Studenček 2025
OSNOVNA ŠOLA JANKA RIBIČA CEZANJEVCICezanjevci, junij 2025E-glasilo: STUDENČEKNaslovnica: Vita Pulko, 6. razredPrispevke zbrale: Tadeja Žalar, Manja Gospodarič, Klavdija Sever, Karla Ramšak, Nataša Pušenjak, Bernardka Marinič, Karmen RauterLikovni prispevki 6.–9. razreda: Mira Petek Lektorica: Karmen RauterRačunalniško oblikovanje: Mitja Vunderl
1. razred
2.
3.4.5.6.7.8.
2. razred
3. razredLiterarno ustvarjamo - pišemo pravljiceTRIJE SINOVINekoč pred davnimi časi sta živela kralj in kraljica, ki sta imela hčerko. Ker je bila kraljica bolna, je kralj šel v vas in rekel, da kdor bo pomagal kraljici, se lahko poroči z njegovo hčerko. Ko je to slišal reven oče, je šel do svojih treh sinov in rekel, da kdor bo pomagal bolni kraljici, se bo poročil s kraljevo hčerko. Ko so to slišali, so šli v grad. Pristopil je najstarejši sin s kamiličnim čajem in ga dal kraljici. Ko je kraljica popila čaj, je na glas kihala, ker je bila alergična na kamilico. Nato je pristopil drugi sin s smrekovimi vršički. Ko ga je popila, je spet kihala na glas, ker je bila alergična na smrekove vršičke. Nazadnje je pristopil najmlajši sin s čarobno piščaljo in zaigral lepo pesem. Kraljica je ozdravela. Nazadnje se je najmlajši sin poročil s kraljevo hčerko. Najmlajši sin, sedaj princ, je nekaj zlata dal očetu in bratoma. Najmlajši sin in kraljeva hčerka sta živela srečno do konca svojih dni.Lan Kosi
VITEZ VODNI FANTNekoč pred davnimi časi je za devetimi vodami in za devetimi gorami živel mladi vitez, ki so ga klicali Vodni fant. Zelo rad se je potapljal. Star je bil šestnajst let. Enkrat se je potopil na dno morja. Ko je prišel do dna, je našel čarobno piščal. Prišel je na površje in pihnil v njo. Iz vode se je dvignil vodni zmaj. Zmaj je vitezu Vodnemu fantu rekel, da ga bo odpeljal do princese. Vitez je vprašal zmaja, kako to, da lahko govori. Zmaj pa mu je rekel, da je princesin zmaj, ki ga je naučila govoriti. Zmaj je rekel, da morata zdaj do princese. Ko sta prišla, je zmaj princesi rekel, da je vitez tu. Princesa ga je vprašala, če bi se poročil z njo in vitez je rekel, da ja. Naslednji dan sta se poročila in živela srečno do konca svojih dni. Jaša KosmajerVELIKI MEDOPred davnimi časi je živel medved, ki mu je bilo ime Veliki medo. Imel je prijatelja čarovnika. Medo si je iskal družino. Iskala sta vsepovsod. Nekega dne sta prišla v temen gozd. Iskala sta po gozdu. Nihče se ni hotel pridružiti v njegovo družino. Ko sta prišla v svetel gozd, sta nekoga našla. Našla sta zlobno čarovnico, ki je medveda spremenila v plišeka. Čarovnik je čarovnico spremenil v grah. Čarovnik je poklical s čarobno piščalko, ampak nihče ni hotel pomagati. Čarovnik je vzel plišeka in je šel naprej iskat družino zanj. Nekega dne je potrkal na vrata. Vrata je odprla neka mama in ga je vprašala, kdo je in kaj išče. Čarovnik je