Mlada rast 2017

Pravi junak za današnji čas

Domišljijski svetovi sodobnega sveta se z neverjetno Peter Klepec je razmeroma dobro prepoznan
naglico in raznolikostjo širijo tako preko literarnih literarni junak, ki izhaja iz slovenskega zgodovinskega
del, še bolj pa po svetovnih digitalnih mrežah, preko socialnega okolja in simbolizira še danes prisotno
računalniških igric pa tudi preko raznovrstnih historično hrepenenje našega naroda po preseganju
razvedrilnih in umetnostnih medijev. Še pred usojene ujetosti v revščino, težaško delo in nizkotna
tridesetimi leti so nas s posebnimi efekti fascinirali nasilna izkoriščanja, ki jih simbolizirajo hudobni
zgolj čarobni animirani in igrani fantastični stremuški pastirji. Ob tem ne stremi po materialnih
filmi s prilagojeno masko, filmsko montažo ter zakladih in pretiranem bogastvu, temveč z dobrim
scenografijo, že čez slabo desetletje pa je moč z delom pridobi čudežno moč, s katero zgolj premaga
digitalnimi računalniškimi programi na ekrane, največje težave in z materjo ohranja preprosto
zastore, pa tudi neposredno v zračni prostor, pošteno življenje na kmetiji. Četudi izvira iz Osilnice
pričarati najbolj neverjetne in fantastične iluzije. ob Kolpi, ostaja Peter Klepec širom po Sloveniji poleg
Žal sodobna tehnologija v naših umišljenih svetovih Martina Krpana med najbolj prepoznavnimi klasičnimi
širi tudi neprimerne vsebine nasilja, razdiralnih junaškimi liki, s katerim se slovenski otroci množično
nagonov ter neetičnih dejanj. Tesno povezana z srečujejo že v predšolski dobi. Na Cerkljanskem pa
naštetimi umišljenimi svetovi so namreč tudi naša je njegov lik tesno povezan s pisateljem Francetom
doživljanja osebnih junakov iz teh svetov. Potreba Bevkom, ki ga je v petdesetih letih na podlagi
odraščajočega človeka po identifikaciji z njimi ljudskih pripovedk umetelno prelil v znano in
je psihološka nuja, ki pomembno oblikuje etične kvalitetno otroško povest. Čeprav Peter Klepec v
značajske podlage odraščajočega otroka. Že v rani sodobnem času tudi med našo mladino prihaja z
mladosti si lahko tudi preko umišljenih svetov večpredstavnostjo, preko gledaliških in radijskih iger
oblikujemo pomembne osebne zglede oseb ali ter animiranih filmov v različnih izraznih medijih,
bitij, ki nas nekje globoko spremljajo skozi celotno ves čas zvesto ohranja svojo literarno podobo z
življenje in pomembno vplivajo na naša obnašanja vrsto preprostih etičnih sporočil. Med njimi je najbolj
ter življenjske odločitve. Še pred nekaj desetletji so plemenito njegovo dobrodušno odpuščanje nasilnim
bili to večinoma literarni junaki iz književnosti pa pastirjem, katerega pa je naša učiteljica Mojca Lipužič
znani športniki, glasbene ali filmske zvezde, najbolje Moravec v svoji kvalitetni avtorski gledališki priredbi
pa je, kadar si lahko osebnega junaka izberemo med še dodatno nadgradila s pomembnim opozorilom
najbližjimi v družini, med prijatelji, sošolci, sodelavci kmečkim gospodarjem – delodajalcem pastirjem,
ali znanci. da morajo težaško delo otrok spoštovati in do njega
gojiti človeški odnos.

Ponosni smo na to, da je pričujoča številka
literarnega glasila Mlada rast, ki so jo preko
javnega razpisa pomembno oplemenitili tudi učenci
iz cele Slovenije, posvečena našemu klasičnemu
slovenskemu junaku Petru Klepcu, ki hrabro kljubuje
nasilni množici digitalnih umišljenih likov ter
tudi med našo mladino poleg številnih pozitivnih
lastnosti ljudskega junaka pomemben ohranja delež
slovenske narodne in kulturne dediščine.

Milan Koželj, ravnatelj

Mlada rast 2017 | 2. razred 1

1. razred

Ajda Nace

Mami

MAMICA, MAMICA RADA TE IMAM,
KUHAŠ IN PEREŠ MI VSAK DAN.

MAMICA, MAMICA RADA TE IMAM,
TRI POLJUBČKE ZATE IMAM.

AJDA ŠKVARČA

Mlada rast 2017 | 1. razred 3

2. razred

Moj Peter Klepec

Moj Peter Klepec je Alen. Star je 14 let. Alen rad Moj Peter Klepec je sestra Janja. Stara je osem let.
pomaga. V prostem času se tepeva. Naučil me je Rada igra klavir. V prostem času se rada obmetavava
risati. Udaril sem se in mi je pomagal. z blazinami. Naučila me je skuhati kavo. Nekoč sva
padla s trampolina.
Matevž Simčič Močnik
Jonas Lapanje

Moj Peter Klepec je brat Blaž. Star je 16 let. Rad Moj Peter Klepec je Anica Svetik. Je moja botra. Stara
se vozi s traktorjem. V prostem času rada riševa je 46 let. Rada veze in kleklja. V prostem času skupaj
traktorje. Naučil me je risati traktorje. riševa. Naučila me je vesti. Poleti smo šli gledat izvir
Idrijce in kopališče ob Idrijci.
Tim Mohorič

Moj Peter Klepec je nona Marica. Rada hodi v hlev. V Nika Svetik
prostem času gledava televizor. Naučila me je pisati.
Večkrat greva na sprehod. Moj Peter Klepec je David. Star je 15 let. Rad se vozi
s krosom. V prostem času mi razkazuje svoj kros.
Anja Šturm Naučil me je risati. Na podstrešju se igrava posebne
igre.

Moj Peter Klepec je ata Erik. Rad dela iz lesa. Naučil Tibor Jeram
me je delati snežaka. Skupaj greva na Porezen. Tam
se ustaviva. Moj Peter Klepec je ata Boštjan. Star je 44 let. Rad
kuha. V prostem času žagava drevesa. Naučil me je
Urh Močnik pihati v trobento. Enkrat sva se sama potapljala.

Moj Peter Klepec je sestrična Hana. Hana je stara 15 Beno Bizjak
let. Zelo rada gleda filme o Harryju Potterju. Skupaj
poslušava glasbo. Ko sem bil majhen, me je naučila Moj Peter Klepec je ati Klemen. Star je 36 let. Rad se
voziti kolo. Poleti sem šel skupaj s Hano grabit seno. druži s prijatelji. V prostem času gledava televizijo.
Bilo je zelo zabavno, saj sva skakala v senu. Ker sva Naučil me je žagati. Skupaj sva videla čredo srn.
pomagala grabiti, sva za nagrado dobila sladoled.

Luka Sedej Jakob Mavri

Moj Peter Klepec je ata Jože. Star je 40 let. Naučil me Moj Peter Klepec je moj star ata. Ime mu je Andrej.
je voziti traktor. V prostem času delava v delavnici. Star je 62 let. Rad izdeluje iz lesa. V prostem času
Na sprehodu sva videla čredo srn. Moj Peter Klepec greva v gozd. Naučil me je delati izdelke iz lesa.
rad igra harmoniko. Poseben dogodek sva doživela, ko sva našla dva
rogova.
Nik Bevk
Bor Makuc

Mlada rast 2017 | 2. razred 5

Ajda je moja sestra. Ima štiri leta. Živi v Počah.
Sva dobri prijateljici. Skupaj se igrava. Ko gremo v
toplice, se skupaj spuščava po toboganu in skačeva
v vodo.

Maša Miklavčič

Leon je moj starejši brat. Ima enajst let. Živi v vasi
Plužnje. Imam ga rada. Skupaj se igrava in si med
seboj pomagava. Prijetno mi je bilo, ko sva z bratom
v gozdu naredila hiško iz lesa, listja in mahu.
Neprijetno pa mi je bilo, ko sva v potoku našla mino
in sem se bala, da bo eksplodirala.

Lea Zajc

Lana Moj prijatelj je Fedja Razpet. On je moj bratranec.
Živi v Ljubljani. Rada se igrava različne igre. Ko so
Moj Peter Klepec je mama. Ime ji je Alenka. Stara je počitnice, pride v Cerkno k babici in dedku. Skupaj
40 let. Rada hodi na sprehode in kuha. V prostem rada greva na izlete. Na izlete gremo z nono Klaro
času se igrava. Naučila me je imena mesecev. Skupaj in atom Petrom. Ogledali smo si novoletne lučke v
greva na sprehod. Ljubljani. Poleti smo šli na slap Kozjak. V reki smo z
rokami lovili ribe. Najlepše je v Graščah. Ata Peter
nas vozi z motorjem in traktorjem. Rada sestavljava
kocke. Letos smo se skupaj sankali, veselim se
počitnic, ko se bomo šli drsat na Bled.

Lucija Julija Moravec

Manca Koder Jaz sem Matija. Moj najboljši prijatelj je Matevž
Bizjak. Živi v Novi Gorici in je moj bratranec. Oba
Moj Peter Klepec je sestrična. Ime ji je Nuša. Stara je igrava flavto. Ko pride na počitnice, skupaj igrava
12 let. Rada pleše. V prostem času pojeva in pleševa. skladbice.
Naučila me je peti in plesati.
Matija Likar
Nina Čeplak

Moj Peter Klepec je oče Boštjan. Star je 40 let. Rad Moj najboljši prijatelj je Tian. Skupaj igrava nogomet,
ustvarja iz lesa. V prostem času kolesariva. Naučil sposojava si videoigrice. Včasih grem k njemu
me je izdelovati iz lesa. prespat. Če nama je hudo, si med sabo pomagava.
Čeprav se kdaj skregava, sva kmalu
Zala Močnik spet prijatelja.

Taj Pavlin

Mojemu dedku je ime Andrej. Star je 67 let. Živi v Eva je moja sestra. Stara je osemnajst let. Živi v
Zakrižu. Dedka imam rada. Skupaj greva na sprehod. Cerknem. Skupaj hodiva na sprehode in v bazen.
V naravi vidiva veliko rastlin in živali. Živalim sva Včasih se tudi skregava, a jo imam vseeno rada.
nesla tudi hrano.

Brina Grudnik Ana Serafimovič

6 Mlada rast 2017 | 2. razred

Vito je moj dedek. Ima triinšestdeset let. Živi v
Mostaniji. Skupaj gledava televizijo in se igrava. Ko
sva se nekoč s kolesom peljala v Log, je bila taka
vročina, da sva se morala ustaviti. Dedka imam zelo
rad.

Taj Pavlin

Lara je moja sestra. Ima deset let. Živi v Zakrižu.
Skupaj se igrava.

Žana Purgar

Matic ima sedem let. Živi v Lazcu. Je prijazen. Skupaj
se igrava in učiva harmoniko.

Tai Ozebek

Mojemu prijatelju je ime Simon. Ima osem let. Živi Ema
v Laznici. Skupaj se igrava in zabavava. Še posebej
se zabavava na gasilskih vajah. Zelo prijetno mi je Luka je moj brat. Star je osem let. Živi v hiši. Skupaj
bilo na njegovem rojstnem dnevu. se igrava. V toplicah sva skupaj plavala. Imam ga
rada.
Andraž Razpet

Nika Vojska

Uršula je moja sestra. Stara je tri leta. Skupaj se Moji babici je ime Danica. Ima 66 let. Živi v Gorjah.
igrava in riševa risbice. Lepo mi je, ko skupaj plavava Z babico se radi igrava različne igre. Z babico greva
in iščeva školjke. Ni mi všeč, ko se kregava in ščipava. večkrat v trgovino in mi kaj kupi.

