbo pa kot osnovo vsem oblikam likovnega ustvarjanja: grafiki, slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi in oblikovanju. V zgodovini človeštva je bila risba temeljno izrazno sredstvo in je ena najstarejših oblik človeškega izražanja znotraj vizualnih umetnosti. Na festivalu se letos znova predstavlja nekaj čez 100 avtorjev, polovica slovenskih in polovica avtorjev izven meja Slovenije. Njihovo delo tako kot vsako leto spremlja več umetnostnih zgodovinarjev in likovnih kritikov. Izbor selekcioniranih mednarodnih avtorjev so omogočili likovni poznavalci in likovni kritiki iz več evropskih držav in širše. Predstavljeni so slikarji, kiparji, grafiki, oblikovalci vizualnih sporočil, fotografi, videasti, arhitekti in ustvarjalci novih praks. Država v gosteh je letos naša soseda Hrvaška. V galeriji Likovnega društva Kranj boste tako lahko letos videli pet hrvaških avtorjev, ki jih je izbrala umetnostna zgodovinarka in kritičarka Sanda Stanaćev Bajzek. Kot vsako leto bomo podelili dve glavni nagradi in več priznanj za presežke v likovni umetnosti na temo risba. Predvsem nam je v čast tudi letos podeliti priznanje za življenjsko delo, ki ga bo dobil slovenski akademski slikar, ilustrator in avtor animiranih filmov Milan Erič. Pregledna razstava njegovih del bo v Galeriji Kranjske hiše. Vljudno vas vabimo, da se sprehodite po festivalskih prizoriščih v starem mestnem jedru Kranja. Martina Marenčič umetniška vodja festivala Cveto Zlate predsednik Likovnega društva Kranj UVODNA BESEDILA Organizacija tako velike likovne manifestacije, kot je Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj − ZDSLU 2023, je velik zalogaj, že dvanajsti v vrsti. K projektu smo v vseh teh letih pristopali profesionalno in odgovorno do umetnikov ter kulturnega občinstva. Poleg ustvarjalcev na likovnem področju k sodelovanju vabimo tudi likovne kritike, galeriste in druge poznavalce likovne umetnosti, ki prihajajo tako iz Slovenije kot tudi iz tujine. Naše društvo se lahko pohvali, da je eno najbolj dejavnih v okviru Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Sloveniji. V oktobru bo mesto Kranj zopet postalo mesto umetnosti in vabim vas, da se nam pridružite pri širjenju kulture in likovne umetnosti.

11 Umetnost v svoji sporočilnosti prebuja ustvarjalni svet, ki za človeka ne more obstajati zunaj njegovega notranjega sveta. A notranji svet, ki nam ga predstavlja vizualna umetnost letošnjega Mednarodnega festivala likovnih umetnosti, ne more ostati nedotaknjena brez življenjskih stikov z naravo, brez človeških usod, brez kulturnega izročila, brez razmerij med ljudmi in predmeti, brez stika s preteklostjo, brez dotika nadnaravnega. Živimo v času podob digitalnih medijev, ki nam prinašajo sodobne načine vizualnega komuniciranja. A kljub vsemu v klasičnih likovnih tehnikah, torej v risbi, slikarstvu in grafiki, ki naj ne bi več veljale za dominantne likovne zvrsti našega časa, najdemo močan izrazni prostor za sporočanje osebnoizpovednih vizualnih izkušenj. Ustvarjalci risb še vedno zaupajo v sporočilnost likovne črte ter v sozvočje ustvarjalne roke, pisala in papirja, ki nam prinašata konkretne, čutne, simbolne in duhovne vsebine. Vsebine, ki so pristne in iskrene, ki v nas zbudijo emocije kot muzejski predmeti, ki jih v Gorenjskem muzeju že sedemdeset let ohranjamo za naslednje rodove. Gorenjski muzej z zbirkami pripoveduje zgodbe o naših vaseh in mestih, o naši pokrajini in državi. Je tudi prebivališče muz človeške ustvarjalnosti in varuh zbirk likovne ter drugih umetnosti. V muzeju te zgodbe ohranjamo za naslednje rodove. A za današnji čas jih interpretiramo, da bi dediščino in umetnost spoznal, užival ter soustvarjal širši krog različnih deležnikov. Gorenjski muzej tako želi s svojim galerijskim programom prispevati opazen delež na področju prezentacije gorenjske, slovenske in tuje umetnosti. V sodelovanju s kranjskimi javnimi zavodi in drugimi referenčnimi ustanovami ter posamezniki si prizadeva za kakovostne galerijske projekte, namenjene tako strokovni kot širši javnosti, ki so izraz reinterpretacije ter kritične in aktualne izbire. Na ta način učinkoviteje predstavljamo umetnost najrazličnejšim skupinam javnosti in pripomoremo k boljšemu splošnemu razumevanju umetnosti v vsakdanjem življenju. Z izvajanjem spremljevalnih programov poleg razstav vzpostavljamo dodano vrednost in rišemo ločnice od ostale množične popularne kulture. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki se trudite, da Mednarodni likovni festival vsako leto znova zaživi v kranjskih galerijah. Umetnost vsakega izmed nas nagovarja drugače, zato verjamem, da se bo festival dotaknil tudi vas, ki boste prebirali ta katalog ali si ogledali umetniška dela. Mag. Marjana Žibert direktorica Gorenjskega muzeja UVODNA BESEDILA

12 Države udeleženke Slovenija Hrvaška Bosna in Hercegovina Srbija Ukrajina Armenija Rusija Združene države Amerike Avstrija Italija Nemčija Belgija Latvija Češka Francija Španija Japonska

13 LIKOVNO DRUŠTVO KRANJ Galerija likovnega društva Kranj GORENJSKI MUZEJ Galerija Mestne hiše in klet Mestne hiše Stebriščna dvorana Galerija in klet Prešernove hiše Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj Vrt gradu Khiselstein ZAVOD ZA TURIZEM IN KULTURO KRANJ Galerija Kranjske hiše LAYERJEVA HIŠA Galerija Layerjeve hiše Galerija Mahlerca Mergentalerjeva ulična galerija STOLP ŠKRLOVEC Galerija Janez Puhar OSTALE LOKACIJE Ulična galerija pred Mestno knjižnjico Kranj – TAM TAM Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Galerija Ceneta Avguština Pungert − Kaffe galerija Pungert FESTIVALSKA prizorišča

14

15 Prizorišče GALERIJA LIKOVNEGA DRUŠTVA KRANJ Država v gosteh: Hrvaška V enem osrednjih razstavišč festivala se letos kot država v gosteh predstavlja Hrvaška. Razstavljena so dela sedmih hrvaških ustvarjalcev na področju risbe po izbiri kuratorke iz Zagreba Sande Bajzek Stanacev. Lucija Jelić Petar Koši Duje Medić Hrvoje Peruzović Vesna Šantak Nada Žiljak Albert Kinert

16 Lucija Jelić se je rodila leta 1996 v Zadru. Leta 2015 je diplomirala na Šoli za uporabno umetnost in oblikovanje v Zadru ter pridobila naziv slikarski oblikovalec. Istega leta se je vpisala na študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, kjer je diplomirala leta 2022. V okviru programa Erasmus se je eno leto izobraževala na Facultad de Bellas Artes Univerze Complutense v Madridu. Je dobitnica nagrade Vladimir Dodig Trokut – Iva Vraneković: Umetniki umetniku leta 2021 in nagrade na Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Kranj leta 2022. Lucija Jelić / Slavolok, žgan les in pepel, 220 x 240 x 30 cm, 2023 Petar Koši se je rodil 1. julija 1995 v Zagrebu. Leta 2011 se je vpisal na Šolo za uporabno umetnost in oblikovanje v Zagrebu, kjer je leta 2014 diplomiral kot aranžer in scenograf. Leta 2015 se je vpisal na Akademijo likovnih umetnosti v Zagrebu, smer kiparstvo. Preko programa študentske izmenjave je leta 2018 študiral na Universidad de Bellas Artes v Granadi v Španiji. Leta 2020 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu in pridobil akademski naziv magister kiparstva. Med študijem je prejel dve rektorjevi nagradi za timsko znanstveno in umetniško delo ter nagrado akademskega sveta ALU za najuspešnejše diplomante. Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah, razstavlja pa tudi samostojno. Petar Koši / Legija, kombinirana tehnika (oglje, marker, tuš, svinčnik, rapidograf na papirju) 140 x 170 cm, 2019 GALERIJA LIKOVNEGA DRUŠTVA KRANJ