povedal, da medved išče dom. Vprašal je, če lahko medo živi pri njih. Mama je privolila in povedala, da ima sina, ki ima rad medvede. Čarovnik je odšel, medved pa je imel družino in je živel večno.Vid CedulaSTARI MOŽ DOBI ČAROBNO KOŠARONekoč pred davnimi časi je živel stari mož, ki ni imel veliko denarja. Imel je le nekaj hrane, ki si jo je lahko kupil. Imel je samo eno majico, ene hlače in ene čevlje. Ko se je nekega dne odpravil na sprehod, je srečal psa in ga poimenoval Rjavko. Naslednji dan je našel prazno košaro. Rekel si je, da škoda, da je košara prazna. Naenkrat se je pojavilo v košari veliko sadja in kost za psa. Ugotovil je, da je to čarobna košara. Hudobni volk je videl, da ima stari mož čarobno košaro. Ukradel mu jo je. Vendar pa
volk ni vedel, kako košara deluje in zato jo je vrnil staremu možu. V bližini je visoko na hribu stal grad. V njem je živel kralj s svojo mamo. Stari mož je dal košaro kralju v zameno, da se poroči z njegovo mamo. Stari mož in kraljeva mama sta se poročila in živela srečno do konca svojih dni. Žiga SeverRazmišljamo o drugačnosti – beremo pravljice, napišemo svojo pravljico in izdelamo knjigicoPOSEBNA OPICAMama opica je skotila pet mladičev. Ko je prišel čas, da bi skakali od veje do veje, je najmlajša opica ugotovila, da ima eno nogo krajšo od druge. Mama je to videla in bila je žalostna. Najpametnejša opica iz gozda je prišla do mame in ji razložila, da je lahko njen mladiček dober v čem drugem. Mladiček je cele dneve vadil. Naučil se je računati, pripovedovati zgodbice in najhitreje pojesti banano. Luka Bratuša
SLEPI SRNJAČEKMama srna je nekega dne skotila sedem srnic. Bile so zelo majhne. Ko so zrasle, je mama srna opazila, da en srnjaček ni videl. Ni mogel hoditi naokoli, več tednov je moralostati doma. Ko so se srnice zunaj lovile, se je razžalostil. Druge srnice so ga vprašale, če se gre z njimi igrico slepe miši. Skupaj so se igrali in imeli so se lepo. Vedno so se skupaj igrali. Vseeno jim je bilo, da je slep. Tudi takega so ga imeli radi.Sartian BekZAJČEK S KRAJŠO TAČKONekega pomladnega jutra je zajklja skotila štiri mladičke. Čez nekaj dni je ugotovila, da ima najmanjši zajček krajšo tačko od drugih. Ni mogel skakati kot drugi zajčki. Zajklja je bila zaskrbljena. Priletela je sova in rekla, da se bo naučil kaj drugega. Res je bilo tako. Zajček se je naučil lepo peti. Mama je bila tega zelo vesela. Eva BabičDoživeli smo …NA PLAVALNEM TEČAJUOd 12. do 16. maja smo imeli plavalni tečaj. Ob osmi uri smo se odpeljali v Bioterme Mala Nedelja. Ko smo prišli, smo počakali učitelja Dadija. Oblekli smo se v kopalke in smo se ogreli. Učitelj je deklicam dal kapo za lase, fantje pa smo imeli očala. Najprej smo iskali igračke v vodi. Potem pa nas je učitelj preveril v plavanju. Eni so šli v A skupino in jih je imel učitelj Dadi. Drugi pa v B skupino k