101 Risba − Hrvaška skupina Sanda Stanaćev Bajzek Na začetku je bila linija. Je prvi napor, s katerim želimo posneti in ohraniti videno in doživeto. Črta je osnovni likovni element risbe. Je glavno izrazno sredstvo v risbi, hkrati pa tudi eno glavnih izraznih sredstev v slikarstvu, kiparstvu in arhitekturi. Že od samega začetka naloga linije ni bila samo opisovanje in snemanje. Nasprotno, linija je bila in ostaja izraz občutkov sveta. Linija je dajala razliko in značaj obdobjem, slogom, umetnikom. Pojavila se je v številnih različicah in kvalitetah. Linija ima dvojno naravo. Vodi jo včasih misel, včasih občutek. Beleži realnost, materijo, ki nas obdaja, zajema pa in izraža tudi umetnikova notranja občutja. In ko linijo vodi težnja po likovni transpoziciji, nastane risba. Tisto, s čemer odkrijemo namero in izkušnjo linije. Risba je konceptualna armatura umetniškega dela. Ni forma, je pa način, na katerega se vidi. Risba je način univerzalnega izražanja, starejši od pisave. Zato lahko rečemo, da gre za prvo pojavnost v likovni umetnosti. V hrvaški umetnosti obstaja večstoletna tradicija risanja in predstavljanja risbe kot posebne likovne discipline. Hrvaška risba je polnopravni del svetovne antologije risbe in njena tradicija sega daleč v preteklost, v kaligrafsko, linearno dediščino glagolice. Sodobna hrvaška risba je dostojna naslednica svojih pomembnih prednikov, pri čemer si prisvaja in se zgleduje tako po hrvaški risarski tradiciji kot po aktualnih trendovskih tendencah. Prav takšna je risba sedmih likovnih umetnikov, izbranih za zastopanje hrvaške skupine na samostojni razstavi v okviru letošnjega Mednarodnega festivala likovnih umetnosti v Kranju. To so Albert Kinert, Nada Žiljak, Duje Medić, Lucija Jelić, Petar Koši, Hrvoje Marko Peruzović in Vesna Šantak. Otrok in oče, dve izjemni umetniški osebnosti, hči Nada Žiljak in oče Albert Kinert. Njunega odnosa ne spremlja le družinska povezanost, temveč tudi umetniška podobnost – v formalnih in vsebinskih naključjih, v čudovitih dopolnjevanjih, v kontrastih, v katerih se kaže njegov eksplicitnejši, strastnejši moški princip in njen bolj prikrit, nežnejši ženski princip. V razmerju do linearne askeze Kinertove risbe s flomastrom je Nadinina risba s tušem podoba bujne ekspresivnosti, ki sega od pajčevine do ohlapnega rastra. V obeh se srečata Eros in Tanatos, življenje in smrt, polnost in nič, večnost in minljivost. Kjer se sreča očetova slika s hčerino, v osnovnem, bazičnem pol likovnem, v risbi. Duje Medić se predstavlja z dvema risbama s svinčnikom, navdihnjenima z dediščino in legendami njegove rodne Dalmacije. Posebnost njegovega dela je način, kako gradi teksturo risbe, droben filigranski vzorec, v katerem se utopijo vse grafitne črte. Kajti Duje je eden redkih mojstrov svinčnika, ki s tem krhkim orodjem ustvarja tridimenzionalne, kiparske like, ki tudi v današnjem svetu hiperprodukcije potrjujejo risbo kot osnovo vse umetnosti. Ker kot sam pravi: “Umetnost bo izginila, ko izginejo risbe”. Risba Vesne Šantak je del projekta snemanja glasbe in zvokov, ki se je začel med njenim študijem na ALU. Risbe so nekakšen dnevnik, v katerega so zapisana različna čustva, ki jih vzbujajo različni zvoki. In njihova posebnost je snemanje zvokov z obema rokama hkrati. Z risbo z levo in desno roko avtorica povezuje racionalni del, zavestni tok misli in čustev z iracionalnim, nezavednim delom, ki ju povezuje v celoto. Eden najboljših hrvaških risarjev slikar Hrvoje Marko Peruzović je za svoji risbi izbral netipično tehniko, to je akril. Na eno od njiju podobno kot negativ na črno podlago v beli barvi izriše svoj prepoznavni vizualni znak − motiv drevesa, ki ga kot pozitiv sooči z drugo risbo na beli podlagi − ženskim aktom, oblikovanim v figuro angela. To počne s poenostavljeno morfologijo, ostro, analitično in