17 Duje Medić (Brela, 1986) je leta 2010 diplomiral na oddelku za grafiko Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu. Sodeloval je na enaindvajsetih samostojnih in več skupinskih razstavah doma in v tujini, med katerimi velja izpostaviti Hommage Olovci (Muzej likovnih umetnosti v Osijeku) z Josipom Vaništo, Davorjem Vrankićem in Adolfom Waldingerjem. Leta 2015 je sodeloval pri organizaciji mednarodne delavnice Science Meets Art – Genomics for Peace v rojstnem kraju Brela skupaj s prof. Ivanom Đikićem (Goethe University, Frankfurt) in dr. Martinom Mijuškovićem (Inštitut za raziskave raka v Londonu, Velika Britanija). Leta 2016 je bil zaposlen kot zunanji sodelavec na Grafični fakulteti v Zagrebu. Istega leta je bival v rezidenci Cite International des Arts v Parizu. Poleg risbe se ukvarja z multimedijskimi deli in grafičnim oblikovanjem. Je član HZSU in HULULK. Duje Medić / Babilon, svinčnik na papirju, 100 x 100 cm, 2019 GALERIJA LIKOVNEGA DRUŠTVA KRANJ Hrvoje Marko Peruzović se je rodil leta 1971 v Zagrebu. Diplomiral je na Šoli za uporabno umetnost in oblikovanje v Splitu. Leta 1995 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu (razred prof. Ðura Sederja). Potoval je in nekaj časa preživel v Parizu, Milanu, Benetkah in na Dunaju. Je član HZSU in HULU Split ter DHK Zagreb. Poleg slikarstva se ukvarja s klasično grafiko, ilustracijo, kiparstvom in fotografijo. Razstavljal je na več kot šestdesetih samostojnih in številnih skupinskih razstavah na Hrvaškem in v tujini. Piše poezijo, aforizme in krajše eseje s področja umetnosti. Živi in dela v Zagrebu kot svobodni umetnik. Hrvoje Marko Peruzović / Angel, svinčnik, 50 x 70 cm

18 Vesna Šantak Akademska slikarka in grafičarka (mag. art) je bila rojena leta 1969 v Zagrebu. Diplomirala je na akademiji likovne umetnosti v Zagrebu leta 1998 v razredu prof. Franeta Para, oddelek za grafiko. Od leta 1996 razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah. Ukvarja se s slikarstvom, kiparstvom, plesom, ilustracijo in fotografijo. Poleg umetniške dejavnosti se ukvarja z organizacijo razstav, pedagoškim delom in izobraževanjem. Leta 2010 je v času umetniškega rezidenčnega programa na Cite internationale des arts Paris realizirala avtorski projekt Zvoki mesta (plesni performans) v koncertni dvorani Edmond Michelet v Parizu, sodelovala na skupinski razstavi 11 Visions v galeriji ART EST v Parizu. Je avtorica in organizatorka šestih mednarodnih skupnih razstav umetnikov iz Hrvaške in Francije, ki so bile organizirane v priznanih galerijah v Zagrebu in Sesvetah. Od leta 1996 se je predstavila na 35 samostojnih in 83 skupinskih razstavah na Hrvaškem in v tujini v priznanih galerijah, njene slike in skulpture pa se nahajajo v galerijskih fondih in med ljubitelji umetnosti doma in po svetu. Je članica Hrvaškega društva likovnih umetnikov (HDLU), Društva Punkt, Academie Moderne ter Hrvaškega društva likovnih umetnikov in likovnih kritikov (HULULK). Je vodja Galerije Vladimir Bužančić v Kulturnem centru Novi Zagreb. Vesna Šantak / Gibanje skozi zvok I, tuš in pero, 50 x 35 cm, 2015 GALERIJA LIKOVNEGA DRUŠTVA KRANJ

19 Nada Žiljak Rojena je bila leta 1944 v Zagrebu v slikarski družini Kinert. Leta 1967 je diplomirala na ALU v Zagrebu. Ustvarja v številnih tehnikah: olje na platnu, akril, akvareli, pasteli, suha igla, jedkanica, linorez. Svoja dela je doslej predstavila na približno osemdesetih samostojnih razstavah doma in v tujini: Budimpešta, Kairo, Gradec, Kijev, Pécs, Bratislava, Pariz, London, Kuala Lumpur, Taipei, Asbach, Bihać, Sarajevo, Pittsburgh ... Uvaja dualno sliko, imenovano InfraredArt, v slikarstvo. Kritike, eseji in študije o slikarstvu Nade Žiljak so zbrani na spletni strani: www.gallery- -hr.com/NADAZILJAK.htm. Njene slike so bile objavljene v sedmih monografijah Đura Vanđure, Branke Hlevnjak in Dore Kinert Bučan. GALERIJA LIKOVNEGA DRUŠTVA KRANJ Albert Kinert Rojen je bil leta 1919 v Vinkovcih. Leta 1939 se je vpisal na ALU v Zagrebu in študiral pod mentorstvom profesorjev O. Mujadžića, K. Hegedušića, M. Tartaglie, Lj. Babić in T. Krizman. Že med študijem (1943) je izdal mapo s 40 litografijami, za katero je predgovor napisala Lj. Babić. Po končanem študiju (1945) se je preživljal z risanjem ilustracij in postavljanjem knjig. Leta 1947 je bil predlagan in izvoljen za asistenta na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu, a je po treh mesecih odstopil. Takrat je bil plodovit ilustrator, razstavljal je na prvi razstavi skupine Mart 1957, nato pa je s skupino kolegov ustanovil skupino Zagreb 58. redi 50. let se je zaposlil na ŠPU v Zagrebu, v začetku 60. let pa je bil izvoljen za docenta na ALU v Zagrebu, nato za rednega profesorja do upokojitve leta 1984. Kinert je bil izjemen slikar in grafik ter avtor več pesniških zbirk. Razstavljal je na 36 samostojnih in več kot 200 skupinskih razstavah ter izdal sedem grafičnih map, za katere je prejel številna priznanja in nagrade. Izdal je dve monografski deli. Umrl je v Zagrebu leta 1987. Albert Kinert / Shranjeno pod Geni, flomaster, 70 x 50 cm, 1971 Nada Žiljak / Srečanja, tuš, 70 x 50 cm, 2023

20 Bard Iucundus Mirsad Begić Vladimir Veličkovič Safet Zec Jiři Anderle Avgust Černigoj Andre Masson Juan Miro Zoran Mušič Jože Tisnikar Emira Turnadžić Darko Slavec Črtomir Frelih Boge Dimovski Herman Gvardijančič Takayuki Nagai Alenka Kham Pičman Lorenzo Palumbo Cveto Zlate Milan Marin Ivo Mršnik Anamari Hrup Bagrat Arazyan Irena Gayatri Horvat Eva Petrič Tomaž Šebrek Maja Zaplotnik Noriaki Sangawa Križan Blažka Iztok Šmajs - Muni Klavdij Tutta Sebastijan Vojvoda Damijan Kracina Matej Kocjan - Koco Andrej Štular Milanka Fabjančič Arjan Pregelj Ajda Kadunc Domen Dimovski Lisa Foster Samuel Patthey Sofiya Kruglikova Zane Oborenko Mitja Bokun Vesna Davidovič Katarina Toman Kracina Nik Anikis Christine Todt Klementina Golija Anja Kranjc Brane Širca Valentino Moradei Serhiy Savchenko Tina Pavlin Jana Seliškar Judith P. Fisher Janez Boljka Zvonko Čoh Bine Rogelj Andreja Eržen

21 Prizorišče GORENJSKI MUZEJ

22 GORENJSKI MUZEJ Bard Iucundus (rojen Leobard Oblak) je leta 1973 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in se v letih 1977/78 izpopolnjeval v Parizu. Ukvarjal se je tudi z grafiko, knjižno opremo, gledališko scenografijo in kostumografijo ter poezijo. Kot član Skupine 441 je sooblikoval manifest baročnega surrealizma (1967) in sodeloval pri ustanovitvi Literarnega gledališča Pupilija Ferkeverk (1969). V Iucundusovem slikarstvu je zaznaven razpon od simbolne arhetipike, oprte na filozofski sistem kabale (1972–75), prek razmišljanja o nastanku duha in materije (imaginarni pejsaži iz 1974–75) do naravne figuralike (moški portreti iz 1977–86, ki se navezujejo na umetnost F. Goye, W. Hogartha, H. Daumiera, G. Boldonija). Tako kot slike je tudi risbe ustvarjal v ciklih (Prikazni, 1980; Abecedni preroki, 1981; Lastniki besed, 1982; Občasni demagogi, 1984; Ameriški ciklus, 1984–85). Iucundus se uvršča med umetnike anahroniste, interprete zgodovinskega sporočila slikarstva od manierizma do romantike. Vladimir Veličković je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo beograjske univerze. Med letoma 1963 in 1966 je bil pomočnik v mojstrski delavnici Krsta Hegedušića v Zagrebu. Leta 1965 je prejel nagrado na bienalu v Parizu, kamor se je preselil naslednje leto. Veličković je pozornost javnosti vzbudil leta 1967 z razstavo v Galerie du Dragon v Parizu, ki ga je uveljavila kot enega vodilnih umetnikov umetniškega gibanja narativne figuracije. Leta 1983 je bil izvoljen za profesorja na École nationale supérieure des Beaux-Arts v Parizu in je tam poučeval do leta 2000. Leta 1985 je bil izvoljen za člana Srbske akademije znanosti in umetnosti (SANU) in za častnega doktorja znanosti Univerze v Kragujevcu. Prejel je najvišje francosko priznanje na področju kulture in umetnosti poveljnik Reda umetnosti in književnosti. Njegove slike so bile od leta 1951 razstavljene v mnogih državah v Evropi in Ameriki. Od 7. decembra 2005 in do smrti leta 2019 je bil član Académie des Beaux-Arts, sekcija I, sedež številka 7. Bard Iucundus / brez naslova, tuš risba na papir, 24 x 18 cm, 1973 Vladimir Veličković / Fig.D, barvna serigrafija, 1989