učiteljici Andrejki. Plavali smo športno žabico. V torek smo spet plavali športno žabico. Učili smo se tudi obrat v vodi. V sredo smo še vadili, potem pa smo vadili za oceno 6. Morali smo skočiti na glavo, plavati športno žabico in narediti obrat. V četrtek smo tudi pobirali igračke. Za oceno 6 smo morali še deset minut plavati, ne da bi se ustavili. Vsi smo se trudili pridobiti zlatega delfina. Skoraj vsem je uspelo. V petek je bil naš zadnji dan na plavanju. Ker sem 30 minut plaval brez prestanka, sem osvojil bronastega morskega psa. Od učitelja Dadija smo dobili lizike in dnevno karto za kopanje. Na plavalnem tečaju sem se imel lepo, ker nismo imeli domače naloge in smo bili na bazenu.Nejc Kumer
Žiga SeverŠPORTNI DANKo sem prišla v šolo, smo šli v telovadnico. Tam nam je učitelj Damijan povedal, kako bo potekal naš športni dan. Vzeli smo si malico in se odpravili na avtobus. Sedela sem zraven Eve. Z avtobusom smo se vozili eno uro do Maribora. Ko smo prispeli, smo imeli malico. Nato smo si izposodili drsalke. Šli smo na led. Sprva sem imela čuden občutek, potem sem se naučila. Drsali sva skupaj z Evo. Usedla sem se na plastičnega medveda, Eva me je potiskala. Potem sva se zamenjali. Velikokrat sem tudi padla. Vrnili smo se nazaj v šolo. Po mene je prišla mama. Na drsanju sem se imela super. Najboljše pa je bilo, da nismo imeli pouka. Nika HericMAČJE MESTOV petek, 20. 6. 2025, smo se odpravili na izlet v Radence v Mačje mesto. Zjutraj, ko smo prišli v šolo, smo si vzeli malico in šli na avtobus. Ko smo prispeli, smo imeli malico. Po malici smo šli na sladoled. V parku smo obiskali različne postaje. Prva postaja je bila minigolf. Igrali smo ga približno dvajset minut. Nato smo se odpravili do vojakov, kjer smo streljali v tarčo. Na naslednji postaji smo v luknje metali vrečke moke. Potem smo se igrali na napihljivih igralih. Skakali smo tudi na trampolinu. Na koncu smo še spuščali milne mehurčke. Ob pol dvanajstih smo se odpeljali nazaj v šolo. Aleks Kozar
Ustvarjamo in sodelujemo na likovnih natečajihLikovne izdelke učencev na slikah smo poslali na različne likovne natečaje. Na likovnem natečaju »Velike stvaritve malih mojstrov 2025 – Različni, ne drugačni!«je Lan Kosi prejel pohvalo, njegovo delo z naslovom Skupaj nam je lepo pa je bilo z vsemi ostalimi izbranimi deli razstavljeno v Pokrajinskem muzeju Maribor.
Na regijskem natečaju »Naravne in druge nesreče – Požarna varnost - bodi pripravljen, bodi varen« je bilo v 2. kategoriji OŠ med petimi izbranimi deli izbrano in nagrajeno likovno delo Nike Heric z naslovom Požar na kmetiji.Na 18. mednarodnem likovnem natečaju BODI UMETNIK ‘IGRAJ SE Z MANO’ 2024/25 je Žiga Sever prejel priznanje, njegovo delo z naslovom Igram se z dedkom in vsa ostala izbrana dela so bila razstavljena v Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec.