Sara Tušar Mirna Močnik

Mojemu dedku je ime Marko. Ima sedemdeset let. Moji prijateljici je ime Lara. Stara je osem let. Živi v
Živi v isti hiši kot jaz. Dedka imam rad. Skupaj se Labinjah. Lara je do mene prijazna in mi pomaga pri
igrava. Rad mu pomagam pri delu na vrtu. pisanju domače naloge. Rada grem k njej in tam tudi
prespim. Prejšnji teden je praznovala osmi rojstni
Žan Lapanja dan. Imeli smo zabavo, izdelovali smo maske.

Tai je moj prijatelj. Živi v Novakih. Je zelo prijazen. Lucija Julija Moravec
Najbolj mi je všeč, ko skupaj igrava na harmoniko.

Matic Močnik Moji prijateljici je ime Anika. Živi v Zakrižu. Anika
je tudi moja sošolka. Skupaj se igrava in greva na
avtobus.

Leja Oblak

Mlada rast 2017 | 2. razred 7

3. razred

Čarobna ribica

Nekoč, pred davnimi časi, za devetimi gorami in
devetimi vodami je živel ribič. Imel je tri otroke. Bili
so revni, zato je oče vsak dan šel ribarit, da so imeli
kaj jesti. Ko je odšel, so bili otroci sami. Če je imel
srečo, je ujel dovolj rib. Največkrat pa je ujel le eno.
Nekega dne je ujel zlato ribico. Priplavala je njena
mama in prosila, če ribico izpusti, ker je to njena
edina hči. Ribič se je je usmilil in jo izpustil. Od
tistega dne naprej je imel več sreče pri ulovu. Vedno
je lahko nahranil svoje otroke.
Nekega dne pa je ulovil nekaj težkega. Bilo je tako
težko, da je stvar komaj potegnil na čoln. Ni mogel
verjeti svojim očem. Bil je zaklad. Bil je zelo srečen.
Odšel je domov in povedal otrokom, kaj je našel.
Zdaj mu ni bilo treba več ribariti, saj so imeli dovolj
denarja in so si vse lahko kupili. Kupili so si tudi
lepo, veliko hišo, tako, da so jo vsi občudovali. Zdaj
niso bili več revni, ampak bogati.

Nace Drole

Sara Bavcon

Čarovnica in čarobni Čarovnica in govoreča
kotel žaba

Nekoč je v neki jami živela čarovnica. Bila je zelo grda Čarovnica je kot vsak dan nabirala zelišča, ko je kar
in pravili so, da je zlobna. Imela je kotel, v katerem je naenkrat zaslišala žabo. To ni bila navadna žaba, bila
kuhala napoje. je govoreča žaba.
Nekega dne je kuhala napoj in mu dodala napačno »Osamljena sem,« je rekla žaba.
sestavino. Zato ga je postavila na polico z nevarnimi »Kar sprijazni se s tem,« ji je odgovorila čarovnica.
snovmi. Ko je šla zvečer spat, je skozi okno zapihal »Tukaj sem samo jaz. Tudi jaz sem sama.«
močan veter. Steklenica z napojem se je prevrnila in »Potem sva pa lahko prijateljici,« ji je predlagala
napoj je padel v kotel. Kotel je oživel in odšel je na žaba.
najvišji hrib. Tam je začel čarati duhove. Načaral jih »Ah, veš, jaz sem čisto zadovoljna, če sem sama,« ji je
je toliko, da so vsakega človeka nadlegovali vsaj trije. odvrnila čarovnica in odšla domov.
Ko se je čarovnica prebudila, je videla, da je kotel Žaba je tiho odskakljala do njene hiše. Hitro jo je
izginil. Odšla je v mesto in na poti videla svoj kotel, našla, saj je bila to edina hiša v gozdu. Skočila je
ki je čaral in čaral nove duhove. Hotela ga je odnesti na okensko polico in videla veliko kletk, v katerih
domov, a ji ni uspelo, vedno ji je pobegnil. so bile zaprte živali. Zdaj ji je bilo hitro jasno, zakaj
Odšla je domov, da bi naredila nov napoj, ki bi uničil ni nikjer nobene živali. Spraševala se je, zakaj neki
kotel. A ni imela ene zelo pomembne sestavine. tudi nje ni ulovila in zaprla v kletko. Tiho je odprla
Ponjo bi morala kar na drugi konec sveta. In je šla. okno in skočila na polico. Čarovnica je ni videla, je
Našla je vse potrebno in doma nato zmešala čudežni pa nekaj zaslišala. Zaprla je okno. Takrat pa se je
napoj ter ga skrivaj zlila v kotel. V trenutku so vsi jelenu uspelo rešiti iz kletke in hitro je odprl vrata
duhovi izginili. Ljudje so bili zelo veseli in od tistega tudi ostalih kletk. Živali so pobegnile na prosto.
dne naprej so čarovnico vsi spoštovali. Čarovnica, ki je ravno takrat kuhala neki napoj, je
postala zelo živčna in je mešala in mešala po svojem
Jure Dopudja kotlu. Kar naenkrat pa je strašno počilo. Nastala je
strašna eksplozija in napoj je poletel v zrak. Na nebu

Mlada rast 2017 | 3. razred 9

je nastal velik oblak, iz njega se je ulilo ogromno hčerka. Bala se je, da ne bi tudi ona postala pošast.
vode in švigale so strele. Čarovnica se je prestrašila Na jasi je zagledala jagode. Raje je pojedla te sadeže.
in hitro zbežala iz gozda. In nikoli več je niso videli. Premišljevala je, kako bi hčerki pomagala in jo rešila.
Urban Platiše Odločila se je, da gre k čarovnici in jo vpraša, kaj naj
stori.
Neja Čeplak Ko je prispela do čarovnice, se je ta ravno gledala v
ogledalu. Mati ji je razložila, kaj se je hčerki pripetilo
in da je zlobna tudi do nje. Čarovnica ji je rekla, da
mora do čarobnega izvira. Voda iz tega izvira bo
hčerko rešila.
Mati je odšla in po dolgi poti našla izvir. Zajela je
vodo in odšla. A premišljevala je, kako naj pride do
hčere, saj ima vendar krila in lahko leti. Spet je šla k
čarovnici in jo prosila, če ji pričara krila. Tako se je
tudi zgodilo.
Mati je nato poiskala hčerko, vendar ta ni ubogala
mame. Začeli sta se prerivati, a nekaj kapljic čudežne
vode je materi le uspelo zliti hčeri v usta. Hči je spet
postala taka, kot je bila prej. In živeli sta srečno ter
se imeli radi, čeprav nista bili bogati.

Tinkara Tušar

Čarobno jabolko Princesa in čarovnica

Nekoč je za devetimi gorami in sedmimi vodami Nekoč je živela princesa, bila je zelo lepa. Vsi so
živela stara gospa s svojo hčerko. Zelo sta bili revni. jo imeli radi, razen zlobne čarovnice. Ves čas ji je
Nekega dne je gospa rekla hčerki, naj gre v gozd nagajala. Nekega dne pa je izrekla urok in princesine
po drva. Ko je deklica nabirala drva, ji je na glavo čudovite dolge lase spremenila v čisto kratke.
padlo jabolko. Lačna je bila, zato ga je pojedla. Ko Princesa je bila tako žalostna, da je kar padla na tla.
ga je pojedla, se je nekam čudno počutila. Počutila Čarovnica pa se je smejala, ker ji je načrt uspel.
se je močnejša. Vzela je drva in se odpravila domov. Princesa je devet dni nepremično ležala na tleh svoje
Ko je prišla domov, je prevrnila celo mizo. Mati se je sobe. Nekega dne pa je v grad prišla neka deklica.
čudila njeni moči. Naslednji dan je hčerka pričarala Bila je utrujena in sploh ni vedela, kje je. Hodila je od
hrano in pijačo in ničesar jima več ni manjkalo. Celo sobe do sobe in v eni tudi zaspala.
denar je lahko pričarala. Mati jo je spraševala, od kje Princesa se je deseti dan zbudila in bila je začudena,
ji taka moč. Hčerka ji je povedala, da je pojedla neko ko je v sobi poleg sebe zagledala neznano deklico.
jabolko, ki je v gozdu padlo z drevesa. Tudi deklica je presenečeno strmela v princeso.
Naslednji dan so deklici zrasla krila in odletela je v Začeli sta se pogovarjati. Deklica se je predstavila in
širni svet. Mati je bila v skrbeh, kaj če se hčerki kaj povedala, da ji je ime Lina, princesa pa, da je Sofija.
zgodi. Kaj pa če postane pošast? Deklico je vse bolj Sklenili sta, da bosta odšli v Lunapark. A Sofija se
in bolj zanašalo. In zgodilo se je prav to, česar se je je spomnila, da ima vendar kratke lase, kar pa se
mati bala. Deklica je postala pošast. za princese ne spodobi. Lina ji je povedala, da je
Ko je hči prišla nazaj domov, se je mati skrila pod frizerka in da ji bo uredila čudovito pričesko. Nato
posteljo, da je ne bi našla. A ker je jokala, jo je hči sta skupaj odšli v Lunapark, kjer sta se zabavali z
odkrila. Mati se je hitro izmuznila iz hiše skozi drugimi otroki. Bil je praznik otrok, zato so bili lahko
zadnja vrata in tekla, kar so jo nesle noge. Ker je otroci zunaj dolgo v noč in se zabavali.
bila že utrujena, se je naslonila na drevo. Bila je
lačna in žejna. Na tleh je zagledala jabolko. Že ga Lara Peternelj
je hotela pobrati, ko se je spomnila, kaj ji je rekla

10 Mlada rast 2017 | 3. razred

Moj Peter Klepec

Mojemu nonotu je ime Rado. Star je 64 let, doma je v Spomnim se smučanja, kjer sem padla in očka se je
Kobaridu. Skupaj igrava nogomet, si podajava žogo in ustavil zraven mene. Potem se je v njega zaletel drug
kosiva. Najraje greva v bager in zidava. Najraje peče smučar. Oče je padel in si zlomil nogo.
klobase. Ko sem se uščipnil, me je peljal k zdravniku.
Popravil mi je kolo. Klara Pavšič

Nace Vojska

Mojemu očiju je ime Peter. Prvega aprila bo imel 40 Patricija Kenda
let. Živimo na Straži. Je direktor v domačem podjetju.
Prosti čas preživlja tako, da ureja morski akvarij.
Skupaj počneva več stvari: ribariva, igrava pikado,
popravljava in urejava akvarije. Rad mu pomagam, ko
kaj dela. Na morju sva se šla zjutraj vozit s čolnom.
Jaz sem lovil ribe, oči pa je nabral školjke. Videl je
hobotnico. Opoldne sva prišla na obalo, čoln sva
izvlekla iz vode. Pripravila sva ribe in školjke.
Ima veliko časa za mene. Imamo veliko ljubljenčkov,
psa Jacka, mačka, ribe in želve. Sam skrbim za tri
želve rumenovratke.