23 Mirsad Begić Srednjo umetniško šolo je obiskoval v Sarajevu (1969–74). Kiparstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri Zdenku Kalinu in Slavku Tihcu, diplomiral je leta 1979 pri Dragu Tršarju, pri katerem je leta 1986 končal tudi specialistični študij. V študijskem letu 1982/83 se je na povabilo in s štipendijo šole izpopolnjeval na St. Martin's School of Art v Londonu pod mentorstvom Anthonyja Cara, največ pa je sodeloval s Timom Scottom. Kljub povabilu na sarajevsko akademijo se je odločil, da se vrne v Ljubljano, kjer od leta 1983 živi in dela kot svobodni umetnik. Ustvaril je več kiparskih ambientalnih ciklov z značilnimi naslovi: Pompejanski mozaik, 1985; Paleolitska zgodba, 1984–86; Zgodba za vse, 1990/91. Njegov obsežni življenjski cikel, ki ga je prvič razstavil leta 1985, nosi naslov Ohraniti sanje. V prvi polovici osemdesetih let 20. stoletja je večkrat razstavljal s skupino Junij. Ustvaril je več deset javnih portretnih plastik, med drugim reliefna južna stranska vrata ljubljanske stolnice, na katerih je upodobil ljubljanske škofe 20. stoletja (1996), kipa Jožeta Tisnikarja v Slovenj Gradcu (2003) in Antona Ažbeta v Münchnu (2004) ter spomenik županu Hribarju na Bregu v Ljubljani (2010). Leta 1986 je izdelal orjaško kompozicijo s čolni za stalno muzejsko zbirko v São Paulu. Njegova dela najdemo tudi v galerijskih zbirkah v Tuzli, Sarajevu, Somborju in drugje. Leta 2012 so na vojaškem pokopališču v Logu pod Mangartom postavili njegov spomenik vojakom iz Bosne in Hercegovine, ki so se na strani Avstro-Ogrske bojevali na soški fronti. V letih 1976 in 1978 je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Za risbo je leta 1980 prejel nagrado na trienalu jugoslovanske študentske risbe v Beogradu in 1990 na X. trienalu sodobne jugoslovanske risbe v Somborju. Leta 1987 je prejel zlato diplomo na VI. razstavi jugoslovanskega portreta. Leta 1997 je prejel Župančičevo nagrado, 2000 pa nagrado Prešernovega sklada za cikel Ohraniti sanje. Mirsad Begić / brez naslova, mešana tehnika na papirju, 21 x 30 cm, leto nastanka ni znano GORENJSKI MUZEJ

24 GORENJSKI MUZEJ Safet Zec Rojen je bil leta 1943 v Rogatici (Bosna in Hercegovina). Po končani Srednji umetniški šoli v Sarajevu je nadaljeval študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Beogradu, kjer je diplomiral leta 1969 in tri leta zatem končal specialko. Že v sedemdesetih letih je postal osrednja osebnost tako imenovanega poetičnega realizma, v začetku devetdesetih pa je bil uveljavljen kot eden najpomembnejših likovnikov v državi, sodeloval je na mnogih pomembnih mednarodnih razstavah. V Beogradu je živel in delal do leta 1989, nato se je z družino preselil v Sarajevo, kjer se je leta 1992 začela vojna, zato je zapustil domovino in se naselil v italijanskem Vidmu, leta 1998 pa je svoj drugi dom našel v Benetkah. Safret Zec v Italiji neprestano in intenzivno ustvarja na področju slikarstva, risbe in grafike (vsa dela, nastala do leta 1992, so ostala v sarajevskem ateljeju). Že leta 1994 je svoja nova dela predstavil na prvi samostojni razstavi v Italiji, odtlej je imel več kot 100 razstav v Italiji in v drugih mestih Evrope, v Združenih državah Amerike in v Jordaniji. Je član pomembnih stanovskih združenj po Evropi, tudi ULUBiH, prejel je več kot 20 nagrad in priznanj, med drugimi leta 2007 tudi orden za umetnost in književnost Republike Francije in naziv vitez umetnosti. Njegova dela so v pomembnih evropskih in svetovnih galerijah, muzejih in privatnih zbirkah. Zec od konca vojne v nekdanji Jugoslaviji ponovno pogosto potuje v Bosno in Hercegovino in tam tudi ustvarja. Sarajevska Zbirka Atelje Zec v centru mesta je razstavni prostor njegovega sarajevskega opusa ter vseh njegovih novih umetnin, ki jih je ustvaril v zadnjih petnajstih letih, ter je postala središče kulturnih dogodkov v mestu. Safet Zec danes živi in ustvarja v Benetkah, Sarajevu, Počitelju in Parizu. Safet Zec / Pokrito telo, risba s svinčnikom za ceramolle (soft-ground) bakropis, 50 x 70 cm, 2011

25 GORENJSKI MUZEJ Jiří Anderle Leta 1961 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Pragi – smer slikarstvo pri Antonínu Pelcu in smer grafika pri Vladimírju Silovskem. V letih od 1969 do 1973 je delal kot asistent na UIA pod Zdeněkom Sklenářem in Jiříjem Trnko. V veliko svojih delih Anderle izraža človekovo eksistencialno tesnobo in splošno brezčasnost. V zadnjem času se njegovo delo približuje abstrakciji. Anderle je imel skoraj 100 samostojnih razstav po vsem svetu, njegova dela pa so predstavljena v približno 40 galerijah in muzejih, vključno z newyorškim Metropolitanskim muzejem in pariškim centrom Pompidou. Avgust Černigoj je v Trstu obiskoval umetno-obrtno šolo in po koncu prve svetovne vojne poučeval risanje v Postojni. Od leta 1922 je študiral na münchenski akademiji Becker-Gundahel in umetnoobrtni šoli Hillerbrand. Kratek čas je bil študent v Weimarju v šoli Bauhaus. Tam se je le seznanil z osnovami konstruktivizma. Zaradi razstave na ljubljanski Tehniški šoli leta 1924 je prišel v konflikt s takratno politično oblastjo, tako da je moral leta 1925 zapustiti Ljubljano. Sodeloval je v konstruktivističnem gibanju v Trstu, družil se je z enako vsestransko in avantgardno mislečimi umetniki. V letih 1927−1937 se je ukvarjal s slikanjem velikih ladijskih dekoracij v okviru Studia d'architettura e decorazione za družbe Lloyd, Cosulich in druge. Med vojno je poslikal cerkve v Drežnici (skupaj z Zoranom Mušičem), Grahovem, Knežaku (Križev pot), Košani in Baču. Po 2. svetovni vojni je vse do upokojitve leta 1970 deloval kot profesor risanja na slovenski gimnaziji in na slovenskem učiteljišču v Trstu. Med njegovimi učenci je bil Boris Podrecca. Njegovo ustvarjanje v povojnem obdobju kaže razvoj od krajinarstva prek kubistične interpretacije videnega (okoli 1956) do nove abstrakcije (okoli 1960). Proti koncu šestdesetih let 20. stoletja se je posvetil kolažem in konstruiranju objektov ter okoli leta 1970 dosegel ponoven ustvarjalni vzpon. Černigoj je utemeljitelj konstruktivizma na Slovenskem in eden najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Leta 1976 je prejel Prešernovo nagrado, pet let zatem pa je postal (zunanji) dopisni član SAZU. Jiří Anderle, jedkanica in akvatinta, 30 x 21 cm Avgust Černigoj / Mesto I, praskanka v stiroporno ploščo – kolorirana, 50 x 50 cm

26 GORENJSKI MUZEJ André Masson Študij umetnosti je začel pri enajstih letih na Académie Royale des Beaux-Arts v Bruslju pri Constantu Montaldu, nato pa se je izpopolnjeval v Parizu. Njegova zgodnja dela kažejo zanimanje za kubizem. Kasneje se je povezal z nadrealizmom in bil eden najbolj navdušenih predstavnikov nadrealističnega avtomatizma, saj je ustvaril številna avtomatistična dela s peresom in tušem. Masson je eksperimentiral s spremenjenimi stanji zavesti z umetniki, kot so Antonin Artaud, Michel Leiris, Joan Miró, Georges Bataille, Jean Dubuffet in Georges Malkine, ki so ustvarjali v soseščini njegovega ateljeja v Parizu. V času nemške okupacije Francije med drugo svetovno vojno so nacisti njegovo delo obsodili in označili kot degenerirano. S pomočjo ameriškega novinarja Variana Frya je Masson pobegnil nacističnemu režimu, in sicer z ladjo iz Marseilla na francoski otok Martinique, od koder je odšel v Združene države. Ob prihodu v New York so cariniki, ki so pregledali Massonovo prtljago, našli zalogo njegovih erotičnih risb. Ker je živel v New Prestonu v Connecticutu, je njegovo delo pomembno vplivalo na ameriške abstraktne ekspresioniste, kot je Jackson Pollock. Po vojni se je vrnil v Francijo in se naselil v Aix-en-Provence, kjer je naslikal številne krajine. Masson je leta 1936 narisal motiv za naslovnico prve številke revije Acéphale Georgesa Batailla in sodeloval pri vseh njenih številkah do leta 1939. Njegov svak, psihoanalitik Jacques Lacan, je bil zadnji zasebni lastnik provokativne slike Gustava Courbeta Izvor sveta (L'Origine du monde) – in Massona je prosil, naj naslika nadrealistično varianto. Zoran Mušič Kot slikarski, grafični in risarski mojster je večino svojih zrelih let preživel med Benetkami in Parizom. Slikal je predvsem krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, drevesa, vedute Benetk, dvojne portrete z ženo Ido in pretresljive starostne avtoportrete. Motive je ves čas navezoval na Kras in na kraške prizore. Svetovno prepoznavnost je dosegel s ciklom Nismo poslednji, v katerem je oživil prizore svoje lastne izkušnje v koncentracijskem taborišču Dachau. André Masson / Par, barvna litografija, 1972 Zoran Mušič / Dalmatinski pejsaž, litografija, 25 x 31 cm, 1967