Na 1. državnem likovnem natečaju Varna pot je v kategoriji OŠ, 1. VIO, Jaša Kosmajer dosegel 3. mesto. Njegovo delo z naslovom Varnost v prometu in vsa ostala nagrajena dela so razstavljena na spletni razstavi.https://www.likovni.kopija-nova.si/likovni-natecaj-varna-pot Vid Cedula Eva Babič
Nika HericLan KosiNejc Kumer Aleks Kozar
4. razredČAROBNO DREVOV gozdu stoji drevo,ki ti želje izpolnilo bo.To ni čarovnijain ne coprnija.Ko želiš si nekaj,kar bi spremenilo svet,to ne traja dolgo let.Ko te zgrabi pohlep,te drevo potegne v žep.Če se norčuješ iz ljudi,malo povrne se ti.Če kdaj drevo opazil boš,zaželi si,da vse smeti gredo v koš. Teja SenčarNAJVEČJI BRATBrat je moj največji,večji od vseh vas.Komaj se je zbudil, že mi je izpulil las.Brat je moj največji,udarja me ves čas.Bojte se ga, bojte,če ne bo tudi po vas.MOJE DREVOLe kje so tiste doline,kjer pojejo ptičke nagajive?Tam pod jablano cvetočo,tam nad Muro našo deročo.Listje tiho šepeta,na klopci pa babica moja klepeta.Dedek moj skače sem ter tja,pod jablano skupaj z mano šah spet igra.Vsi pod jablano radi se igramo,rdečih jabolk nikomur ne damo.Veter ziba se sem ter tja,moja žoga padla je na tla.Kako lepo zdaj že cveti,metuljček spet nas razveseli.Čebele glasno že brnijo,komaj čakajo, da svoj cvet oprašijo. Rene NemecDREVODrevo, posebno drevo,raste visoko v nebo.Živalce plezajo nanj,čebela že gre v svoj panj.Jeseni drevesu listje odpade,
Brat je moj največji,čeprav od mene je manjši,ja, imam ga najrajši.On in njegovi pajdaši,ja, to so otroci v vasi.Ustavite jih, prosim,rešite me teh muk,saj potrebujem svoj pouk. Teja Senčarvse mravlje naredijo pregrade.Listje, listje povsod leti,poglejmo, kdo ga ulovi.Srečni na zraku vsi smo zbrani,z drevesi in sadeži obdani.Ema RojkoNAŠA DOMOVINA SLOVENIJAV Sloveniji živimo, bodimo ponosni na našo domovino.Glavno mesto je Ljubljana,res je prava dama.Ko pomislim na Triglav,kar zvrti se mi v glav!Brez Primoža Trubarja našega jezika ne bi imeli,ptički v drugem jeziku bi peli. Napisal je slovenske knjige,brez kakršnekoli verige.Za državne praznike naše zastave plapolajo,v vetru se igrajo.Prešeren je himno napisal,zraven še zastavo narisal.Vojna vzela je veliko življenj,joj, koliko trpljenj!
Vse je ropotalo,na srečo se je vse končalo.Ponosni smo na naše borce,malo pa tudi na Primorce.Borili so se za vse nas,ne samo za svojo vas.Zapomnimo si le eno stvar,ne obupajmo nikdar!Teja Senčar
ČEBELEČebelica malo na cvet prileti,s krilci zadrhti in med nabiratihiti.Prah s cvetov na nogah nosi,da roža cveti, narava prosi.V panju jo čaka velika družina,tam dela vsak, mama je kraljica.Iz medu in voska gradijo si dom,v čebeljem svetu res srečen bom.Če čebelice več ne bi bilo,brez plodov bi bilo tudi drevo.Zato jo pusti, ko mimo leti,ker ona poskrbi, da svet živi. Gal VrbnjakŠPORTNI DAN DRSANJEV okviru športnega dne smo se šli drsat v Ledno dvorano Maribor. Potrebovali smo drsalke, ki smo si jih izposodili ter čelado. Na ledu je bilo zelo zabavno. Malo nas je bilo tudi strah, zato smo bili na začetku ob ograji. Pomagali so nam tudi starejši učenci. Igrali smo se tudi zabavne igre. Sam sem večkrat padel, a sem vseeno nadaljeval z drsanjem. Lepo je bilo, ko smo se drsali skupaj s