Jan Hojak Opisala bom svoja staro mamo Vilmo. Živimo skupaj,
ima 63 let in je zelo prijazna z mano. Velikokrat me
Mojemu stricu je ime Sandi, star je 50 let. Doma je pohvali, da sem pridna v šoli. Večkrat mi kaj prinese,
zraven nas. Ukvarja se z razvažanjem olja in masti. ko gre v trgovino in ko gre na potovanja. Pomaga mi
V prostem času popravlja avtomobile. Uči me voziti pri domači nalogi, ko kaj ne znam. Skupaj se igramo.
motokros. Najbolj mi je ostalo v spominu, ko sem šel Pomagam ji kuhati in čistiti. Nima veliko časa zase,
z njim razvažat olje. Strica imam rad, ker mi pomaga zato nima veliko hobijev. Ko ima čas, počiva.
rešiti kakšen račun in veliko mi pusti. Velikokrat me Spomnim se dne, ko smo skupaj šli na Blegoš. Bilo mi
tudi pelje k tabornikom. je zelo lepo, ker smo se po poti pogovarjali in se šli
besedne igre. Spomnim se tudi tega, ko sta šla oče in
Rene Peternelj mama na predstavo in sem šla spat k njej. Všeč mi je,
ko starša gresta kam in lahko grem spat k njej.

Mojemu dedku je ime Ivan. Živi v Cerknem, star Janja Lapanje
je 67 let. Ukvarja se z vrtnarjenjem. V prostem
času se skupaj sprehajava. Lepo mi je bilo, ko me Mojemu atiju je ime Miha, star je 41 let. Doma je v
je vzel s sabo v toplice. Rad ga imam, ker mi vedno Čeplezu. Ukvarja se z mesarstvom. Ko ima prosti čas,
pomaga. Je zelo prijazen, dobrodušen. gre v garažo. Najraje se voziva z motorjem in igrava
nogomet. Najbolj sem si zapomnil, ko sva kupila
Luka Vojska motor. Skupaj se zabavava, ko delava v delavnici. Jaz
pakiram in lepim nalepke. Letos bova kupila novo
Opisala bom svojega očeta. Ime mu je Miran, star je kolo. Zjutraj gre ati v službo, jaz pa grem v šolo.
59 let. Živimo na Reki. Rad se ukvarja z lesom, izde-
luje koče, v katerih lahko prespimo. Skupaj rada ho- Rok Podobnik
diva na sprehode, sekava drva in igrava igrice.

Mlada rast 2017 | 3. razred 11

Pija Kržišnik Maya Marina Moravec

Moj Peter Klepec je brat Jakob. Star je 12 let. Doma Mojemu očetu je ime Borut. Star je 38 let. Stanuje v
smo na Bukovem. Rad igra nogomet in rokomet. Trebenčah. Ukvarja se z lesom. V službi žaga hlode,
Prosti čas preživi z mano, kdaj igrava tudi kitaro. vozi viličarja in dela palete. Prosti čas preživlja s
Skupaj se igrava nogomet in igrice. Najbolj mi je prebiranjem jabolk, ima pa še veliko drugega dela.
všeč, ko skupaj plavava v bazenu in se spuščava po Skupaj rada jahava in hodiva na dolge sprehode.
toboganu. Pomaga mi pri domači nalogi. Všeč mi je Letos bova skupaj odšla smučat na Črni vrh. Najbolj
tudi, ko skupaj igrava kitaro in harmoniko. mi je bilo všeč, ko smo odšli v šolo jahanja. Očeta
imam rada, ker mi pomaga pri domačih nalogah.
Matic Baskar Čelik Skupaj tudi hodiva v hlev, nahraniva živino in konju
prineseva seno. Čistiva tudi opremo za jahanje.
Moj Peter Klepec je Klara. Stara je 9 let. Doma je Skupaj bereva knjige in pesmice za bralno značko.
na Reki. Trudi se, da bi čim bolj govorila, brala
in razložila. Skupaj se igrava razne igre in se Jasna Čufer
pogovarjava. V spominu mi je ostalo, ko sva se
pogovarjali, igrali karte in risali risbice. Klaro imam Moj Peter Klepec je moj brat Aljaž. Pomaga mi pri
rada, ker je prijazna do mene in mi pomaga. delu. Vsak dan se skupaj igrava. Vedno me premaga,
a mi je vseeno. Vsak dan greva skupaj na avtobus,
Saša Peternelj skupaj igrava igrice. Ko mi kaj ne gre, mi pomaga.
Skupaj kolesariva, včasih se peljeva zelo daleč. Igrava
Moji prijateljici je ime Eva, ima 8 let. Hodi v 3. b in jaz tudi nogomet in košarko.
sem njena sošolka. Živi na Cvetkovi cesti. Skupaj sva
se igrali že v vrtcu. Rada jo imam, ker je prijazna do Urban Platiše
mene in drugih. Vedno se povabiva na rojstni dan.
Menjava si nalepke. Ko nisem imela albuma, mi je Zame je Peter Klepec moj brat Nik. Nik je močan,
dala nekaj nalepk. a svojo moč deli tudi z drugimi. Velikokrat pomaga
drugim. Spodbuja me, da delam trebušnjake,
Pavlina Primožič sklece. Pomaga mi, da postajam močna. Uči me tudi
samoobrambe.

Žana Tušar

12 Mlada rast 2017 | 3. razred

L jubezenska

Tadej je zaljubljen v Meto
do neba.

Meta ga ne mara,
rada le Matija ima.
Tadej nesrečno zaljubljen

je zdaj.
Nič ga ne osreči,

nič razveseli.
Jure Dopudja

L jubezenska

Ljubezen je lepa.
Nina se je v Naceta zaljubila
in te ljubezni se je veselila.

Tako rada ga ima
kot sonce na nebu
in kot globine morja.
Ljubezen je sladka kot med,
a to ne pomeni, da moraš biti lep.
Ljubezni ni možno kupiti,
zanjo se moraš potruditi.

Tinkara Tušar

Mlada rast 2017 | 3. razred 13

4. razred

Izak Štravs Kevin Kerčmar

Kralj, ki išče kraljično, nagrado 50 zlatnikov za tistega, ki najde njunega
ter hudobna čarovnica otroka. Prvi se je opogumil velikan. Ko je prišel do
čarovničine hiše, je tako močno potrkal na vrata,
Na nekem gradu je živel bogat kralj. Ta kralj si je iskal da so se le ta snela s tečajev. Čarovnica je samo
kraljično po vsem svetu, pa je ni našel. Kraljevič je debelo pogledala izpred ognjišča, na katerem je
imel zemljevid, na katerem je označeval, kje je že v velikem loncu kuhala čarovniško juho. Izrekla
bil. Obupal je ob misli, da je bil že povsod. Oče in je urok: »Čira čara, ti zdaj si žaba« in velikan se je
mati sta bila žalostna, ker sin ni našel kraljične. Nato takoj spremenil v majhno žabo. Čarovnica je prijela
pa je oče rekel, da je lahko kakšno deželo pozabil velikana oziroma žabo in jo dala v lonec. Drugi je
obiskati. Kralj je še enkrat pogledal na zemljevid in na poskusil nepremagljivi in najmočnejši Peter Klepec.
zemljevidu je res bila dežela, ki še ni bila označena. Ko je prišel do čarovničine hiše, jo je prijel, dvignil
Kralj je rekel, da že jutri gre v to deželo. v zrak, da je čarovnica z otrokom v naročju padla
Potem so šli vsi spat. Zjutraj zarana se je kraljevič iz nje. Čarovnica je tako izrekla urok in tudi njega
zbudil, pojedel in oblekel ter odšel. Moral se je peljati spremenila v žabo. Tudi Peter je končal v loncu.
z letalom, avtom, ladjo in še z avtobusom. Vozil se Poskusilo je še veliko drugih junakov, a vse je čakala
je dvajset dni in dvajset noči preden je prispel. Na ista usoda. Nazadnje pa se je opogumil reven kmet,
otoku je bila lepa princesa. Kraljevič jo je vprašal, ki je imel samo še eno kozo. Ko je prišel do hiše, v
če je prava kraljica. Ona je rekla, da je prava kraljica kateri je čarovnica skrivala otroka, je potrkal in lepo
in da so ji umrli starši. Kraljevič jo je povabil, da naj pozdravil. Čarovnica je takoj hotela izreči urok, a še
gre z njim domov in šla sta. Vozila sta se dvajset dni preden ga je izrekla do konca, se je koza z rogovi
in dvajset noči. S kraljem sta si bila že zelo všeč. zaletela v njo in jo pahnila v lonec z vrelo juho. Kmet
Sklenila sta, da se bosta poročila, kmalu zatem sta je prijel otroka in ga odnesel kraljici in kraljeviču na
dobila otroka. Kralj in kraljica sta bila zelo srečna. grad. Za nagrado je dobil 50 zlatnikov. Tako kmet ni
Nekega dne je ponoči v grad prišla zlobna čarovnica bil več reven, kralj in kraljica pa sta bila zadovoljna,
in jima ukradla otroka. Zjutraj sta se kralj in kraljica da sta dobila svojega otroka nazaj. Vsi so živeli
zbudila in videla, da otroka ni več. Razpisala sta srečno do konca svojih dni.

Maja Kosmač

Mlada rast 2017 | 2. razred 15

Podružnica

Malim je všeč

Malim je všeč lepljivo,
kot recimo sladki med,

kot recimo sladoled,
kot recimo Pedenjped.

Velikim je všeč

Velikim so všeč velike reči,
kot recimo mavrica,
kot recimo pravljica,
kot recimo tehnika.

Leon Kumar, POŠ Šebrelje

Uganka

Ta žival ima roge
in štiri noge.
Je domača,
mleko da
in vsak dan

veselo meketa.
(koza)

Boštjan Močnik, POŠ Šebrelje

Mlada rast 2017 | 2. razred 17

Klara Kumar Leon Kumar

Naš hrček Naše živali

Ko še nisem hodila v šolo, sem si zelo želela, da bi Doma imamo veliko živali. Ko zjutraj vstanem, najprej
imeli kakšno žival. Nekega dne smo šli z mamo k vidim muca Mikija. Ko me zagleda, me s krempeljčki
prijateljici Katji iskat morskega prašička. Dali smo zgrabi za nogo. Imamo tudi muca Fleka, ki pride k
ga v kartonasto škatlo, v kateri je bilo seno. Bil je meni na posteljo in prede. Nato mi naproti priteče
majhen in puhast, po telesu je bil rjav s črno črto. Ker psička Kaja. Pozdravim še morskega prašička Belkca.
se nismo mogli odločiti, kako mu bo ime, je sestra Dam mu hrano. Takrat cvili. Pride k roki in me poliže.
na listek napisala nekaj imen. Nato smo zanj izbrali Belkec je črne in bele barve. Med očmi ima belo liso.
ime Benkvik. Imeli smo ga v kletki. Hranili smo ga z Poleg Belkca imamo še štiri morske prašičke. Nato
briketi. Zelo rada sem ga božala in gledala, kako je pogledam v akvarij, v katerem živi želvak Tine. Tine
tekal po dnevni. Najbolj mi je bilo všeč, ko sem ga je že bolj star in precej velik.
pestovala in mi je zlezel na ramo in na hrbet in se Ko pa pridem iz šole, obiščem še živali v hlevu.
skril pod lase. A hrček nam je kmalu poginil. Bila sem Tam imamo dve zajklji in nekaj mladičkov. Rada jih
zelo žalostna. Tudi sestra je jokala. gledam in se z njimi pogovarjam. Pogledam tudi
kokoši. Imamo jih pet.
Klara Kumar, POŠ Šebrelje Imeli smo še papagajčke in ribe, pa so na žalost vsi
poginili.