27 GORENJSKI MUZEJ Joan Miró se je rodil leta 1893 kot sin zlatarja v Barceloni. Leta 1912 začel študij na Akademiji za umetnost v Barceloni. Leta 1920 je prvič odpotoval v Pariz, kjer se je izpopolnjeval v risanju na akademiji La Grande Chaumière. Leta 1926 je skupaj z Maxom Ernstom delal scenografijo za igro Romeo in Julija. Naslednje leto se je preselil v Cité des Fusains, kjer je imel za sosede tudi slavne Maxa Ernsta, Jeana Arpa in Pierra Bonnarda. Leta 1928 je spoznal kiparja Alexandra Calderja, s katerim sta spletla tesno prijateljstvo, ki je imelo velik vpliv tudi na Mirójevo ustvarjanje. Leto po vrnitvi v hišo svojega otroštva leta 1932 je spoznal Vasilija Kandinskega. Na željo svoje mame je leta 1944 začel z izdelovanjem bronastih skulptur in z delom s keramiko. Leta 1956 se je Miró preselil v Palmo de Mallorca. Leta 1958 se je s svojo ženo vselil v novo domovanje, imenovano Son Abrines. V istem letu si je z Guggenheimovo mednarodno nagrado pridobil še hišo Son Boter, ki je bila prvotno načrtovana kot kiparska delavnica, a je kasneje postala Mirójev drugi slikarski atelje. Gradnjo delavnic je prevzel Mirójev dober prijatelj Josep Lluís Sert, direktor fakultete za oblikovanje na harvardski univerzi, ki je veljal za glasnika evropske avantgardne arhitekture. Za Mirója je ustvaril poetično in funkcionalno sobo, v kateri je ta svoj umetniški proces razvil do najvišje točke. Miró je umrl 25. decembra 1983 v Palmi de Mallorca in bil svečano pokopan v družinski grob. Zaradi skrbi, da bi bilo njegovo delo pozabljeno, je Miró del svoje lastnine kot darilo podaril mestni upravi Palme de Mallorca. V čast darilu je bil leta 1981 ustanovljen sklad Fundació Pilar i Joan Miró a Mallorca. Jože Tisnikar je bil slikar samouk. Dolgo je delal kot obdukcijski pomočnik v secirnici slovenjegraške bolnišnice. Med letoma 1954 in 1964 se je slikarsko izoblikoval pod mentorstvom akademskega slikarja Karla Pečka v Slovenj Gradcu. Postal je cenjen med ljudmi, šolanimi slikarji in kritiki. Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1970 za slikarska dela, razstavljena v letu 1969. Bil je slikar, ki ga je priznala in cenila tudi tujina. Najbolj je poznan po svojih upodobitvah krokarjev in temačnih podobah mrtvih, pogrebov, krajin in avtoportretov. Njegove umetnine so polne ekspresivnih in eksistencialističnih vsebin. Ustvarjal je risbe in slike z različnimi tehnikami, posebej v tehniki jajčne tempere. Umrl je kot pešec v prometni nesreči, kmalu po julijski otvoritvi velike retrospektivne razstave v galeriji v Slovenj Gradcu. Pred galerijo so mu po smrti postavili spomenik, delo Mirsada Begića. Joan Miró / Cvetje za prijatelja, barvna študija, 40 x 30 cm, 1964 Jože Tisnikar / V ateljeju, risba z ogljem na barvnem papirju, 50 x 43 cm

28 Emira Turnadžić (Zagreb, 1955) je leta 1979 diplomirala na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu pri prof. Ismarju Mujezinoviću. Po končanem študiju je dve leti ustvarjala v slikarski mojstrski delavnici Ljube Ivančića in Nikole Reiserja. Poučevala je risanje na sarajevski Akademiji za likovno umetnost. Leta 1981 je dobila nagrado na 11. Bienalu mladih na Reki in leta 1982 še nagrado za slikarstvo na razstavi v galeriji Collegium Artisticum v Sarajevu. Živi in dela v Ljubljani. Emira Turnadžić / brez naslova, kemični svinčnik na papirju, 2022 Darko Slavec Rodil se je leta 1951 v Postojni. Diplomiral je leta 1975 na ALU v Ljubljani pri prof. dr. Jelisavi Čopič in leta 1977 zaključil slikarsko specialko pri prof. Gabrielu Stupici ter tri leta zatem grafično specialko pri prof. Bogdanu Borčiču. Pripravil je več kot 200 samostojnih likovnih predstavitev in sodeloval na preko 210 skupinskih razstavah doma in v tujini. Od leta 1979 do upokojitve 2018 je predaval predmete s področja likovne umetnosti, oblikovanja in fotografije na oddelku za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje NTF Univerze v Ljubljani. Leta 1990 je soustanovil Visoko šolo za risanje in slikanje ter do leta 2010 na njej tudi predaval. Leta 2020 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužni profesor. V letu 2009 je bil o njegovem ustvarjanju na RTV Slovenija posnet dokumentarni film Od kruha do zvezd. Živi in dela v Ljubljani in Orehku pri Postojni. GORENJSKI MUZEJ Darko Slavec / Elementarna prarisba I, tuš na papir, 50 x 70 cm, 2023

29 Črtomir Frelih se je rodil 20. 8. 1960 na Nomenju v Bohinju. Leta 1985 je diplomiral na Oddelku za grafiko na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, kjer je končal tudi grafično specialko in znanstveni magisterij iz likovne didaktike. Od leta 2014 je redni profesor za grafiko na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete UL. Za svoje umetniško delo je leta 2019 prejel nagrado za življenjsko delo Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije. Leto zatem je prejel glavno nagrado Mednarodnega bienala risbe v Prištini in zlato plaketo Univerze v Ljubljani. V letih 2022/23 je imel pregledno razstavo svojega grafičnega dela v MGLC Ljubljana. Črtomir Frelih / Grmečica 2a, pastel, akril, vosek, 75 x 57 cm, 2022 Boge Dimovski Rojen je bil leta 1952 v Severni Makedoniji. Iz slikarstva je diplomiral na ALU v Ljubljani leta 1978 ter istega leta postal tudi član DSLU. Na Akademiji je končal tudi podiplomski specialistični študij restavratorstva in konservatorstva ter podiplomski specialistični študij grafike. Leta 1987 je pridobil naziv docenta za področje grafike na Univerzi v Ljubljani ter leta 1990 naziv docenta za grafiko in risanje na Univerzi Cirila in Metoda v Makedoniji. Od leta 1987 je zaposlen Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, kjer deluje kot kustos in restavrator z nazivom muzejski svetnik. Je član Slovenskega društva likovnih kritikov. Ukvarja se s kuratorstvom in piše likovne recenzije. Od leta 2006 je vpisan v razvid samostojnih likovnih ustvarjalcev s polovičnim delovnim časom. Do sedaj je imel petinpetdeset samostojnih razstav, sodeloval pa je na preko štiristo skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel šest nacionalnih ter štirinajst mednarodnih nagrad. Boge Dimovski / brez naslova, suha igla, 110 x 80 cm, 1992 GORENJSKI MUZEJ

30 Herman Gvardjančič (1943) je leta 1968 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1971 je na ALU končal specialko za slikarstvo pri prof. Zoranu Didku. Leta 1987 je postal docent na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Od leta 1997 do upokojitve je bil redni profesor za risanje in slikanje na ALUO. Gvardjančič je predstavnik ekspresivne figuralike. V njegovih delih prevladujeta temen kolorit in poudarjena ekspresija. Njegovo slikarstvo je uvrščeno med t. i. temni modernizem. Sicer pa ga prištevamo med slikarje modernizma in postmodernizma. Razstavlja tako doma kot v tujini. Priredil je več kot 76 samostojnih razstav. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim Groharjevo nagrado. Leta 1981 je prejel nagrado Prešernovega sklada za delo na razstavi Atelje leta 1980 v Likovnem salonu Riharda Jakopiča. Leta 1990 je prejel Jakopičevo nagrado in leta 2023 Prešernovo nagrado. Herman Gvardjančič / Marjupol 22, oglje, platno, 208 x 253 cm, 2022 Takayuki Nagai / Podgana, jedkanica in akvatinta, 12 x 12 cm Takayuki Nagai se je rodil leta 1962 v japonskem mestu Marugame. Na specialki ALU v Ljubljani je študiral kiparstvo in grafiko. Leta 1993 je kot prvi tujec zaključil specialko kiparstva na ALU. Leta 1994 se je preselil v Anglijo, kjer je leta 1997 zaključil magisterij na likovni akademiji za umetnost Univerze North Humbria. Leta 2007 je prejel priznanje na tekmovanju Sakaide Art Grand Prix. V letih 2016 in 2022 je sodeloval na razstavi Japonska in slovenska umetnost – dinamičnost lepote. Svoja dela je razstavljal na številnih samostojnih in skupinskih razstavah na Japonskem in po svetu. GORENJSKI MUZEJ