sošolci.POMEN ZDRAVE PREHRANEPri pouku smo se razdelili v več skupin. Pogovarjali smo se o pomenu zdrave prehrane. Naredili smo tudi prehranskopiramido. Ugotovili smo, da jemo veliko zelenjave in sadja, pijemo pa preveč sokov ter gaziranih pijač. Tudi sladkarije imamo zelo radi. Pomembno je, da si redno umivamo zobe, obiskujemo zobozdravnika ter pozno zvečer več ne jemo. Pomemben je zajtrk, saj nam da moč. V našem razredu ima zajtrk zelo malo učencev.Jejmo večkrat na dan in manjše obroke.Katarina Trstenjak, Valentina Cimerman, Teja SenčarMED DVEMA OGNJEMALetos smo se zelo veselili tekmovanja med dvema ognjema. Pri športu smo večkrat trenirali in že komaj čakali, da gremo v Stročjo vas. Tam so se pomerile 4 ekipe. Bili smo zelo borbeni. Dobro smo se izmikali žogi in lovili in borbeno metali žoge. Dosegli smo 3. mesto. Malo smo bili razočarani, a drugo leto bomo šli zopet in poskušali biti boljši. Jaka Rauter
VARNO S SONCEMČetrtošolci smo 28. maja pripravili razstavo ob dnevu sonca. Pogovarjali smo se o pomenu zaščite pred soncem, katera pokrivala lahko vse nosimo, kdaj se izogibamo soncu in ogledali smo si tudi posnetke, kjer smo lahko videli, kako nevarno je lahko sonce, če se mu preveč izpostavljamo. Veliko učencev nosi pokrivala, se zadržuje med 12. in 17. uro v senci in pije dovolj tekočine. Nekateri ne uporabljajo zaščitnih krem, ampak nosijo oblačila ter se izogibajo soncu. Pri razredni uri smo naredili tudi kartice, na katerih so bila različna pokrivala. Spoznali smo, da je sonce pomembno in da nam poleg toplote in svetlobe daje tudi vitamin D. V šolo smo si prinesli tudi sončna očala ter pokrivala, ki smo jih uporabljali, ko smo se igrali zunaj na šolskem dvorišču in ko smo se odpravili do šolskega igrišča.ČETRTOŠOLCI RADI BEREMOPri urah slovenščine smo večkrat brali pravljice, ki jih imamo radi. Prinesli smo tudi svoje najljubše pravljice ter se o njih tudi pogovarjali. Brali smo po skupinah, v paru, v naravi ter pod mizami, kar je bilo zelo zabavno. Poslušali smo eden drugega in poskušali obnoviti, kar smo prebrali. Zelo nam je bilo všeč, ko nam je brala učiteljica knjige o Kekcu. Takrat smo sedeli na tleh v krogu in ves teden govorili o Kekcu. Meni je bil najbolj všeč Bedanec. Kekca smo tudi narisali in ugotovili, da je pogumen in navihan kot nekateri naše fantje. Pridno smo brali tudi za bralno značko in zbirali čebelice za vsako prebrano knjigo. Amelia Kranjc, Ana Dogša
POBIRAMO SMETILetos smo četrtošolci pobirali smeti v gozdu ob igrišču. Bilo je zabavno. Učiteljica nam je dala navodila, kaj lahko in česa ne smemo pobirati. Imeli smo več vrečk, v katere smo ločevali odpadke. Razdelili smo se v skupine in se lotili dela. Zbrali smo veliko smeti in bili ponosni, da smo tudi mi pomagali naravi. V šoli smo se pogovarjali še o reciklaži in o ločenem zbiranju odpadkov, ki je zelo pomembno. Tudi doma imamo več zabojnikov za različne smeti.Ema in Iza RojkoMALI ODER V RAZREDUPri uri slovenščine smo bili razdeljeni v skupine in vsaka je imela svoje besedilo ter vlogo besedila. Kar en čas smo se pripravljali in se učili besedila. Izdelali smo si svoje pripomočke ter oblačila. Nato smo se v razredu predstavili eden drugemu. Pripravili smo prostor in ga uredili v pravi oder, kjer smo lahko nastopali. Zelo smo se veselili in vsi smo se zelo potrudili. Na koncu smo si zaploskali in bili veseli, da nam je uspelo.Aneja Polanec