Katja Mrežar, POŠ Šebrelje

18 Mlada rast 2017 | 2. razred

Klara Kumar

Leon Kumar

Naše živali Naša muca

Pri nas doma smo najprej imeli muce. Sedaj imamo Doma smo se odločili, da bomo imeli mucko. Otroci
samo še eno muco. Ime ji je Mimi. Je bele in črne smo komaj čakali, da jo bomo dobili. In res, ko se
barve. Je zelo prijazna, pa tudi nagajiva. Včasih je ata nekega dne vrnil iz službe, je s seboj pripeljal
ukrade »pohano« meso. muco. Ležala je kar na prednjem sedežu avta in
Potem je ata kupil še kozo. Poimenovali smo jo predla. Bila je že večji mladiček. Ime smo ji dali
Bučka. Sedaj pa imamo že pet koz: poleg Bučke Muca. Cela je črne barve, le pod vratom ima belo
še Lučko, Bilko, Tilko in Cilko. Najraje imam Cilko, liso. Zdi se, kot da bi imela bel slinček. Je zelo hitra
ker jo lahko božam. Ata je za koze naredil hlev. Rad in plašna, pa tudi lena, saj rada poležava po hiši.
pomagam atu, ko skrbi za naše koze. Boji se neznanih ljudi. Najbolj je smešna, ko po hiši
V hiši imamo še morskega prašička, ki mu je ime lovi muhe in jih žveči. Ko smo postavili jaslice, je šla
Francelj. Skupaj z njim v kletki živi še zajček Polde. ležat med pastirje in vse prevrnila. Zelo zanimivi so
Polde je siv in rad praska. se ji zdeli okraski na novoletni smrečici. Očitno je
mislila, da so njena igrača. S tačko jih je gugala in
Filip Serjun, POŠ Šebrelje kar nekaj sklatila na tla. Enkrat je na smrečici brusila
kremplje in smrečica se je nagnila. Ata jo je postavil
nazaj, Muco pa je oštel.
Večkrat zvečer leže k meni k meni v posteljo prav k
moji glavi in glasno prede. To mi je zelo všeč. Manj
pa mi je všeč to, da bolj ko raste, bolj sem opraskan.
Ravno ko to pišem, imam veliko prasko pod levim
očesom. Kljub temu jo imam zelo rad.

Leon Kumar, POŠ Šebrelje

Mlada rast 2017 | 2. razred 19

Kjer se prepirata dva, Nono Vojko, moj Peter
tretji dobiček ima Klepec

Nekega dne je miška šla po mleko. Nekaj minut Moj Peter Klepec je nono Vojko. Povedala vam bom
pozneje je prišla mačka, da bi vzela mleko, a ga ni njegovo zgodbo o odraščanju.
bilo. Mačka se je razjezila in hitro dobila miško. Miška Rodil se je v Zakojci leta 1951. Bil je osmi otrok,
in mačka sta se prepirali, čigavo bo mleko. Prepir je se pravi najmlajši. Očeta je izgubil, ko je bil star 9
slišal tudi pes, ki je šel pogledat, kaj se dogaja. Ker mesecev. V šolo je hodil v Zakojco – takrat je bila še
pa je miši spodrsnilo, sta mleko vrgli v zrak in je psu osemletka. Bil je tako priden, kot tudi malo poreden.
priletelo ravno v usta, ta ga je popil. Miška in mačka Ko je bil star 12 let, je izgubil še mamo. Zanj je skrbela
pa sta ostali praznih rok. sestra. Dokler je mama še živela, so imeli kravo,
prašiča in ovce. Po končani osemletki je ostal 2 leti
Boštjan Močnik, POŠ Šebrelje doma. Nato je šel za vajenca v Simpleks v Idrijo. Po
dveh letih je šel k vojakom. Tam je služil 18 mesecev
Moj Peter Klepec pri JNA. Ko je prišel nazaj, se je zaposlil v Simpleksu
in delal po terenu kot monter centralne kurjave. Na
Moj Peter Klepec je moja pranona Marija. terenu je delal do poroke in še 2 leti. Poročil se je, ko
Vsi jo imamo zelo radi. Rada pomaga. Kot desetletna je bil star 29 let. Nato sta z ženo začela graditi hišo.
deklica je med drugo svetovno vojno hodila z drugimi Zatem pa se je zaposlil pri IMP Idrija. Tam je delal do
ženskami v Italijo prodajat maslo in s tistim denarjem upokojitve. Ima 4 otroke, eno hčerko in tri sinove.
kupila moko in vse drugo potrebno, včasih tudi tobak Ima tudi 3 vnukinje. Ena izmed njih sem jaz. Zdaj je
za očeta. Zgodilo se je, da so jim vojaki vzeli vse, kar star 66 let. Je delaven, nagajiv, rad se šali in vedno z
so imele in se domov vrnile praznih rok. Vojno je veseljem priskoči na pomoč.
preživela. Ko je imela 28 let, se je poročila. Čez nekaj Čeprav je imel težko otroštvo, saj je zelo hitro izgubil
časa je rodila mojo nono Ireno. Irena je dobila sestro starša, je še zmeraj zelo srečen in lahko se zanesemo
Metodo. Metoda se je šolala, Irena pa se ni mogla. nanj.
Irena se je poročila in rodila mojo mamo. Metoda si Zato sem izbrala svojega nonota Vojka za svojega
je tudi ustvarila družino. Marija ima 9 pravnukov in 9 Petra Klepca.
vnukov. Sedaj ima 93 let. Še vedno hodi na njivo, dela
»fušte«, kuha in skrbi za mucka. Ko ima rojstni dan, Neža Lapanja, POŠ Šebrelje
noče darila. Včasih vzame dar, ampak vrne s kakšno
sladkarijo. Zelo je vesela, če jo obiščemo. Moj Peter Klepec v
Navdušila me je njena prijaznost, težko in preprosto družini
življenje v njenih poznih letih. Ona je moj Peter
Klepec. Moj peter Klepec je oče Franci. Oče je v otroštvu
hodil v Osilnico, kjer je Peter Klepec živel, znal je
Regina Kumar, POŠ Šebrelje iz lesa narediti piščal kot Peter Klepec, lovil je ribe,
osvojil je drugo mesto v namiznem nogometu. V
gozdu so se prijatelji igrali razne igre in delali loke
iz lesa.
Njegova prva zaposlitev je bila v tovarni z železom,
nato se je zaposlil kot varnostnik in tukaj še vedno
dela.
Moj oče meni in drugim vedno stoji ob strani.
Pomaga mi pri učenju, saj vedno vse ve. Že v otroštvu
je vedno rad pomagal drugim, tako kot Peter Klepec.
Zato bo on vedno moj Peter Klepec.

Andreja Mrežar, POŠ Šebrelje

20 Mlada rast 2017 | 2. razred

Moj Peter Klepec v Moj Peter Klepec
družini
Moj Peter Klepec je mama Tončka (babica).
Moja mama je že od otroštva pomagala ljudem. Živela Mama Tončka mi vedno stoji ob strani, vsi v družini
je v skromni družini s petimi drugimi družinskimi jo imamo radi. Že kot mlada je izgubila očeta, čez
člani. Živela je s svojo sestro, očetom, mamo, babico čas pa tudi svojo mamo. Rada pripoveduje o lepih
in svojim starim očetom. Pomagala je pri krmi kokoši dogodkih iz otroštva, najbolj ji je ostalo v spominu, ko
in krav, svoji mami pri kuhanju, svojemu očetu pa so se pozimi hodili sankat k »Hantovemu« kozolcu.
pri grabljenju in košnji. Moja mama je pomagala tudi Na ene sanke je šlo veliko otrok iz vasi, saj so bile
svoji sestri pri učenju za šolo. sanke zelo velike in so se spuščali po bregu. Mamo
Sedaj pomaga meni pri učenju, očeta pa malo Tončko sem si izbral zato, ker je dobrega srca. Vedno
okrega, če ji nagaja. Doma tudi kuha kosilo in pomiva je pripravljena pomagati nam in atu Ivanu (dedku) pa
posodo, seveda ji tudi z očetom pomagava pri tem, tudi na kmetiji ji nikoli ne zmanjka dela. Se vidi, da
vendar brez nje ne bi bilo, kot je. Vedno je tam, ko jo vse to opravlja s srcem.
potrebujem in to mi pomeni največ. Zato sem izbral
svojo mamo za Petra Klepca. Jakob Serjun, POŠ Šebrelje

Niko Ozebek, POŠ Šebrelje

Dom

Tam stoji pa hlevček
s hišico ob sebi.

Ta hlevček je pa revček,
saj samo kozico ima.

Tam živi pa mati,
kozica in sinček.
Kozica pa s sinčkom gre
na potep v širni svet.

On pa mamico pogreša,
zato odpravi se nazaj.
Ko ga mamica zagleda,

dom popoln spet je zdaj.