31 Alenka Kham Pičman Diplomirala je leta 1956 na fakulteti za arhitekturo pri prof. Jožetu Plečniku in leta 1975 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Podiplomski študij grafike je končala pri prof. Marjanu Pogačniku leta 1979 s teoretičnim podiplomskim delom Funkcija slike v sodobnem interierju. Kot arhitektka je sodelovala v projektih, ki vključujejo Evropo in Azijo, na Švedskem in Danskem. Po vrnitvi v Slovenijo je poučevala risbo in oblikovanje tekstilij na ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Alenka Kham Pičman je imela več kot petinpetdeset samostojnih razstav in prejela več nacionalnih nagrad. Sodelovala je tudi na številnih razstavah v Evropi, na Japonskem, v ZDA in Kanadi. Alenka Kam Pičman / Place des Vosges, Pavillion du Roi, Pariz, 65 x 50 cm, Canson CaGrain, 1986 Lorenzo Palumbo se je rodil leta 1954 v Furlaniji. Likovno se je izobraževal pri pomembnih furlanskih umetnikih. Na likovni sceni je dejaven že več kot 45 let. Je pobudnik mnogih likovnih srečanj in razstav mednarodnega karakterja. Deluje kot umetniški vodja galerijske dejavnosti v fundaciji Villa de Claricini – Dornpacher v Čedadu. Za svoja dela je prejel številna priznanja, o njegovem delu so pisali številni znani umetnostni zgodovinarji. Živi in dela v kraju Sogliano Cavour v Furlaniji. GORENJSKI MUZEJ Palumbo Lorenzo / Ena stran v našem življenju, 2010

32 Cveto Zlate Leta 1977 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, diplomo tretje stopnje je opravil leta 1980 pri prof. Janezu Berniku. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, fotografijo in uporabno grafiko. Do sedaj je imel 20 samostojnih razstav in blizu 100 skupinskih razstav. Je predsednik Likovnega društva Kranj – ZDSLU. Cveto Zlate / Emigranta, svinčnik in tuš na papir, 50 x 70 cm Milan Marin / Brezimni 23, oglje, grafitni svinčnik in lavirani tuš na lesonitu, 62 x 85 cm, 2022 Milan Marin je diplomiral iz umetnostne zgodovine na Fakulteti za humaniste in družbene vede v Ljubljani. Iz slikarstva je nato magistriral na ljubljanski Akademiji za likovne umetnosti in oblikovanje. Sodeloval je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah na Hrvaškem, v Sloveniji, Avstriji, Italiji, na Švedskem, v Franciji, Nemčiji, Romuniji, Bosni in Hercegovini itn. Prejel je več kot 50 mednarodnih nagrad in priznanj. Njegova dela so v številnih zasebnih in javnih zbirkah: Grožnjan Art Holdings, zbirka Centro di ricerche storiche Rovigno, zbrirka Obalnih galerij Piran, zbirka Galerije Milotić v Pulju; zbirka mesta Umag, Vodnjan, Italijanska unija Pulj, Buje, Kastav, Reka, Novigrad (HR); Bosanska Gradiška, Novi Grad (BiH); Rezalke (SLO). Dve njegovi skulpturi se nahajata na javnih površinah mesta Umag. Kot kustos je realiziral več tematskih projektov. Služi kot predsednik Hrvaške zveze umetnikov Istre. Živi in dela v Umagu na Hrvaškem. GORENJSKI MUZEJ

33 Bagrat Arazyan Umetnik, oblikovalec, kurator, glasbenik, filozof. Od leta 1994 je soustanovitelj in kurator v galeriji in oblikovalskem studiu Modius v Moskvi. Deluje na stičišču različnih medijev, od tradicionalnih do multimedijskih praks. Je eden izmed prvih v ruski umetnostni srenji, ki se je začel ukvarjati z monumentalnimi deli, ustvarjenimi z uporabo digitalnih tehnologij. Medmrežje je postalo zanj prostor, kjer premišljuje o načelih, ki so temelj odnosov, kot je na primer umetnost. Ker ima bogate izkušnje kot slikar in oblikovalec, uporablja pri svojem ustvarjanju različna umetniška načela. V svoje delo vključuje glasbo in besedila ter tako vsakič ustvari novo večkulturno okolje. Od leta 2017 je soustanovitelj in kurator Centra sodobne umetnosti Pivka, Slovenija. Živi in dela v Sloveniji, Rusiji in Litvi. GORENJSKI MUZEJ Bagrat Arazyan / Nekaj o ljubezni, 100 x 70 cm, 2020 Ivo Mršnik Leta 1968 je diplomiral na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Istega leta se zaposlil kot likovni pedagog na Osnovni šoli Vič v Ljubljani, hkrati pa do leta 1970 nadaljeval s študijem slikarske specialke pri prof. Maksimu Sedeju. Zatem je nadaljeval tudi študij grafične specialke pri prof. Riku Debenjaku in prof. Marjanu Pogačniku. Na grafični specialki je diplomiral leta 1972, na slikarski pa leta 1975 pri prof. Gabrijelu Stupici. Od leta 1978 pa do upokojitve bil zaposlen na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, od 1998 kot redni profesor za risanje in grafiko z metodiko. Decembra 2011 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužni profesor UL. Ivo Mršnik / Glava, oglje na papirju, 70 x 50 cm

34 Irena Gayatri Horvat je bila rojena leta 1968 v Zagrebu. Na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu je končala smer slikarstvo pod mentorstvom Miroslava Šuteja, pa tudi smer grafika. Po končanem šolanju in pridobila naziv mag. art. Ob likovni dejavnosti in sodelovanju na številnih projektih ter samostojnih in skupinskih razstavah je sodelovala na več mednarodnih umetniških simpozijih doma in po svetu. Je članica Hrvaškega društva likovnih umetnikov (HDLU) Zagreb ter Hrvaškega združenja likovnih umetnikov in likovnih kritikov HULULK. V Sloveniji na umetniškem področju deluje že od leta 2006 (sodelovanja na različnih likovnih srečanjih), resneje pa od preselitve v Slovenijo, ko se je začela pojavljati na neštetih skupinskih razstavah. Od 2012 je član stanovskega društva ZDSLU in Likovnega društva Kranj. Prejela je priznanje na mednarodnem likovnem festivalu v Kranju, bronasto plaketo Lovske družine Kočevje za doprinos h kulturi in varovanju narave ter dve nagradi na extemporih Kamnik – za Dušana Lipovca. Leta 2020 se je vpisala na interdisciplinarni doktorski študij na Univerzi v Mariboru, na pedagoški smeri, s temo arhetipski simboli v otroški risbi. Irena Gayatri Horvat / Življenjepis, akrilni odtisi linoreza, risba s peresom in tušem ter flomastri, kolaž linoreza v rdeči barvi, 130 x 250 cm, 2023 Eva Petrič se je rodila leta 1983 v Kranju.Ustvarja v Ljubljani, na Dunaju in v New Yorku, v fotografiji, videu, instalacijah, performansu in literaturi. Leta 2005 je diplomirala iz psihologije in vizualne umetnosti na Univerzi Webster. Pet let zatem je magistrirala iz novih medijev na, Transart Institute Berlin in Donavski univerzi Krems. Sodelovala je na 40 samostojnih in 70 skupinskih razstavah v Evropi, ZDA in Aziji. Leta 2016 je bila z dvema velikima instalacijama kot prva umetnica iz Slovenije predstavljena v znameniti dunajski katedrali svetega Štefana in bila vključena v največji letni umetniški projekt v javnem prostoru New Yorka Sing for Hope. Leta 2017 jo je galerija Mourlot v New Yorku uvrstila med svoje umetnike. Nagrade in priznanja (izbor): Best Performance Art Award, United Solo Festival, New York 2017; Grand Prix 6. Mednarodnega festivala likovnih umetnosti v Kranju in priznanje leto dni prej; Red Carpet Tribute Award, Dunaj 2017; srebrna medalja za fotografijo SNBA, Pariz 2016; umetnica EGU 2015, Dunaj; KH Pfann Ohmann Preis, Dunaj 2011; štipendija Vordemberge-Gildewart, 2010. GORENJSKI MUZEJ Eva Petrič / Sestavljanka recikliranega Zemljana – Zadnja večerja, risba, ročno vgravirana v plošče iz pleksi stekla, 150 x 200 cm (sestavljeno iz 12 delov), 2022