KULTURNI DAN NA PTUJUUčenci od 4. do 6. razreda smo si na Ptuju ogledali gledališko predstavo iCankar detektivka za mlade, ki je bila zelo zabavna. Všeč nam je bil igralec s klobukom in svetilko. Po ogledu predstave smo se odpravili na ogled Dominkove domačije. Hiša je stara nad 300 let. Ob njej smo si ogledali tudi čebelnjak, vodnjak, koruznjak, skedenj in hlev. Bilo je zelo poučno. Nato smo se posladkali še s sladoledom. Aneja PolanecIGRE S PADALOMPri razrednih urah smo se veliko pogovarjali o strpnosti, medsebojnem sodelovanju ter o spoštovanju. Radi smo se igrali družabne igre, predvsem šah, sestavljali puzle in monopoli. Šli smo tudi na igrišče, kjer smo se igrali s padalom. Učiteljica nam je dajala navodila ter izzive z žogami in barvami, mi pa smo se zabavali. Tako smo se naučili pozorno poslušati, biti strpni in medsebojno sodelovati. Anže ŠkripecDELO S KOMPASOM IN Z ZEMLJEVIDIPri urah družbe smo večkrat delali tudi z zemljevidi Sloveniji. Vsak izmed nas ima svojega, na katerega lahko pišemo tudi s flumastrom. V skupinah smo iskali sosednje države, reke, vrhove, jezera, večja mesta in kraje. S pomočjo vetrovnice smo se orientirali in iskali, kaj je na severu, jugu, zahodu. Zelo smo se zabavali. Vsaka skupina je dobila tudi svoj kompas. Dobili smo navodila, kako ravnati z njimi. Držati ga moramo v vodoravnem položaji z iztegnjeno roko. Ker je v magnetu magnetna igla, se izogibamo kovinskim predmetom. Vsak izmed nas je poskušal najti sever. Nato smo iskali, kaj imamo v učilnici na jugu in na vzhodu. S kompasi smo morali ravnati previdno, da se ne bi pokvarili ali uničili. Valentina Cimerman, Teja Senčar
EMA ROJKO
AMELIA KRAJNC
DNEVI DEJAVNOSTI V 4. RAZREDU TEJA SENČAR
PRIJATELJSTVO NE POZNA MEJAVALENTINA CIMERMAN
NIK MEZNARIČ ZOJA SENČAR RUDOLFŽAN ŠEF
ANA DOGŠAKATARINA TRSTENJAK ANŽE ŠKRIPEC
JAN NEMEC LAN ŠEGULAGLIB RUSEV LUCAS PELOG
JAKA RAUTER
5. razred
PETROLEJKAOpisal bom petrolejko babice Olge in dedka Gustija. Predmet je bil uporabljen v Mekotnjaku, na družinski kmetiji. Nekdanja lastnika sta bila Jože in Marija Kšela. Petrolejka je bila narejena leta 1892. Kupljena je bila istega leta.Petrolejka je narejena iz železnega ohišja, steklenega rezervoarja in ohišja. Za izgorevanje se je uporabljal stenj ali bombažna tkanina, prepojena s petrolejem. Dolga je 9,5 cm, široka 11 cm in visoka 32 cm. Tehta 407 g. Petrolejka se je uporabljala ob vsakodnevnih opravilih zjutraj ter zvečer. Babica Olga pripoveduje, da je ob njej delala domače naloge. Včasih je ob njej tudi zaspala. Njen oče je z njo razsvetljeval delavnico, kjer se je najbolj zadrževal ob večerih. Uporabljala se je tam, kjer so potrebovali svetlobo. Paziti pa je bilo potrebno na toploto, ki jo je petrolejka oddajala. Zelo hitro si se opekel. Svetila za petrolej so se obdržala vse do prihoda elektrike. V Mekotnjaku je to bilo približno do leta 1960.Zapisano po pripovedi dedka Avgusta Novaka in babice Olge Novak.Matija Murekar Novak200 LET STAR ŠIVALNI STROJ Predstavil bom šivalni stroj. Izbral sem ga zato, ker je najstarejši predmet, ki ga imamo doma.Izvedel sem, da je bil izdelan leta 1825. Podstavek je iz češnjevega lesa, šivalni stroj je iz kovine, ročaj pa je iz plastike. Nahaja se na Stari Cesti 29.Uporabljal se je za šivanje in krpanje oblačil. Šivalni stroj je dobil moj dedek od svojega prapradedka in je zelo star, ampak še vedno delujoč.Vir: Darinka Senčar in Janko SenčarZapisal: Nejc Slana