Regina, Neža, Andreja, Niko, Jakob, POŠ Šebrelje

Mlada rast 2017 | 2. razred 21

5. razred

Detektiv Očalnik Egipčanska mačka

Bilo je ponoči, ko je pozvonilo na vrata Očalnika. Nekoč, ko so še vladali Rimljani, so v Egiptu imeli
»Oropali so zlatarno,« so vpili ljudje pred hišo. kip mačke. Čez 1900 let so ga arheologi našli in
Detektiv se je oblekel in se z avtom odpeljal do ga odnesli v muzej. Na jutro novega leta pa je kip
zlatarne. Vstopil je vanjo in se odpravil iskat odtise. izginil. Vitrina je bila razbita in vrata so bila na stežaj
Ampak, joj, prejoj, tat je bil pameten in zakril prstne odprta. Kustosi so takoj poklicali policaje. A nihče ni
odtise. Okradel je celo zlatarno. Zatem je Očalniku nič našel. »Očitno so imeli gumijaste rokavice,« so
kapnilo: »Na vrhu zlatarne je zvonik, ključe pa imajo govorili kustosom. »Obstaja pa še ena rešitev,« so jih
smo tisti, ki hodijo zvonit vanj, na zvonu so gotovo tolažili policisti. »Pokličemo lahko slavnega detektiva
prstni odtisi.« Očalnik se je odpravil na vrh zvonika, Gregorja Lisico.« Ko je detektiv prispel, so mu dali
tam pa zagledal staro Mici. Vprašal jo je: »Ali si ti vse podatke, da je mačji kip izginil in da je bila vitrina
okradla zlatarno?« »Ne!« je rekla Mici nejevoljno. razbita. Našli pa niso nič. Detektiv je sklepal, da so
»Ampak srečala sem Toneta iz Marmeladne ulice.« bili na delu zelo izurjeni tatovi. Še ni izvlekel leče iz
Potem pa Očalnik pogleda in vidi, da je za rob zvonika žepa, ko je že opazil sledi in to kar trojne. Policisti so
privezana vrv. »Presneto! Presneto! Presneto!« se je se spogledali, kako je vedel, koliko so stopinje stare,
jezil Očalnik. Blizu zvonika je bilo drevo, na njem pa katere znamke so bili čevlji in kakšna je številka noge
sraka, na dnu vrvi pa Tone. »Ustavi se tat!« je zavpil tatov, ki so te čevlje nosili. Iz žepa je vzel lečo in bral
Očalnik. Tone pa je rekel: »Nisem tat, vrv imam zato, hieroglife. Prebral je, da kdor si upa ukrasti sveto
ker me boli križ, če hodim po stopnicah.« Nato je božjo mačko, ga čaka 3000 let nesreče in trpljenja.
pokazal na drevo: »Vrana vam je ukradla zlato.« To se mu je zdelo čisto normalno, a nekaj drugega je
Očalnik je splezal na drevo in v gnezdu so dobili pritegnilo njegove oči. Na steni je bilo z rdečo barvo,
ukradeno. Detektiv je zavzdihnil: »Ljudje imajo pa ki je zgledala kakor kri, napisano: »Imamo muco,
res velike oči.« Izkazalo se je, da je bila tat vrana in vrnemo jo za 2 milijona dolarjev.« Gregor je takoj
ne Tone. vedel, da je le barva, ne pa kri. Detektiv se je odločil,
da bo najbolje, če muzej zaprejo, dokler ne rešijo te
Rok Katarič uganke, vendar tudi to ni pomagalo. Naslednje jutro
je izginila še tabla stara 500 let. Tokrat se je Gregor
Detektiva Kevin in Vanč odločil, da bo prespal v muzeju s tremi policisti. In
res. Ob enih ponoči je nekaj zaropotalo na oddelku
Kevin in Vanč sta se vsak dan sprehajala po mestu za bronasto dobo. Gregor je zbudil policiste in šli so
in se družila s prijatelji. Nekega dne so se dogovorili, pogledat, kaj je bilo. Videli so samo miš, a Gregor je
da se ob devetih dobijo pred dijaškim domom, a čutil, da ga nekdo gleda. Ravno so se namestili, ko je
prijateljev ni bilo. Sklenila sta, da bosta stvar raziskala že spet nekaj zaropotalo. A zdaj je bilo nekaj večjega.
kot pravi detektivi. Preiskala sta vse ulice mesta, a Šli so spet pogledat, a nič. Gregor je pogledal proti
našla nista nobene sledi. Končno sta po nekaj urah stropu in videl tri stare znance policije. Leonarda
iskanja našla na tleh Matičevo kapo. Vedela sta, da McRobberja, ki je oropal že tri zlatarne in deset
sta na pravi poti. Pred barom sta zagledala kombi, bank, Harryja Wonderwooda, ki je ubil sedem ljudi
ki sta ga videla že pred dijaškim domom. To je bila z bratom, z Jonom Wonderwoodom pa sta oropala
že druga sled. Poskušala sta odpreti vrata kombija, a že štirideset bank. Spravili so jih v policijski avto in
so bila zaklenjena. V notranjosti sta zaslišala glasove odpeljali na postajo. Muzeju so vrnili ukradene stvari.
svojih prijateljev. Sklenila sta, da gresta v bar in In to je bil še en rešen primer za detektiva Gregorja
na skrivaj ugrabiteljem izmakneta ključe kombija. Lisico. Dobil pa je tudi nagrado – 1000 dolarjev.
Kevin je zamotil voznika, Vanč pa mu je izmaknil
ključ. Odklenila sta kombi in rešila prijatelje. Takoj Filip Štremfelj, Matija Černigoj
so poklicali policijo. Prišli so hitro in odpeljali
ugrabitelje. Vsi so bili ponosni na Vanča in Kevina
in jima podelili nagrado. Postala sta prava detektiva.

Isabela Florjančič in Veronika Vončina

Mlada rast 2017 | 5. razred 23

Jan in Cof: Primer -
Zažgana trgovina

Začelo se je v majhnem mestu, kjer sta živela slavna Filip Štremfelj
detektiva. Ime jima je bilo Jan in Cof. Cof je bil šolan
policijski pes, Jan pa odličen detektiv. Skupaj sta sta splezala na streho in se skrila. Štirje roparji so se
rešila že mnogo primerov. Ravno sta končala z akcijo, pogovarjali o tem, da bodo pobegnili v Pariz, da jih
prišla domov, že sta zaslišala zvonjenje telefona. Jan detektiva ne bosta našla. Roparji so ob devetih zvečer
je dvignil slušalko. Na drugi strani so mu povedali, položili denar v črn tovornjak ter se napotili proti
da je nekdo zažgal trgovino. Na srečo v njej ni bilo Parizu. Detektiva Hans in Mario sta vzela Mariev avto
nikogar. Brž sta šla na kraj zločina in zavarovala sledi. in zasledovala roparje do Pariza. Roparjem se je zdelo,
Cof je za grmom našel vžigalno vrvico in vžigalice. da jih nekdo zasleduje, zato so zapeljali v ulico pri
Zalajal je in Jan je pritekel k njemu. Najdeno je prijel Tamarju. Izstopili so iz tovornjaka in z lučmi gledali,
z rokavicami in si podrobno ogledal. Po krajšem ali jih kdo zasleduje. Nič sumljivega niso opazili. Takoj
razmisleku se je spomnil, da je v bližini trgovina s so se vrnili v tovornjak in nadaljevali pot v Pariz.
podobnimi stvarmi. Hitro sta se odpravila tja in Ob prihodu v mesto so vzeli denar in se napotili v
Jan se je pozanimal, kdo naj bi kupil vžigalno vrv in središče. Hans in Mario sta stopila iz avtomobila in
vžigalice. Prodajalec je nekaj časa razmišljal, potem jih še naprej zasledovala. Ko sta prišla do zapuščene
pa opisal osebo. Spomnil se je moškega, ki je imel ulice, so ju roparji takoj opazili in začeli streljati. Hans
hripav glas, oblečen pa je bil v črno obleko. Ker ti in Mario sta se skrila in prav tako začela streljati.
podatki niso zadostovali za razkritje, sta se vrnila Hans je iz žepa potegnil telefon in poklical policijo.
na kraj zločina. Našla sta nekaj sledi, pogledala Policisti so takoj prispeli ter aretirali roparje, Mariu
prstne odtise in ugotovila, komu pripadajo. Brž sta pa vrnili ukraden denar. Ob vrnitvi nazaj domov sta v
prečitala vse podatke o njem. Izvedela sta, da živi v mestu, kjer živita, odprla lastno detektivsko agencijo.
Italiji, kjer je poklicni trgovec. Brž sta se odpravila V primeru, da jih boste kdaj potrebovali, je tu njuna
tja in ga zaslišala. Krivec je le stežka priznal. Ko sta številka – pokličite 081 226 113!
rešila uganko, so prišli policisti in ga aretirali. Jan in
Cof sta se zadovoljna vrnila domov. Jaša Miklavčič Vidjen

Tiana Lahajnar Primer na kmetiji

Detektiva in ukraden Pisalo se je leto 1850. Bilo je na kmetiji. Na tej kmetiji
denar je živela velika družina. Nekega dne se je v njeni
bližini zgodil rop. V zlatarni in v banki. Poklicali so
Nekega dne je detektiv Mario odšel v restavracijo. slavno detektivko Lizo. Liza vedno reši vsak primer,
Tam se je srečal s prijateljem detektivom Hansom. Ko ki se zgodi. Pogumno in vztrajno sledi sledem in
je Mario prišel domov, je hotel vzeti denar iz predala, dokazom na samem kraju zločina. Ponoči je Liza
saj je bil zelo bogat. A ko je odprl predal, denarja ni bilo, delala pod krinko kot čistilka, saj je morala izslediti,
bil je ukraden. Takoj je poklical Hansa, da se sestaneta kdo je okradel banko, zlatarno in pozneje še tri
pri njegovi hiši. Hans je sprva menil, da je Mario denar hotele. Naslednje jutro je tat zopet udaril ob 9:00.
izgubil, a potem sta našla odtise prstov na predalu. Detektivka je šla raziskovat. Našla je še več sledi: sir,
Detektiv Mario je vzel povečevalno steklo in preučil rokavice in odtise kolesa. Sledila je sledem kolesa do
odtise. Našla sta tudi razbito okno v kopalnici in odtise skednja, ki je bil zaprt z verigo. Uspelo ji je odpreti
čevljev. Takoj sta vzela pištoli, neprebojna jopiča in vrata in videla je kolo, ki je imelo enake odtise gum,
odšla ven. Po uri iskanja sta prišla do neke ulice, kjer
je pisalo: »Ni prehoda.« Hans in Mario sta bila zelo
pogumna in sta vstopila. Ven so prišli štirje oboroženi
možje, to so bili Martin, Mai, Marko in Marlin. To so bili
Hansovi in Marievi najhujši sovražniki. Oba detektiva

24 Mlada rast 2017 | 5. razred

kot jih je zasledila na kraju zločina. Nekdo se je podal njej sta splezala in se stlačila skozi okno. Aleša je bilo
v tek, ona pa je urno stekla za njim kar v visokih petah, strah, vendar ga je Anej spodbujal. V hiši je bilo zelo
saj želi biti vedno urejena in v koraku z modo. Ujela razmetano. Ko sta šla v klet, sta jo zelo podrobno
ga je v baru Pod zvezdami, kjer je hotel oropati še pregledala. Aleš je pod nogo mize zagledal papir.
blagajno in obiskovalce. Tako je rešila še en primer. Pobral ga je in pogledal, kaj je na njem. Na papirju je
Bila je celo v časopisu. Odšla je na počitnice v Pariz, bil narisan načrt banke. Anej se je spomnil novice, da
kjer jo gotovo že čaka nov primer. so oropali banko. Odšla sta domov in načrt pokazala
mami. Predlagala jima je, naj ga odneseta na policijo.
Pia Kržišnik Ko sta načrt pokazala policistom, so rekli, da bodo
jutri še enkrat preiskali hišo. Naslednje jutro sta se
Skrivnostna vrata oblekla v rjave plašče in se skupaj s policisti odpravila
k sosedovi hiši. Splezali so po lestvi in vstopili v hišo.
V hiši pri devetih grmovjih je živela neka družina. V kuhinji niso dobili ničesar, prav tako ne v dnevni ali
Tistega dne sta starša odšla na pogreb daljnega v sobi. Ko so že odhajali, je Anej pod stopnico zagledal
sorodnika, zato so otroci ostali sami doma. Mama letalsko karto za Ameriko. Letalo bo odletelo čez dve
jim je naročila, naj spečejo kruh, medtem ko čakajo, uri. Odhiteli so na letališče in ko so prispeli, je bilo do
da se vrneta. Nobeden od otrok si ni upal iti po moko leta samo še pol ure. Soseda niso mogli dobiti, zato
v klet, ker je tam vse tako temačno in srhljivo. Čez sta Anej in Aleš pomagala pri iskanju. Skoraj sta že
nekaj časa so sklenili, da gredo ponjo skupaj. Odprli obupala. Nato jih je poklical eden izmed policistov.
so kletna vrata in odšli po škripajočih stopnicah. Sporočil jima je, da so aretirali soseda in da bosta z
Ko so prišli do police z moko, so jo premaknili in Alešem nagrajena. Sosed je šel v zapor, Anej in Aleš pa
zagledali skrivnostna vrata. Skupaj so jih odprli in sta naslednji dan v nabiralniku našla svoji detektivski
padli v temno luknjo, globoko brezno. S seboj niso znački.
imeli nobene luči, tako niso videli nič, tam je bila
črna tema. Sklenili so, da kljub temu gredo po rovu Timotej Peternelj
naprej. Slišali so cviljenje miši in podgan. Hodili so
že kakšne tri ure, ko so se približali izhodu. Prižgala Pet skrivnih detektivov
se je majhna lučka. Zagledali so stopnice, ki so
vodile navzgor. Povzpeli so se po njih in prispeli v Nekega kriminalnega dne je iz zapora pobegnil
kopalnico. Starša sta se vrnila domov. Okarala sta zelo nevaren kriminalec. Policisti so zjutraj prišli
otroke, ker niso spekli kruha. Oni pa jim niso upali do celice, od koder je kriminalec pobegnil. Poklicali
izdati, kakšna dogodivščina jim je to preprečila. so pet najboljših detektivov in jim dali vse natančne
podatke. Detektivi so začeli preiskovati. Pod klopjo
Jerneja Kuštrin, Ilenija Prezelj so našli orodje. Na tleh so našli stopinje in jim sledili.
Pri steni so sledi izginile. Takrat so zaslišali alarm v
Sosed banki. Poklicali so policijsko postajo in jim naročili,
naj pripeljejo pet najboljših vozil. Vsi detektivi so se
Sredi noči Aleša in Aneja zbudi zvok avtomobila. Živela usedli vsak v svoj avto in se odpeljali proti banki. Ko
sta v mirni ulici, zato se jima je to zdelo sumljivo. so prispeli do banke, so vprašali šefa banke, kaj je bilo.
Pogledala sta skozi okno in zagledala soseda, ki iz Odgovoril je, da so banko oropali. Tretji detektiv Nik
prtljažnika nosi veliko vrečo. Ker sta bila utrujena, je našel kos zlata. Ostali štirje detektivi so vprašali
sta si rekla, da se bosta s tem ukvarjala jutri. Nika, kje je našel zlato. Nik je pokazal na steno in
Naslednje jutro sta zagledala, da na dvorišču ni več povedal, da je bilo zlato zataknjeno za opeko. Začeli
sosedovega avta. Po radiu sta slišala novico, da so v so pritiskati po opekah in kar naenkrat se je odprl
mestu oropali banko. Oblekla sta se in šla k njegovi skrivni vhod v skrivališče. Tam so detektivi našli
hiši. Najprej sta si hišo podrobno pogledala od zunaj. pobeglega kriminalca in njegove pajdaše. Vse so
Opazila nista nič sumljivega, samo odprto okno v odpeljali v zapor, kjer so ostali petnajst let.
drugem nadstropju. Domov sta šla iskat lestev. Po
Tine Božič