35 Tomaž Šebrek Izobraževal se je pod strokovnim vodstvom v Ljubljani, Novem Mestu in Kranju. Deluje od leta 1987, izključno na področju likovne umetnosti pa samostojno od leta 2001. Osnovno likovno dejavnost posveča grafiki. Deluje na področju slikarstva in kiparstva, slednje igra dominantno vlogo v njegovem ustvarjanju. Prisotnost v likovni umetnosti razume kot nezaključeno področje izobraževanja in raziskovanja. Imel je več samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini. Maja Zaplotnik Rojena je bila leta 1973 v Kranju. Po končani Gimnaziji Škofja Loka se je zaposlila na Aerodromu Ljubljana, leta 1999 pa stopila na samostojno ustvarjalno pot oblikovanja stekla. Študirala je na Visoki šoli za risanje in slikanje – Arthouse College of Visual Arts v Ljubljani. Ukvarja se z oblikovanjem in izdelovanjem unikatnega stekla, predvsem z izdelavo steklenih priznanj, ki se podeljujejo tudi na najvišjih nivojih na področju protokola, športa, kulture in gospodarstva tako doma kot v tujini. Živi in ustvarja v Radovljici. GORENJSKI MUZEJ Maja Zaplotnik / Save Our Wolves!, mešana tehnika 24,5 x 25,5 x 23,5 cm, 2023 Tomaž Šebrek / Začasni vladar, tuš, grafit na platno, 248 x 99 cm, 2018

36 Noriaki Sangawa Rodil se je leta 1971 v mestu Marugame na Japonskem. Leta 1994 je diplomiral iz slikarstva na Univerzi za umetnost v Osaki, leta 1998 je zaključil specialko iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Živi in dela v Sloveniji, razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Leta 2014 je prejel nagrado Toshihira Hamana na prvem natečaju Utazu Art Award. Leta 2016 je sodeloval na razstavi Japonska in slovenska umetnost – dinamičnost lepote. V letih 2017–2022 je razstavljal na Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Kranj. Leta 2022 je bil kurator skupinske razstave Prepletanje lepote v Mestni hiši v Ljubljani ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Japonsko. Noriaki Sangawa / Updraft1, japonski tuš na papirju, 100 x 70 cm, 2023 Blažka Križan / Navzven II, rezljan papir, akril, 72,5 x 72,5 x 1 cm, 2022 Blažka Križan Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pri prof. Marjanu Gumilarju, smer slikarstvo (2012), in nato zaključila še drugo stopnjo študijskega programa pri prof. Zmagu Lenárdiču in prof. dr. Juretu Mikužu, smer slikarstvo (2017). Za magistrsko delo je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Med študijem se je osredotočila na ustvarjanje v tehniki rezljanja papirja. Leta 2018 je prejela listino primavera Likovnega društva Maribor (DLUM), leta 2020 nagrado na društveni razstavi DLUM ter leta 2022 nagrado mladi na Extemporu Piran. Je samozaposlena v kulturi kot slikarka. Živi in ustvarja na Ptuju. GORENJSKI MUZEJ

37 Iztok Šmajs - Muni V letih od 1973 so 1977 je obiskoval Pedagoško akademijo v Ljubljani. Šolal se je tudi v tujini, med drugim na mednarodni univerzi Verbano, Vincaglio v Italiji in po programu ICCP v Santa Barbari v ZDA. V Verbanu je bil kasneje imenovan za častnega profesorja. Od 1980 je samozaposlen v kulturi in deluje na področjih vizualnih umetnosti, glasbe, filozofije, poezije in fotografije. Leta 1993 je pridobil status umetnostnega kritika. Imel je številne razstave tako doma kot v tujini in bil štipendist simpozija novega slikarstva v Kanadi. V tujini, natančneje vRotterdamu, Londonu, Ženevi, New Yorku in Torontu, se je uveljavil s predstavitvami svojih fotografskih konceptov (fotografija z risbo ali sliko). Klavdij Tutta Po končani osnovni šoli se je vpisal na Šolo za oblikovanje v Ljubljani. Učil se je pri profesorjih Tinci Stegovec, Antonu Žnidaršiču, Milanu Butini, Francetu Peršinu, Janezu Grudnu, Tomažu Kržišniku in Gorazdu Šefranu. Šolanje je nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost pri profesorjih Metki Krašovec, Janezu Berniku, Zvestu Apolloniju, Gustavu Gnamušu in Bogdanu Borčiču. Pri slednjem je diplomiral tako na dodiplomskem kot na podiplomskem študiju grafike. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in objekti ter z organizacijo likovne delavnice na Sinjem Vrhu. Od leta 1981 je član DSLU, sicer pa dela in živi v Novi Gorici in Kranju kot samostojni umetnik. Imel je preko 200 samostojnih razstav, sodeloval je na več kot 350 skupinskih razstavah doma in po svetu. Za svoje delo je prejel več kot 60 domačih in mednarodnih priznanj. Med nagradami izstopajo tiste, ki jih je prejel na mednarodnih bienalih v Ljubljani, Barceloni, Seulu, Cadaquesu, Beljaku. Za dosedanje delo je prejel nagrado ZDSLU – Hypo Alpe Adria Bank, Bevkovo nagrado za življenjsko delo na področju slikarstva in plaketo občine Ajdovščina za razvoj mednarodne likovne delavnice Slovenija, odprta za umetnost. V Kranju je prejel veliko Prešernovo plaketo za področje kulture, na primorskem pa letos naziv častnega občana Mestne občine Nova Gorica. Poleg tega je prejel še nagrado kritikov v okviru festivala Utazu Art Award Biennale v pokrajini Kagawa na Japonskem, Prešernovo plaketo MO Kranj ter kositrno medaljo in priznanje Societe Arts Sciences Lettres v Parizu. GORENJSKI MUZEJ Iztok Šmajs - Muni / brez naslova, risba, rotring, kemični svinčnik, 50 x 70 cm, 2022 Klavdij Tutta / Mediterranean Love, grafit na papirju Fabriano, 100 x 70 cm, 2022

38 Sebastijan Vojvoda Rojen leta 1976 v Pulju na Hrvaškem. Od 1994 do 1998 je študiral pravo na Univerzi v Zagrebu in slikarstvo na Akademiji likovnih umetnosti v Splitu od 1999 do 2000, Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani od 2000 do 2006 in kot štipendist na Akademiji za likovno umetnost v Göteborgu (Švedska), leta 2005. Diplomiral v klasi Metke Krašovec leta 2006 in je nominiran za nagrado Akademije za likovno umetnost za študentske dosežke. Leta 2012 je zaključil podiplomski magistrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavljal na več skupinskih in samostojnih razstavah v Sloveniji, Italiji, Srbiji na Švedskem in Hrvaškem. Od leta 2006 do 2008 delal na različnih delovnih mestih na RTV Slovenija v oddelkih scenografije in kamere. Živi in dela kot kustos in vodja likovne dejavnosti na PU v Poreču. Je član HDLU Zagreb. Sebastijan Vojvoda / Sovietski avtoportret, oglje na lesu, 2015 GORENJSKI MUZEJ Anamari Hrup (Ljubljana, 1978) je leta 2012 diplomirala in leta 2018 magistrirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 2016 se je strokovno izpopolnjevala v galeriji Axel Obiger v Berlinu ter razstavljala v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. V letih 2019 in 2020 je sodelovala s samostojnim projektom Zeleno zatočišče na bienalu BIO 26/Skupno znanje, leta 2021 je razstavljala na Bienalu neodvisne slovenske ilustracije. Sodelovala je na skupinskih razstavah v Sloveniji in v tujini ter za svoje delo prejela več nagrad in priznanj. Na umetnostnem in kulturnem področju je aktivna samostojno in kot del umetniškega tandema Zavetišče za zavržene rastline/ Abandoned Plants Sanctuary. Anamari Hrup / 51 skodelic kave, prostorska instalacija s porcelanastimi skodelicami, kovinski pigment na porcelan, 2014

39 Matej Kocjan - Koco se je rodil 3. 12. 1978 v Kopru. Končal je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer industrijsko oblikovanje, ter študij na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer likovna pedagogika. Leta 2003 je diplomiral z diplomskim delom, ki nosi naslov Animacija in novi mediji, pri prof. Črtomirju Frelihu. V obdobju med letoma 1998 in 2003 se je aktivno ukvarjal s stripom pri reviji Stripburger, kjer je sodeloval tudi kot urednik ter pisec člankov in recenzij. Od leta 2004 naprej dela polovično kot učitelj strokovnih predmetov (likovne teorije, risanja in slikanja ter plastičnega oblikovanja) na oddelku umetniške gimnazije likovne smeri na Gimnaziji Koper, polovično pa kot samozaposlen v kulturi s statusom risarja stripov in ilustratorja Andrej Štular je ustvarjalec, ki je dejaven na različnih umetniških področjih. Pri njem se dokaj enakovredno prepletajo področja ilustracije in stripa, slikarstva, kiparstva, fotografije in filma ter oblikovanja lutk in scenografij. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in sodeluje na mednarodnih festivalih (Avstrija, Avstralija, Belgija, Bosna, Češka, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Indonezija, Kazahstan, Koreja, Latvija, Makedonija, Maroko, Portugalska, Rusija, Srbija, Švedska, Španija, Tajska, Turčija, Tunizija idr.). Izdal je sedem avtorskih knjig: Lustri (2000), Kompost (2008), Živa sem! (2011), Bežimo, svet se podira! (2014), Kronike (2015), Medved (2019) in Ostri ritmi (2021). Za svoja dela je prejel več nagrad. GORENJSKI MUZEJ Matej Kocjan - Koco / Birokracija (strip), risba s tušem na papir, 29,7 x 42 cm, 2022 Andrej Štular / Politika, tuš na papirju, kolaž, 23 x 19 cm, 2022