stilizirano linijo, s katero gradi svoj črno-beli “risarski diptih”. Mladi kipar Petar Koši razstavlja risbe, ki so pravzaprav rešitev za artikulacijo ideje za skulpturo skozi risarski medij. To dejanje ustvarja serijo del, ki ustvarjajo koncept množice in tvorijo ločeno entiteto, imenovano Legija. Kajti za uresničitev kiparske forme, preden jo oblikujemo v samem materialu, je treba idejo predstaviti v vizualni obliki risbe, v več skicah, ki tako kot v tem primeru postanejo samostojna umetnina, realizirana v tehnikah svinčnika, tuša, oglja, flomastov ... Lanskoletna nagrajenka Festivala mlada kiparka Lucija Jelić se je odločila za tridimenzionalno risbo: oblika slavoloka, ki ga modelira s segmenti žganega lesa. Tako risba osvoji tretjo dimenzijo, vendar pusti svojo senco na beli steni kot bel papir. Ker je vseeno. Ne glede na to, ali je zapisano na papirju kot samostojno delo, naj bo skica ali sled na steni, delo teh avtorjev kaže in dokazuje, da ima sodobna hrvaška risba dovolj adutov, da še naprej polno sodeluje v svetovnih umetniških tokovih. BESEDILA KURATORJEV
102 MEDNARODNA ŽIRIJA FESTIVALA KLAVDIJ TUTTA, svetovalec MFLU Kranj (Slovenija) SANDA STANAĆEV BAJZEK, likovna kritičarka, članica Društva umjetnostnih zgodovinarjev Hrvaške, Študijske sekcije ULUPUH in predsednica HULULK (Hrvaška) mr. art. SEBASTIJAN VOJVODA, akademski slikar PETRA VENCELJ, umetnostna zgodovinarka in kuratorka (Slovenija) OLGA BUTINAR ČEH, profesorica umetnostne zgodovine in kustosinja ZDSLU (Slovenija) SODELUJOČI PISCI, LIKOVNI KRITIKI PRI PROJEKTU PETRA VENCELJ, samostojna umetnostna zgodovinarka in kuratorka mag. MARKO ARNEŽ, vodja Galerije Prešernovih nagrajencev dr. SARIVAL SOSIČ, docent, umetnostni zgodovinar, likovni teoretik, kustos KLAVDIJ TUTTA, mag. likovnih umetnosti, ustanovitelj in svetovalec MFLU Kranj BAGRAT ARAZYAN, kurator, kustos in galerist DOMEN DIMOVSKI, mag. nov. med.
103
104 KOLOFON 12. MEDNARODNi FESTIVAL LIKOVNIH UMETNOSTI KRANJ − ZDSLU 2023 Risba − intimni zapis in temelj likovnega ustvarjanja Drawing − an intimate record and base of artistic creation Organizacija Likovno društvo Kranj – ZDSLU Gorenjski muzej Zavod za turizem in kulturo Kranj Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov Layerjeva hiša – Carnica Izdali in založili Likovno društvo Kranj – ZDSLU, Gorenjski muzej, Zavod za turizem in kulturo Kranj Za njih: Cveto Zlate, mag. Marjana Žibert, Klemen Malovrh Zasnova in umetniško vodenje projekta akademska kiparka Martina Marenčič Svetovanje mag. Klavdij Tutta Uvodna besedila Matjaž Rakovec, Martina Marenčič, mag. Marjana Žibert, Klemen Malovrh, Cveto Zlate, Zoran Poznič, Olga Butinar Čeh Biografski podatki Martina Marenčič, Petra Vencelj, mag. Klavdij Tutta, Brut Carniollus, Domen Dimovski, Sanda Stanaćev Bajzek Lektoriranje in prevod besedila Risba Petre Vencelj Zala Šmid Fotografije Cveto Zlate in arhivi avtorjev Postavitev razstav Martina Marenčič z ekipo članov Likovnega društva Kranj Zasnova celostne grafične podobe in oblikovanje tiskovin Nina Čavž Tisk Pro Grafika, Žabnica Naklada 500 izvodov Kranj, september 2023
105 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 741.079(100)″20″(083.82) MEDNARODNI festival likovnih umetnosti (12 ; 2023 ; Kranj) Risba, intimni zapis in temelj likovnega ustvarjanja = Drawing, an intimate record and base of artistic creation : 12. mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj : ZDSLU / [uvodna besedila Matjaž Rakovec ... [et al.] ; biografski podatki Martina Marenčič ... [et al.] ; prevod uvodnega teksta Zala Šmid ; fotografije Cveto Zlate in iz arhivi avtorjev]. - Kranj : Likovno društvo Kranj – ZDSLU : Gorenjski muzej : Zavod za turizem in kulturo Kranj, 2023 ISBN 978-961-6815-26-0 (Zavod za turizem in kulturo) COBISS.SI-ID 165067011
106
107
− Anamari Hrup CENA 5 eur