Mlada rast 2017 | 5. razred 25

26 Mlada rast 2017 | 5. razred

Mlada rast 2017 | 5. razred 27

28 Mlada rast 2017 | 5. razred

Mlada rast 2017 | 5. razred 29

6. razred

Veselim se vsakega srečanja z njo in želim si, da bo
to trajalo še dolgo.

Ines Šinkovec

Daje mi dobre napotke
za življenje

Tina Makuc Marko Svetičič je moj dedek. Živi na kmetiji v Dolenjih
Ravnah pri Cerknem. Ima 82 let in je zelo delaven. Je
Zame je najboljša tudi zelo prijazen. Kljub starosti se poleti še vedno
babica na svetu ukvarja s košnjo trave. Ko sva skupaj, se imava lepo,
se smejiva, se pogovarjava ter skupaj delava. Z njim
Predstavila vam bom osebo, ki mi veliko pomeni. sem preživela en mesec poletnih počitnic in sem se
Ime ji je Marija. Kličemo jo mati. Je moja babica. Živi zelo zabavala.
v Volčah pri Tolminu. Letos je dopolnila 70 let. Je Z njim sem doživela tudi en žalosten dogodek.
srednje postave, ima zeleno sive oči, je bolj svetle Potepuški pes je lovil srno in se je tako upehala, da
polti in sivih las. Moja babica je veselega in prijaznega se je zatekla k naši hiši in pes jo je tam še ogrizel.
značaja. Kljub svoji starosti pridno vrtnari na vrtu Dedek in jaz sva odgnala psa ter pomagala srnici,
in pomaga mojemu dedku pri delu s čebelami. Zelo vendar je poginila.
rada ima rože in njena hiša je vsa v cvetju. Njena Ko sem bila še majhna, mi je dedek spletel manjši
velika ljubezen je peka peciva in kadar sem pri njej koš in jaz sem ga pri tem gledala, kako je spretno
na počitnicah, skupaj pečeva piškote. Poleti greva na prepletal vitre, v njem sem potem nosila drva.
»RANČ«, kjer nabirava maline in drugo sadje, potem Poleti, ko smo grabili seno na vrhu hriba daleč od
pa doma skupaj kuhava marmelade. doma, se je pripravljala nevihta in strele so švigale
Pri moji babici se vedno dogaja kaj zanimivega, kar čisto blizu. Prijel me je za roko, me stisnil k sebi in
mi bo še dolgo ostalo v spominu. Lansko leto sem peljal v senik. Tam me je pazil, dokler se nevihta ni
prvič sodelovala pri točenju medu. Babica vedno polegla, počutila sem se dobro, ker sem bila v varnih
odpira medene sate in to sem se hotela naučiti rokah.
tudi jaz. Pokazala mi je, kako moram držati vilice Dedka imam zelo rada, ker mi pomaga in me pazi.
za odpiranje, da bi čim manj poškodovala sate. Na Daje mi dobre napotke za življenje. Nikoli ne bom
začetku je bilo težko, potem pa sva že tekmovali, pozabila njegove dobrote in ljubečih delovnih rok.
katera bo naredila več. Babica je prinesla piškote,
ki sem jih namakala v med in imela sem medeno Nuška Svetičič
malico.
Babica me je odpeljala tudi na Kolovrat nad Volčami, Dobro se spominjam,
kjer je muzej na prostem iz časa 1. svetovne vojne. kako me je imel rad
Dedek mi je dal vojaško čelado in mi naredil bombo
iz krompirja (koruznico). Bila sem pravi vojak, ko Moj stari ata je bil visok možak. Visok je bil 180
sva z babico hodili po vojaških rovih. Turisti so me centimetrov. Sam se ga slabo spominjam, saj je umrl,
občudovali in se celo slikali z menoj. ko sem bil star 4 leta. Imel je izrazito modre oči, bil
Moja babica ima tudi velik zeliščni vrt in poleti je sivih las. Obrvi je imel rjave in ne prav izrazitega
nabirava zelišča. Uči me, kako se katera rastlina nosu. Živel je na kmetiji, v družini je bilo 11 otrok,
imenuje in zakaj se uporablja. Skupaj delava razne med njimi 6 deklic in 5 fantov. Preživljali so se s
zeliščne mešanice in na koncu me razvaja s skodelico kmetijstvom, živeli so bolj skromno.
zdravilnega čaja. Ko je bil moj stari ata star 18 let, je moral iti služit
Jaz in moja babica se vedno, ko sem pri njej, zelo obvezno vojsko v JLA. Vpoklican je bil v mornarico.
zabavava. Skupaj pečeva, bereva, piševa in sva zunaj. Služenje je trajalo 24 mesecev. Ata mi je pripovedoval
Moja babica je zame najboljša babica na svetu.

Mlada rast 2017 | 6. razred 31

Ajda Miklavčič da so fantje iz vasi na pepelnico privlekli desko pod
okno najstarejše še neporočene punce v vasi. To se
stvari, ki jih je doživel kot mornar. Najbolj zanimiva je zgodilo en dan po pustu na pepelnično sredo. To
se mi je zdela njegova dogodivščina, ko so kot vojaki je bil za punco znak, da se moral v letu dni poročiti.
ob prostem času plavali pod ladjami. Nekajkrat bi Če se punca v naslednjem letu ni poročila, so ji fantje
skoraj utonil, ker je pod ladjo zgubil orientacijo in je, naslednje leto ponovno nekaj ušpičili. Če dekle v letu
namesto da bi plaval po širini ladje, plaval po dolžini dni ni izpolnilo njihove zahteve, so se na dan pusta
100 in več metrov, zato mu je zmanjkovalo moči in dogovorili, kaj bodo storili. V noči na pepelnično
zraka. sredo so se zbrali in iz skednja ukradli voz ter ga
Po končanem služenju obveznega vojaškega roka razstavili na posamezne dele. Vsak kos voza so
v JLA ata Jelko ni dobil službe. Takrat je hišo ali posebej dvignili na sleme hleva. Tu so voz ponovno
stanovanje vsak prepleskal sam, zato ni bilo dela sestavili in ga pustili na strehi. Dekle bi moralo dobiti
za sobopleskarje. Odločil se je, da si poišče delo svojega fanta, ki bi voz spravil s strehe. Zgodilo pa se
in zaslužek v tujini. A takrat tudi v tujino ni bilo je, da dekle ni imelo fanta, zato je voz ostal na strehi
mogoče prestopati legalno. Nekega večera se je toliko časa, da so ga fantje morali sami spraviti na
ata odločil za pobeg v Italijo, od koder bi nadaljeval tla. Ker niso želeli, da bi vaščani ugotovili, kdo so
svojo namero za pot čez morje v Ameriko. Na pot sodelovali pri tej potegavščini, so voz neke noči
se je podal iz Ankarana. Nekega večera se je odločil sami spustili s pomočjo vrvi na tla. V tem primeru
iti preko Hrvatinov v Trst. Na tej poti pa ni imel se njihova potegavščina ni odvila po načrtu. Bili pa
sreče. Pri prehodu jugoslovansko-italijanske meje so zadovoljni, da je bil voz na strehi tema pogovorov
so ga ustavili mejni policisti in ga odvedli nazaj na med vaščani še dolgo potem, ko je bil voz odstranjen
mejni prehod Lazare. Mejnim organom ni priznal, da s slemena hleva.
je nameraval prečkati državno mejo. Trdil je, da je Čeprav se ata Jelka medlo spominjam, se pa dobro
v temi zašel in da stanuje pri sestri v Careju. To so spominjam, kako me je imel rad. Spominjam se, kako
takoj preverili. Na policiji sta se morala nemudoma sva sedela na vrtu in mi je pripovedoval zgodbe in
oglasiti njegova sestra in njen mož. Ko sta tudi tudi pravljice. Tudi jaz sem ga imel zelo rad.
onadva potrdila, da je bil ata pri njima na stanovanju,
so ga izpustili. Kasneje pa ni več poskusil oditi iz Črt Lahajnar
Jugoslavije.
Od mame sem slišal zgodbo, pri kateri je sodeloval Veliko stvari počneva
tudi ata, ko je bil še zelo mlad. Stara navada je bila, skupaj

Moja babica Vlasta Primožič je mama mojega
očeta. Živimo skupaj v družinski hiši. Babica ima
štiriinšestdeset let. Ima modre oči in svetle lase.
Zelo je prijazna in dobrega srca. Skrbi za dedka, ki
je invalid. Kuha kosilo za našo širšo družino in je
predsednica društva diabetikov Idrija. Trenutno
ima veliko dela, saj društvo obeležuje štirideseto
obletnico. Skupaj hodiva na pohode, spodbuja me
pri plavanju, spremlja me na tekmovanjih in navija
zame.
Ko smo zaključili priprave v Moravskih Toplicah, nas
je na prošnjo trenerke Ane Hadalin prišla iskat in
nas odpeljala domov. Pričakala nas je na parkirišču
pred hotelom. Odložili smo prtljago v njen avto in
se odpravili. Ko smo se peljali, smo videli različna
mesta. Ker je bila vožnja dolga, smo se ustavili na
parkirišču ob avtocesti, kjer nas je babica pogostila
s sladoledom. Trenerka se je babici zahvalila in vsi
smo bili zadovoljni.