STUDENECOpisal vam bom naš studenec. Podatke sem dobil od mojega očeta in s fotografiranjem. Studenec je nastal približno leta 1900. Danes bi bil star približno 125 let. Spodaj je narejen iz opeke, zgoraj pa betona. Nahaja se v Radomerščaku. Uporabljal se je za pitje in zalivanje. Zanimivo je, da v njem nikoli ne zmanjka vode in da smo imeli edini vodnjak v celi vasi.Darjan Karba
DREVO, Z LJUBEZNIJO OBDANOKo bila sem majhna,posadila sem drevo,postajalo veliko inkošato je zelo.Spomladi drevo zacveti,poleti plodove obrodi.Jeseni sladkamo z njimi se radi,pozimi pa trepetamo v topli kadi.Moje drevo zelo je košatoin z ljubeznijo bogato.Drevo zraslo je do oblakov,okoli njega pa je morje rdečih makov.Julija MakoterLEPOTA DREVESADrevo hitro raste zelotako kot, da bi stopil v pravljico.Lepi listi, debla vsa, segajo vse do neba.Veter jih ziba sem ter tja, vsak list v vetru šepeta.Ko dežek pade, vse žari,drevo je, kot da se smeji.Ko sonce sijati spet začne,listi svetijo se kot zvezdice.Ptički pojejo mi pesmico,oh, kako je vse to lepo.Ajda Rozman
KNJIGOBEŽNICATam v gozdu daleč pročje mala hiška, ki ima posebno moč.Vesela je otrok, odraslih, starih, mladih,saj ko jih vidi, ve,da za vsakega nekaj najde se.Tam, kjer so kostanji,všeč je Melaniji,tam, kjer je polno listjaje knjižna pista.Knjigo vsak lahko izmenja v knjigobežnici.Ta v gozdu ob mojem domupod drevesnimi krošnjami stoji.Nika GovedičJANKO RIBIČJanko Ribič je junakin je velikpoštenjak.Z okupatorji boril se v hiši,kjer so bivale le miši.Deščico odstranil jein tako izdal se je.Res umrl jemladih let,vendar spremenil je naš svet.Brina Pušenjak
ČAROBEN GOZDKo vstopiš v gozd,se vse umiri,dobro se počutiš,petje ptic odžene skrbi.Veter zapihlja,gozd zaigračarobno glasbo.Erin MurkovičMOJ PRADEDEK IN PRABABICA V ČASU 2. SVETOVNE VOJNEZapisano po spominih dedkaDedek mi je povedal, da so se domači organizirali in stopili med partizane. Pri Jesenikovi domačiji na Stari Cesti so si naredili bunker. Ker jih je nekdo izdal, so jih obkolili Nemci. Pri tem so enega partizana ustrelili. Lastnika domačije so odpeljali, ga v zaporu mučili in tudi njega ubili. Celo Jesenikovo družino, mamo in tri otroke pa so odpeljali v taborišče, vendar so se od tam vsi vrnili živi.Med vojno je bila tudi moja prababica kurirka. Ko je bila stara približno 12 let, je morala prenašati pošto partizanov iz enega mesta do drugega. Pošto je morala prenašati zato, ker so bili njen oče in vsi njeni strici v partizanih. Zaradi tega so potem Nemci celo družino preselili v Kragujevac. Tam je bila tovarna orožja, kjer je moral potem njen oče delati. Moja prababica je bila v Kragujevcu ravno takrat, ko so tam Nemci v šoli vse učence vzeli kot talce. Po končani vojni so lahko prišli domov v Kamnik. Prav tako so v tistem času, proti koncu vojne, prišli po mojega pradedka in ga hoteli odpeljati na zaslišanje. Ker je vedel, da se z zaslišanja ni nobeden vrnil živ, si je, preden je odšel, zaželel še kozarec hladne vode iz svojega studenca. V tem trenutku je skočil v 45 m globok vodnjak in sam končal svoje življenje. Ajda Rozman