40 Milanka Fabjančič rojena 14. 7. 1981 v Ljubljani, je akademska slikarka, ilustratorka in avtorica animiranih filmov. Študij na ljubljanski ALUO, smer slikarstvo, je leta 2006 zaključila s kratkim, klasično risanim filmom Striček in Psiček. Njen risani film Liliana (2019) je dobitnik domačih in tujih nagrad (vesna 2019, DSAF 2019, IFFNY 2021). Ilustrira, animira, režira ter poučuje (Akademija umetnosti UNG, smer ilustracija ALUO, likovna estetika filma na JSKD). Je sredi produkcije novega avtorskega risanega filma (Slovenija) in dokumentarne animirane serije (Francija). Milanka Fabjančič / Glasbeni konglomerat – Pastish, svinčnik na papir, 29,7 x 42 cm, 2021 Arjan Pregl Leta 1998 je diplomiral na ALUO v Ljubljani in leta 2001 zaključil magistrski študij slikarstva (zadnji semester na IUP Indiana University of Pennsylvania, ZDA). Leta 2004 je končal še magistrski študij grafike. Njegova dela se nahajajo v različnih zbirkah: v stalni zbirki Moderne galerije MG+MSUM, zbirki MGLC, zbirki NLB, zbirki Evropskega parlamenta … Poučuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, na Akademiji umetnosti v Novi Gorici in na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, ilustracijo in pisanjem. GORENJSKI MUZEJ Arjan Pregl / Rojstvo slikarstva, svinčnik na papirju, 29,7 x 21 cm, 2022

41 GORENJSKI MUZEJ Damijan Kracina (1970) je leta 1996 zaključil študij kiparstva na ALUO v Ljubljani ter tam leta 1999 magistriral iz kiparstva in video umetnosti. Izpopolnjeval se je na rezidencah v Gradcu, New Yorku, na Tamarind Institute v Albuquerqueju ter na Santa Fe Art Institute v ZDA. Bil je ustanovni član umetniške skupine Provokart. Je tudi soustanovitelj umetniške skupine Društvo za domače raziskave. V letu 2015 je ustanovil Poslednji muzej sodobne umetnosti v Logjeh. Je prejemnik nagrade Ivane Kobilca za aktualno produkcijo 2022. Živi in ustvarja v Ljubljani. Damijan Kracina / Wanabi 4, risba, oglje na papir, 100 x 70 cm, 2021 Ajda Kadunc (1995) je leta 2018 diplomirala na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer trenutno zaključuje magistrski študij. V letu 2020 se je izobraževala na Akademiji za likovno umetnost v Helsinkih. Sodelovala je na več skupinskih razstavah, med drugim v Galeriji Knifer (Osijek, 2022), v Galeriji Alkatraz (Ljubljana, 2021) ter na IV. mednarodnem študentskem bienalu (Split, 2021). Samostojno je razstavljala v Layerjevi hiši (Kranj, 2021) in v galeriji DobraVaga (Ljubljana, 2020). Ajda Kadunc / Katoy, stop motion animacija, 2 min 37 s, 2018

42 Domen Dimovski (Kranj, 1995) je vizualni umetnik, ki ustvarja na področju slikarstva, grafike, videa in digitalne umetnosti. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje na oddelku za Slikarstvo, kjer je leta 2017 diplomiral na smeri video in novi mediji. Leta 2019 je na isti fakulteti magistriral z animiranim filmom Peščeni prehod in teoretskim delom Prehod iz votline: na Platonovi sledi. Sodeloval je na številnih filmskih festivalih in imel 13 samostojnih in 70 skupinskih razstav. Za svoja dela je prejel šest domačih in dve mednarodni nagradi. Član ZDSLU in LDK je od leta 2018, od decembra 2019 pa deluje kot samozaposleni v kulturi. V letu 2020 je postal član umetniškega sveta LDK in kurator sekcije Video in novi mediji. Domen Dimovski / Erozija poteza, digitalna animacija, 5 min 56 s, 2022 Lisa Foster (1992) je vizualna umetnica, ki živi in ustvarja v Belgiji. Leta 2018 je diplomirala iz animacije na KASK v Belgiji, pred tem pa je študirala ilustracijo na Academie Minerva na Nizozemskem. Lisa je specializirana za animacijo in ilustracijo. Za njeno delo je značilna ekspresivna uporaba barv in linij. Pogosto dela s tradicionalnimi mediji, kot so slikarske barve, črnilo in svinčnik. Cilj njenega dela je vizualizacija opazovanj skozi eksperimentiranje z materiali, da bi našla nove načine ustvarjanja podob okoli tem in idej. Hkrati se osredotoča na ustvarjanje vizualno močnih podob, s katerimi bi se lahko gledalec povezal. GORENJSKI MUZEJ Lisa Foster / Back and forth, 2D-animacija, 4 min 26 s, 2018

43 GORENJSKI MUZEJ Samuel Patthey (Berlin, 1993) je kot sin arhitekta in slikarke preživel živahno otroštvo, prežeto z umetnostjo, kulturo in ustvarjalnostjo. V skladu s tem je začel študirati 2D-animacijo na HSLU Design und Kunst Lucerne v Švici. Samuel je diplomiral leta 2017 s filmom Travelogue Tel Aviv. Od takrat dela kot režiser in ilustrator animiranega filma v Fribourgu v Švici. Njegov prvi film Ecorce je bil premierno prikazan na filmskem festivalu v Locarnu leta 2020 in leta 2021 prejel nagrado cristal za najboljši kratki film na festivalu animiranega filma v Annecyju. Samuel Patthey trenutno dela na svojem prihajajočem kratkem animiranem filmu z naslovom Sans Voix. Samuel Patthey / Lubje, analogna 2D-animacija, 15 min, 2020 Sofiya Kruglikova Animatorka in ilustratorka je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Moskvi, smer ilustracija. Trenutno z režiserjem Maurom Carrarom kot umetniška vodja dela na njegovem animiranem filmu Keko & Kiki v studiu Nadasdy film v Ženevi. Razvija tudi svoj novi animirani film Black wolf. Sofiya Kruglikova / Luknje, mešana tehnika: 2D-animacija (kader za kadrom), 3D-animacija (camera mapping), 6 min 38 s, 2022

44 Zane Oborenko je latvijska umetnica, ki s svojim delom raziskuje napetost med željo po povezanosti in občutkom samosti ter osamljenosti. Na likovnem področju se razvija že od malih nog, kasneje pa se je usmerila v animacijo in se specializirala za tehniko peščene animacije. Njen diplomski film IMG_00:01.JPG je prejel nagrado za najboljši nordijski in baltski študentski film na filmskem festivalu v Fredrikstadu leta 2014. Njena dela so bila razstavljena na različnih festivalih in projektih, vključno z zgodovinsko razstavo The KGB Building – The 'Corner House'. Še naprej ustvarja animacije z uporabo peska, trenutno pa dela na kratkem animiranem filmu Kafka In Love, ki je leta 2019 prejel nagrado za najboljši projekt kratkega filma na CEE Animation Forum. Zane Oboreno / Upanje, peščena animacija, 3 min 4 s, 2020 Mitja Bokun je umetnik, ilustrator, znan po svojem stilu portretov, komercialne, beauty in modne ilustracije ter po upodobitvah znanih iz sveta mode in širše. Riše že od otroštva, preden je postal komercialni ilustrator, pa je študiral računalništvo in logistiko. Umetnik samouk je začel profesionalno ilustrirati leta 2009, ljubi, kar počne, in ne more si zamisliti boljšega načina za preživljanje svojega časa. Njegovi projekti obsegajo ilustracije in upodobitve za revije, televizijske oddaje, pa vizualne podobe najbolj znanih slovenskih in svetovnih blagovnih znamk. GORENJSKI MUZEJ Mitja Bokun / Performance, risanje v živo, svinčnik, tuš, akvarel, 100 x 200 cm, 2023

45 GORENJSKI MUZEJ Vesna Davidovič se je rodila leta 1973 v Stuttgartu, od koder izhaja njena mati, a se je že v mladih letih preselila v Slovenijo, v Dobovo pri Brežicah, kjer ima korenine njen oče in kjer ustvarja še danes. Študirala je na Fakulteti za turizem in tam leta 1993 diplomirala. Ukvarja se z različnimi vidiki likovne umetnosti, intenzivneje pa na tem področju ustvarja že skoraj tri desetletja, študira in sodeluje pri projektih vizualne umetnosti. Deluje na področju abstraktne umetnosti kot slikarka, kiparka in grafičarka. Imela je več samostojnih razstav, razstavljala pa je tudi na številnih izbranih skupinskih razstavah. Njena dela so vključena v javne zbirke. Sodeluje v mednarodnih projektih in je aktivna v lokalnem okolju. Organizira izobraževanja, kolonije in razstave. Je dolgoletna predsednica Likovne družine Dobova in članica ZDSLU. Je ustanovna članica Društva za raziskovanje in razvoj kulture KIT4. Katarina Toman Kracina Zaključila je študij slikarstva in restavratorstva na ALUO Ljubljana, poleg tega pa se vseživljenjsko izobražuje doma in po svetu iz področja umetnosti in življenja. Zaposlena je v Mestnem muzeju Ljubljana na delovnem mestu konservatorka-restavratorka. Živi v Ljubljani. Vesna Davidovič / Sinja skrivnost, risba na platnu in mešana tehnika, 100 x 100 cm, 2022 Katarina Toman Kracina / Gostota zraka, risba s tušem na papir, 70 x 50 cm, 2023