32 Mlada rast 2017 | 6. razred

Zelo rad sem gledal film Titanik in sem si neizmerno
želel iti na križarjenje. To je babica vedela in me
povabila na križarjenje. Vsak dan smo se ustavili v
različnih mestih, v Italiji, na Hrvaškem, Črni Gori in
v Grčiji in si ogledali veliko znamenitosti. V Anconi
smo se izgubili, dve uri smo čakali, da je končno
prišel avtobus in nas odpeljal nazaj na križarko.
Ostale dni smo se imeli lepo. Imeli smo kapitanovo
večerjo, ki je bila zelo slovesna. V mimohodu so se
mimo nas sprehodili kapitan posadke, kuharji in
drugo osebje ... skratka vsi člani posadke.
V zimskem času sva z babico smučala na Črnem
vrhu. Skupaj sva se vozila na sedežnici in smučala. V
času, ko sva se vozila na sedežnici, sva se pogovarjala
o vseh mogočih stvareh. Ko pa sva smučala, sva se
hitro spustila v dolino Davča. Babica in jaz sva na
koncu naložila smučke v avto in se odpeljala domov.
Babico sem izbral za svojega Petra Klepca, ker veliko
stvari počneva skupaj. Upam, da bo še dolgo tako,
ker jo imam tako rad.

An Primožič David Vončina

Uči me delati, biti Zjutraj, ko sva se zbudila, pa sva odšla domov.
prijazen in spoštljiv Letos, ko so bile krompirjeve počitnice, smo z
družino odšli na morje v Izolo. Tam je bilo zelo lepo
Predstavil bom svojega očeta. Ime mu je Stane vreme in z očetom sva šla teč ob obali. Videla sva
in ima 47 let. Moj oče živi v vasi Labinje. Z našo polno galebov, jadrnic, ladij in veliko drugih živali v
družino živi v stanovanjski hiši, poleg stoji tudi hlev, morju. Najboljše pa nama je bilo v toplih masažnih
v katerem preživi veliko časa s konji. Ima dva konja, bazenih, kjer sva se z očetom namakala eno uro. Bilo
ki sta mu najljubši hobi. V prostem času pa se rad je zelo lepo.
druži z mano, igrava košarko, se voziva z motorjem Zaključil bom s tem, da mi zelo rad pomaga pri delu,
in si poveva kakšen hec. Velikokrat ustvarjava ko mi marsikdaj ne gre dobro od rok. Rad pa pomaga
tudi razne zanimive izdelke. Moj oče je po poklicu tudi drugim ljudem. Moj oče mi je velik vzor in je moj
kovinostrugar in dela na stari ETI v galvani. Moj najboljši prijatelj. Veliko mi pomeni, ker se od njega
oče ima veliko znanja, ki ga uspešno uporablja. Zna učim delati, biti prijazen in spoštljiv. Z njim se rad
zidati, stružiti, variti, mesariti, obdelovati kovino in zabavam, ker je tako hecen. Upam, da bova vedno
tudi kuhati. Od njega se naučim zelo veliko stvari. ostala tako dobra prijatelja, kot sva zdaj.
Igra tudi kitaro in včasih je igral v glasbeni skupini.
Opisal bom dogodek, ko sva z očetom šla v lunapark. Marko Čadež
Tam je kupil dve vstopnici in potem sva odšla v hišo
strahov. Peljala sva se z majhnim vlakcem po tunelu, Klicala jo je “sestrica”
kjer je bilo polno groznih obrazov. V hiši strahov je
bilo zelo srhljivo. Mene ni bilo strah, ker sem vedel, Moji babici, ki jo kličem ''nona'', je ime Fani, živi v
da je zraven mene oče. Orehku, v hiši, kjer se je tudi rodila. Letos je dopolnila
Enkrat sva šla tudi taborit v gozd, kjer imamo 70 let.
brunarico, ki je last konjeniškega društva Cerkno. Moja babica je vedno dobre volje, nasmejana,
S seboj sva imela klobase in krompir. Zakurila sva pozitivna ter dobrosrčna ženska. Doma ima majhno
ogenj. Ob ognju je bilo zelo prijetno. Jaz sem pekel kmetijo, pri delu pa ji pomaga sin z družino. Njene
klobase na leseni palici. Oče je bil zelo utrujen, zato živali jo res osrečujejo. V njeni družbi mi je vedno
sva šla takoj po večerji spat. Imela sva se zelo lepo. lepo, ker se pogovarjava o zanimivih zgodbah iz
njenega otroštva.

Mlada rast 2017 | 6. razred 33

Timeja Prezelj Mark Serjun

Povedala mi je zgodbo, ki me je zelo ganila. Bila je Najboljša pranona na
edinka, kar je bilo čudno za tiste čase, zato je njena svetu, ponosna sem, da
mama vzela v rejo še eno deklico iz sosednje vasi. jo imam
Bila je sirota, doma so jo zanemarjali. Ime ji je bilo
Jožica. Bili sta podobne starosti. Ko je prišla k hiši, Svojo pranono Almo Šturm kličem nona, včasih pa
je imela Jožica 5 let. Takoj sta se spoprijateljili, cele Alma. Živi v Ladrah pri Kobaridu. Stara je 82 let in je
dneve sta se igrali, skupaj sta jedli, spali, med njima manjše postave. Ima okrogel obraz z rjavimi očmi ter
niso delali razlik. Toda to je trajalo le kratek čas. Ko bi s svetlimi lasmi. Ima dve hčerki, Metko ter Zdenko. Je
morali v šolo, se je zgodilo nekaj, kar si ni nihče želel. zelo umirjena, sproščena in zelo poštena. Nona je bila
Nepričakovano je k hiši prišel tujec, rekel je, da je po poklicu šivilja in se še vedno ukvarja s šivanjem. Z
njen očim. Še isti dan je Jožico odpeljal. Moja babica nono čas preživljam pri njej doma, ko grem k njej na
in njena mama sta jo peš pospremili nekaj kilometrov obisk.
do železniške postaje, na vlak za Ljubljano. Babica Pripovedovala mi je, kaj je počela med 2. svetovno
mi je povedala, da jo je ta dogodek zelo prizadel. Vse vojno. Povedala mi je, da so partizani hoteli podreti
tri so celo pot jokale. Nikoli ne bo pozabila prizora most, po katerem se zdaj pripeljemo do none Metke.
male Jožice, ki ji je mahala z vlaka. Doma so se Niso ga mogli podreti, saj so v luknjo, ki jo lahko
trudili, da bi z njeno družino navezali stike, vendar vidimo še danes, naložili premalo dinamita.
jim to ni uspelo. Po naključju pa so izvedeli, da živijo Spomnim se tudi zgodbe, kako so bili v njenih časih
v Ljubljani, v nekem starem stanovanju. Oče moje učitelji strogi. Povedala mi je, da je nekega dne njen
babice se je odločil, da gre preverit, kaj se z Jožico sošolec zamudil k pouku, ker je doma molzel krave.
dogaja. Naletel je na pretresljiv prizor. Jožica je bila Zaradi zamude je moral klečati na ajdi. Tudi Almi se je
slabo oblečena pod stopniščem v bloku, a mu je niso enkrat zgodilo, da je morala klečati na koruzi zaradi
pustili odpeljati. malce umazanih rok.
Ko sta Jožica in Fani odrasli, sta spet navezali stike. Najboljša zgodba mi je bila, ki mi jo je pripovedovala
Ostali sta najboljši prijateljici vse do Jožičine smrti. med sprehodom k slapu Kozjak. Povedala mi je, kako
Ko mi babica pripoveduje o Jožici, se ji posebej lepo ji je bilo ime, ko so v naše kraje prišli Italijani. Takrat
zdi to, ker jo je klicala ''sestrica'', njena starša pa ji ni bilo več ime Alma, temveč Palmira – Maria. Za
''mama in ata''. otroke, ki so hodili v šolo, je bilo to grozno, saj so
Moja ''nona'' je res najboljša na svetu in zelo jo imam se morali naučiti italijanskega jezika. Učiteljice so
rada! z otroki govorile samo v italijanščini, če so učenci
spregovorili v slovenščini, so bili kaznovani.
Aljana Kacin Pranona mi veliko pomeni, ker z njo preživim veliko
časa, mi pove veliko zanimivih stvari, ki jih je sama
doživljala v otroških letih. Vem, da je moja pranona
najboljša na svetu, saj je kljub svoji starosti še vedno
moderna in razgledana. Ponosna sem, da jo imam.

Hana Vojska

34 Mlada rast 2017 | 6. razred

Tadej Močnik Larisa Purgar

Maša Seljak Špela Mavri

Mlada rast 2017 | 6. razred 35

7. razred

psihodiagnostičnega laboratorija, postala mlada

Tadeja Purgar, 3. mesto na likovnem natečaju Jenkret je bil

Soseda dr. Nika raziskovalka iz gospodarstva. Istočasno je študirala
Pušenjak na Medicinski fakulteti v Ljubljani na doktorskem
študiju biomedicine, in sicer splošna medicina,
Živim na Glavnem trgu v Cerknem in imam sosedo, smer nevrologija. Postala je športna psihologinja
o kateri bi vam rada povedala zgodbo. Ko smo se in nevropsihologinja. Na fakulteti je imela možnost
preselili v našo ulico, sem v bližnji hiši spoznala sodelovanja z različnimi vrhunskimi slovenskimi
starejšo gospo, ki ji je bilo ime Marija, pisala pa se športniki. Zelo rada je pomagala športnikom strelcem,
je Pagon. Živela je sama in imela je zelo lep vrt. sodelovala je pri pripravah različnih strelskih
Obiskovala sta jo dva vnuka, ki jima je bilo ime David reprezentanc na pomembna tekmovanja, kot so na
in Nika in se pišeta Pušenjak. Z njima sta kdaj pa kdaj primer evropska prvenstva, svetovna prvenstva in
prišla tudi njuna starša. Z Niko je prišla tudi psička Fi, olimpijske igre. Tako je bilo tudi v lanskem letu, ko
velika črno-bela landseerka. Leta 2011, ko sem imela je psihološko pripravljala našo olimpijko, strelko Živo
osem let, je gospa Marija na žalost umrla. Vsi smo bili Dvoršak.
zelo žalostni, saj smo zgubili zelo prijazno sosedo. Športni psiholog pomaga športnikom, da se naučijo
Njena hiša je bila potem prazna, vrt pa zaraščen, kar najbolje psihično pripraviti na tekmovalne pogoje.
vendar smo kmalu ugotovili, da Nika s svojo psičko Ugotovljeno je bilo, da psihološka priprava športnika
prihaja v Cerkno. Spoprijateljili smo se. Nika je zelo predstavlja 50 % priprave, ki jo mora opraviti športnik,
želela obnoviti staro hišo, pripravila je tudi načrt če želi uspešno nastopiti na tekmovanju. Športniki
obnove, vendar ji to zaenkrat še ni uspelo. Hotela so pred tekmovanjem in med njim podvrženi velikim
je, da bi v hiši lahko opravljala terapije biofeedback psihičnim pritiskom. Strah jih je, da naloge ne bodo
in neurofeedback in tudi učila druge terapevte o opravili dobro, da ne bodo dosegli določenega
tem, kako se to terapijo izvaja in kako najlaže naučiš rezultata, da bodo sotekmovalci boljši od njih, da
človeka, da se zna sproščati in skoncentrirati. bodo razočarali trenerja, starše, navijače, sponzorje
Nika je končala študij psihologije na Filozofski ipd. Temu strahu strokovno pravimo predtekmovalna
fakulteti v Ljubljani. Na Fakulteti za šport je pod oziroma tekmovalna anksioznost. To je stanje, ko
vodstvom prof. dr. Mateja Tušaka, predstojnika športnik občuti hitro bitje srca, pospešeno dihanje,
potne roke, zakrčene mišice, slabše se osredotoča,
pogosto hodi na stranišče, strah ga je. Želi si čim prej