PRABABICA PARTIZANKASpomini babice iz druge svetovne vojneMoja zgodba govori o dogodkih iz 2. sv. vojne v območju Prlekije. V tem času se je dogajalo veliko žalostnih zgodb. Ena izmed njih je tudi zgodba moje prababice Milenke iz Krištancev, ki jo pripoveduje moja babica, njena hči.Mama Milenka je v letu 1944 v vojnem času imela prijatelja Hansa, ki bi moral nujno oditi v nemško vojsko, vendar si od začetka tega ni želel, saj se ni hotel iti borit nekam v tujino. Zato se je skrival doma in pri sosedovih, ker pa je okupator zagrozil njegovim staršem, da jih bodo odpeljali, se je ustrašil in se aprila 1944 javil v nemškem štabu. Od takrat sta si z mamo Milenko ves čas pisala pisma, o tem, kaj se dogaja doma in kaj v vojski. Mama Milenka je od Hansa dobila okoli 162, on pa od nje 227 pisem. Zadnje pismo je mama Milenka dobila z datumom 26. 12. 1944. Tako si bile prekinjene vse vezi med njima, saj od njega ni dobila več nobenega pisma. Nikoli ni izvedela, kje in kdaj je padel. Ostala so ji samo pisma, ki jih je hranila do svoje smrti (leta 2017). Njegova smrt je Milenki strla srce. Spomladi leta 1945 se je Milenka udeleževala partizanskih sestankov, ki so se odvijali tudi na našem domu. Njihova organizatorka, partizanka Vida, je vodila sestanke in beležila prisotnost in kraj sestanka. Tiste pomladi so nemški vojaki aretirali partizanko Vido in ji zasegli sezname sestankov. Skoraj vse ljudi, ki so bili na seznamu (med njimi je bila tudi mama Milenka), so aretirali in odpeljali v ljutomerske zapore. Tam so jih zasliševali in mučili. Mama Milenka ni mogla zanikati, da so bili sestanki organizirani tudi pri nas doma, zato je bila odpeljana v mariborske zapore. Po nekaj dneh so bili obveščeni, da jih bodo z vlakom odpeljali v taborišče v Nemčijo, zato so si v Mariboru shranjevali koščke kruha za na pot, saj so slišali, da na vlaku ne bodo dobili hrane. Tri dni pred odhodom pa so zavezniki iz Amerike in Anglije bombardirali železniški most v Mariboru (čez reko Dravo) in tudi mariborski zapor, da so lahko iz njega pobegnili. Nemška vojska je tistega časa kapitulirala in se začela umikati. Med potjo domov so nemška letala bombardirala še zadnjič, zato so se morali večkrat skriti. Po treh dneh je peš prišla srečno domov.Mama Milenka se je rodila leta 1920 in je bila med vojno stara 24 let. Veliko pisem, ki jih je dobila Milenka, še hranimo. Za pisma, ki pa jih je Hans dobil od Milenke, pa nihče ne ve, kaj se je z njimi zgodilo.Vir: Jelka Kuhar Julija Makoter
6. razredOMGOMG, psa kupila sem si.OMG, skoraj šavsnil me bi.OMG, zakaj? Skoraj znorela bi!OMG, ko tako gleda me.OMG, ko z repkom v igro zvabi me.OMG, ko loviti me začne.OMG, naenkrat pred mano prikaže se. OMG, ko jaz ustavim se,tako prestrašim se,a on na tleh povalja se.Vita PulkoOMGOMG je beseda, ki ni soseda.Vse, kar se zgodi,OMG nadomesti.Sošolka nekaj dobiin že OMG prileti.OMG je beseda, ki za najstnike ni beda. Nika KrižanAna Trstenjak