46 Nik Anikis je neorenesančni slikar, ki skozi likovna dela artikulira premišljevanje o borbah in nasprotjih intimnih globin posameznika. Zaznamujejo ga tehnična dovršenost in subtilni izraz lepote človeškega telesa, ki s svojo poezijo izraža velik spekter emocij in resnic. Z življenjskim poslanstvom je začel pri petih letih. Mojstril se je pri največjih mojstrih slikarstva. Z več kot 11 leti slikarske izobrazbe izliva na platno podobe, ki ganejo ljudi do solz. Razstavljal je na pomembnejših lokacijah po celem svetu, kot je New York, ter bil za svoja dela nagrajen s prestižnimi nagradami. Nik Anikis / Destruktivni jaz, pastel in oljni pastel na papir, 70 x 50 cm, 2018 GORENJSKI MUZEJ Klementina Golija Rodila se je leta 1966 na Jesenicah. Slikarstvo je študirala na Accademia di Belle Arti di Brera v Milanu, kjer je leta 1990 pri profesorjih Glaucu Baruzziju in Giuseppeju Maraniellu tudi diplomirala. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljan je zaključila magistrski študij grafike pri prof. Lojzetu Logarju (1993) in magistrski študij slikarstva pri prof. Gustavu Gnamušu (1995). Za njen nadaljnji umetniški razvoj sta bili pomembni zlasti študijski bivanji v Bostonu in New Yorku v letu 1990 ter dvomesečno bivanje v Cité Internationale des Arts v Parizu jeseni 1995. Doslej je imela 93 samostojnih razstav in je sodelovala na več kot 200 skupinskih predstavitvah doma in v tujini. Za svoje delo je prejela 15 nacionalnih priznanj in eno mednarodno nagrado. V letu 2007 je za uspehe in dosežke na likovnem področju prejela nagrado Mestne občine Kranj, v letošnjem letu pa Prešernovo plaketo MO Kranj ter bronasto medaljo in priznanje Societe Arts Sciences Lettres v Parizu. Od leta 1990 je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Je pobudnica in predsednica Bienala mesta Kranj ter Bienala risbe in slike v prostoru Alpe-Jadran. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in oblikovanjem. Živi in dela kot samostojna likovna umetnica v Kranju. Klementina Golija / Iz cikla Potovanje skozi čas, mešana tehnika, platno kolaž, 70 x 100 cm, 2019−2023

47 Christine Todt se je rodila leta 1955 v Badnu v Avstriji. Dela kot vizualna umetnica v Badnu pri Dunaju, kjer je tudi direktorica Galerie im Turm Baden, članice platforme Lower Austria Contemporary od leta 2012. Od leta 2017 je direktorica podjetja <kunstaspekt>. Dela tudi kot kustosinja doma in v tujini. Imela je mednarodne razstave v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Latviji, Italiji, Litvi, Madžarski, Sloveniji in na Finskem. GORENJSKI MUZEJ Anja Kranjc (1982) je študirala kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 2008 ter magistrirala leta 2011 z magistrsko nalogo Medprostor bivanja in razstavo V Belo pri red. prof. Matjažu Počivavšku in doc. dr. Igorju Škamperletu na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2005 je imela več samostojnih razstav in je sodelovala na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Doslej je ustvarila sedem javnih kiparskih postavitev. Za svoje delo je prejela več nominacij in nagrad, med drugimi študentsko Prešernovo nagrado (2006). Njena dela so v javnih (MZZ, MGNG) in zasebnih zbirkah. Poleg kiparstva se ukvarja še s slikarstvom, risbo, ilustracijo, keramiko in pedagoškim delom. Je članica DLUL in DLUSP. Živi in dela v Vipavi. Christine Todt / Hrepenenje po Afriki II, grafitni in barvni svinčnik na platnu, 150 x 100 cm, 2022/23 Anja Kranjc / risba iz cikla Nebo in zemlja, oglje na papir, 70 x 50 cm, 2001

48 Brane Širca Leta 2003 je diplomiral na visoki šola za risanje in slikanje Arthouse pri mag. Darku Slavcu in dr. Tanji Mastnak v Ljubljani. Je soustanovitelj in predsednik Kulturno-umetniškega društva Vič ter soustanovitelj in vodja umetniške skupine S.K.U.P. Živi in ustvarja v Ljubljani, redno razstavlja po Sloveniji in tujini. Prejel je tudi nekaj priznanj in nagrad, udeležuje se simpozijev in kolonij. Vodi grafične in likovne delavnice za otroke in odrasle, likovno je opremil tudi nekaj publikacij. Občasno sodeluje z JSKD in ZPML ter sorodnimi društvi na področju kulturnih dejavnosti. Od leta 2006 redno postavlja razstave v Galeriji Krka v Ljubljani. Je aktiven član DLUL, kjer je tudi v izvršnem odboru. Je predsednik sekcije slikarjev v ZDSLU, s katerim aktivno sodeluje. Brane Širca / Sanja svinja kukuruz, mešana tehnika na papir, 220 x 220 cm, 2021 GORENJSKI MUZEJ Valentino Moradei Leta 1981 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Firencah, nato pa se je dve leti učil tehnike restavriranja marmorja v Turčiji. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja (vključno z nagrado Banca Mercantile za mlade kiparje leta 1982 in nagrado albacini Akademije San Luca leta 1986). Ukvarja se z grafičnim oblikovanjem, scenografijo, restavratorstvom in kiparstvom. Valentino Moradei / Figura, monotipija

49 Tina Pavlin (Kranj, 1978) je po zaključeni Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo nadaljevala svoj študij na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti, smer modno oblikovanje. Kot modna kostumografinja sodeluje s teatrom, plesnima skupinama Qulenium in Mana ter Zavodom za turizem Kranj, oblikuje pa tudi plakate za družabne prireditve in revijalni tisk. Zadnja leta je članica Zadruge Zoofa, kjer se predstavljajo slovenski modni oblikovalci in imajo prodajni prostor v Ljubljani. Za njene kreacije so značilni pisani šivi, barvite zanke in bogat nabor različno teksturiranih vrst tkanin. Včasih šivanje zamenja z risanjem. Svoje risbe nato transformira na oblačila s pomočjo tiska in kreacije pogosto dopolnjuje z avtorskimi modnimi dodatki. GORENJSKI MUZEJ Serhiy Savchenko Rodil se je v Lvivu v Ukrajini. Leta 1991 je diplomiral na Visoki šoli I. Trusha za dekorativno in uporabno umetnost v Lvivu. Leta 1998 je zaključil Akademijo za umetnost v Lvovu. Deluje na področju slikarstva, risbe, fotografije, videa, animacije, ulične skulpture, objekta. Je nekdanji kustos rezidenčnega programa v Muzeju idej v ukrajinskem Lvovu. Sodeluje na mednarodnih rezidencah, delavnicah in umetniških dogodkih v Ukrajini in po svetu. Je ustanovitelj galerije in fundacije Savchenko v Gdansku na Poljskem. Živi in dela v Lvivu v Ukrajini in v Gdansku na Poljskem. Tina Pavlin / Na oblaku, sitotisk na blago, 1 x 1 x 1 m, 2023 Serhiy Savchenko / Plesalci, barvano jeklo, oljni in akrilni markerji, magneti, 30 x 50 x 60 cm, 2023

50 Jana Seliškar Rojena je bila leta 1978 v Kranju. Po študiju kiparstva na ALUO v Ljubljani se ukvarja z oblikovanjem na različnih področjih (industrijsko, grafično in modno). Jana Seliškar / Pobeg iz ploskega formata, svetlobni objekt, digitalna risba – laserska gravura in izrez, ki prehaja v 3D-konstrukcijo, 150 x 50 x 70 cm, 2023 GORENJSKI MUZEJ Judith P. Fischer je študirala kiparstvo na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju pri prof. Wanderju Bertoniju (diploma leta 1991). Njena dela so v javnih in zasebnih zbirkah, kot so Umetnostni muzej LENTOS Linz, Artothek des Bundes BKA/Dunaj, Muzej Spodnje Avstrije, umetniška zbirka države Zgornje Avstrije, Bibliothèque Nationale de Paris/ Francija in v zasebnih zbirkah. NAGRADE/NAGRADE/ ŠTIPENDIJE: 2020 Oblikovanje, nagrada IBIZA za raziskovalno novinarstvo 2018 Prva nagrada, umetniški natečaj, Glanbogen Apartments, Salzburg. 2009 Künstlerhaus-Vereinigung častna medalja v zlati barvi 2000 kulturna nagrada za vizualno umetnost v zvezni državi Spodnja Avstrija 1998/1999 pariška štipendija Urada fedralne kanclerke, umetniški oddelek 1998 Pfann-Ohmannova nagrada za interdisciplinarno umetnost v javnem prostoru 1997 Traklova nagrada za napredovanje. Judith P. Fischer / Coeur, svinčnik na papirju, 60 x 80 cm, 2016