Mlada rast 2017 | 7. razred 37

končati nastop, zato zelo hiti in je površen, zaradi jim nalaga preveč dela, je nesramen do njih ali pa so
tega pa je športni rezultat slab. Če se športnik ne nesramni sodelovci, zato se ta delavec slabo počuti in
nauči nadzorovati svojega telesa in svojih čustev, dostikrat zboli, je obupan in žalosten. Tak čovek lahko
tekmovalno ne bo uspešen. »pregori«. To pomeni, da ne more več delati, ker je
Nika se ukvarja z zanimivo psihofiziološko metodo, preveč utrujen, razočaran in kar koli naredi, nič se ne
z biofeedbackom, tako imenovano biološko povratno izboljša, da bi se počutil bolje. Terapija biofeedback
zanko. To je metoda, ki je v tujini zelo priznana, pa mu lahko pomaga, da ni več v težavah in da se zna
v Sloveniji pa jo je predstavila Nika. Na človeka sprostiti. S to terapijo se lahko zdravi tudi ljudi, ki
namestimo različne senzorje, ki merijo fiziološke imajo epileptične napade, glavobole, migrene, astmo
odzive telesa, na roke npr. namestimo senzor, ki meri in razne druge motnje.
srčni utrip, temperaturo prstov, srčno variabilnost Povedati vam moram še nekaj o metodi neurofeed-
in galvansko prevodnost kože (detektor laži). Okrog back, ki sem jo sama preizkusila. Kot sem že napisa-
pasu namestimo senzor, ki meri način dihanja, koliko la, je neurofeedback metoda, kjer s posebnimi sen-
vdihov naredi človek v eni minuti, na mišice lahko zorji terapevt izmeri, kakšni so pri osebi možganski
namestimo senzor EMG, ki meri aktivnost mišic, kar valovi. Potem te vrednosti primerja z normalnimi
pomeni, ali je mišica sproščena ali zategnjena. Imamo vrednostmi in če te vrednosti kje odstopajo, kar
pa še en senzor, ki meri, kaj se dogaja v možganih. pomeni, da niso običajne, se pripravi načrt treninga
Imenujemo ga EEG senzor in meri možganske valove. za spremembo možganskih frekvenc.
Nika je biofeedback in neurofeedback terapevtka Nika izvaja neurofeedback terapijo predvsem za
ter nevropsihologinja. Specialistični študij uporabne osnovnošolske otroke. Ta terapija otrokom zelo
psihofiziologije je opravila na univerzi Sigmunda pomaga, da se lahko bolje učijo, imajo boljši spomin,
Freuda na Dunaju. Z metodo biofeedback lahko boljšo pozornost in so bolj mirni. Veliko malih
ugotovimo, kako se oseba odziva na stres. Stres je klientov ima t. i. motnjo pozornosti in hiperaktivnosti
odziv posameznika na grožnjo iz okolja ali iz načina, (hiperkinetičnosti), to motnjo imenujemo tudi
kako mi razmišjamo o stvareh. Stres vpliva na naše ADHD. To pomeni, da se težko učijo, so nemirni
telo in zaradi tega se človek zelo slabo počuti, je v šoli in povzročajo nered, ne poslušajo učitelja,
zaskrbljen in ga je strah, njegovo telo pa je tako razgrajajo, klepetajo, na vprašanja odgovarjajo, še
aktivirano, kot bi bilo v vsakem trenutku pripravljeno preden premislijo, kaj je pravi odgovor, včasih se
na boj ali beg pred medvedom. Če to stanje traja dalj tudi stepejo in dostikrat se ne razumejo s sošolci in
časa, lahko človeka to zelo izmuči in lahko zboli za učitelji. Učitelji pravijo, da so problematični, da ne
različnimi boleznimi. Zato se mora naučiti sproščati. vedo, kako jim pomagati in jih umiriti. Starši prav
Z metodo biofeedback lahko oseba opazuje, kaj tako ne vedo, kaj storiti. Te otroke vsi kregajo, zato
se dogaja z njegovim telesom, to vidi na ekranu o sebi mislijo zelo slabo, čeprav na zunaj dostikrat
računalnika, kamor je naprava biofeedback prenesla ni videti tako in delujo zelo samozavestni. V resnici
informacije o fizioloških odzivih telesa, ki jih je so ti otroci razočarani nad sabo, ne zmorejo narediti
pridobila preko senzorjev, ki so pritrjeni na telo. Če tega oziroma biti takšni, kot drugi želijo, vedno so
je npr. nekdo v stresu, lahko Nika to ugotovi preko »problem«. Če obiskujejo neurofeedback terapijo,
posebnega biofeedback stres test programa. Iz pa se naučijo skoncetrirati, umiriti, bolje učiti. V šoli
različnih grafov in izračunov na ekranu računalnika začnejo dobivati boljše ocene, bolj ubogajo, imajo več
lahko določi, kako se oseba odziva na stres in kaj bi prijateljev, so bolj mirni in vsi jih imajo raje.
bilo potrebno storiti, da se temu človeku čim prej Nika je opazila, da imam tudi jaz težave s pozornostjo,
pomaga. temu v tujini rečejo ADD. Čeprav nisem hiperaktivna,
Tako običajno pripravi večtedenski program kar pomeni, da nimam potrebe po neprestanem
biofeedback treninga, oseba mora hoditi na terapije gibanju in premikanju. Če snov ni izredno zanimiva,
dvakrat na teden osem tednov, terapije pa trajajo 45 mi misli kaj kmalu odplavajo nekam drugam. In takrat
min. Na koncu zna posameznik nadzorovati svoje sigurno ne razmišljam o šolski snovi. Še posebno se
odzive in se primerno odzivati na stresorje iz okolja mi to dogaja pri predmetih, ki so bolj suhoparni. Tak
ter na kognitivne (o tem, o čemer razmišljamo) in predmet je recimo matematika. Ker tako odplavam,
čustvene stresorje. Sliši se zelo učeno, vendar to se mi kasneje nakopiči snov, ki je ne razumem dobro.
pomeni, da se po tej terapiji oseba počuti bolje, se Ko se nabere preveč snovi, se moram predmetu
ne razjezi tako hitro, se manj boji, bolje spi, je bolj zelo posvetiti, da ga uspešno opravim. Težave s
srečna, manj bolna, ima več energije in bolje pozna pozornostjo imajo predvsem dekleta in dostikrat
svoje telo. K Niki dostikrat pridejo osebe, ki imajo jih lahko starši in učitelji obtožijo, da so lena ali pa
v službi težave zaradi šefa, ki grdo dela z njimi in da niso dovolj pametna To v večini primerov ni res,

38 Mlada rast 2017 | 7.. razred

ponavadi so ti otroci zelo pametni in iznajdljivi. mene, mojo sestro in brata nekoč naučila sabljati. To
V okviru neurofeedback merjenja je Nika ugotovila, bo res super, saj naj bi tudi sabljanje zelo pomagalo,
da so moji možgani povsem normalni, s to razliko, da se lahko v šoli bolje učiš in skoncentriraš, pa še
da v frontalnem (to je sprednji del glave) predelu zelo zabavno je. Se že veselim.
mojih možganov prevladuje frekvenca teta. To je Lepo je, da je tak Peter Klepec v moji bližini.
malce počasnejša frekvenca, značilna za umetnike,
inovatorje, kreativce (to so tisti, ki si izmislijo, kakšne Anesa Reven
bodo TV reklame), imamo jo pa vsi. Seveda so prisotne
tudi vse ostale možganske frekvence, kakor je to Ati - vzor mojemu
običajno. Vsaki zdravi možgani imajo svojo prednost življenju
in to bi morali znati vsi izkoristiti. Jaz se moram s
pomočjo neurofeedbacka naučiti zmanjšati počasne Predstavila bom svojega očeta. Že v otroštvu je
valove in povečati valove za koncentracijo, tako se bil živahen, vesel, priden, delaven otrok. Že kot
bom lahko brez pretiranega truda skoncentrirala na majhen je moral poprijeti za vsako kmečko delo,
snov, ki mi ni pisana na kožo. kar je v primerjavi z današnjim časom velika razlika.
Trening neurofeedback je zelo zabaven. Nika mi na Redkokdaj so ga starši pohvalili, največkrat je bila na
glavo namesti posebno kapo, kamor zatakne EEG vrsti graja, ki se je moj oče še prav dobro spominja, zato
elektrode, le-te so namazane s posebnim gelom, je staršem velikokrat tudi kaj ušpičil. Že v otroštvu je
da se lepo prilepijo na lasišče. Potem izgledam kot imel delovne navade, zato tudi danes uresničuje svoje
vesoljec. Sicer naj bi to metodo uporabljali tudi za cilje, ki si jih zada. Od njih ne odstopa ravno zaradi
trening astronavtov pri vesoljski agenciji NASA, trde vzgoje, ki jo je imel v rani mladosti.
preden gredo v vesolje, pa tudi za pilote, športnike in Doma je v Ravnah pri Cerknem. Njegov dom leži na
direktorje, ki s tem trenirajo možgane, da bodo bolj strmem, goratem pobočju nad Cerknim. Pri šestih
uspešni. Na začetku je čudno imeti to na glavi, potem letih je začel hoditi v malo šolo, pri sedmih letih pa v
pa se navadiš. Nato Nika vklopi biofeedback napravo osnovno šolo. Do doma še ni bilo speljane ceste, bili
in računalnik, kjer je nameščen poseben biofeedback so le kolovozi in steze. Vsako jutro se je peš odpravil
program. Ta program mi omogoča, da lahko vidim, kaj v šolo, ki se je nahajala v Cerknem. Moral je prehoditi
počnejo moji možgani. Lahko vidim, kakšne krivulje štiri kilometre, s seboj pa je moral nositi še kanglo
rišejo moje možganske celice – nevroni. Nevroni se mleka v mlekarno, ki je bila v dolini, po domače pr’
združujejo in delujejo skupaj, mi pa to vidimo v obliki Garejncu. Po končanem pouku se je moral takoj
možganskih frekvenc. Te so lahko hitre ali počasne. vrniti domov. Eno leto je preživel v dijaškem domu,
Takrat, ko so glavne hitre frekvence, verjetno nato pa se je vračal domov. Spominja se dogodivščin,
rešujemo kakšno zoprno matematično nalogo ali pa ki so jih s prijatelji z igrivostjo in hudomušnostjo
se nečesa zelo bojimo oziroma nas zelo skrbi, lahko ušpičili upravniku in vzgojiteljici. Nekega večera
pa smo hiperaktivni, kot so nekateri moji sošolci. Če so se podili po hodnikih in sobah, se obmetavali
prevladujejo oziroma so glavne počasne frekvece, z blazinami, odejami, se skrivali, kričali, da se jih je
pa smo lahko zelo utrujeni, umetniško razpoloženi slišalo po celem dijaškem domu. Po njegovi glavi so se
ali razmišljamo o različnih idejah, »kaj bi bilo, če bi podile vse mogoče zamisli, kako bi bolj nagajal svojim
bilo« ali pa se sproščamo. Ko se začne neurofeedback sovrstnikom. V garderobi je pograbil metlo, se skril za
ura, Nika v programu nastavi vrednost frekvence, ki vrata in čakal sošolce. Naenkrat so se odprla vrata –
jo moram ojačati in tisto, ki jo moram zmanjšati. V BUMF po sošolcu, a to ni bil sošolec, to je bil upravnik.
tistem trenutku, ko mi uspe obdržati obe frekvenci Ata je bil kaznovan. A glej ga zlomka, danes je nekdanji
na določeni vrednosti, se na ekranu nadaljuje upravnik naš sosed. Tudi v šoli so se dogajale šaljive
začeta igra, ki jo kontroliram s svojimi možgani. Ko dogodivščine. Bilo je ob koncu šolskega leta in po
moja koncetracija pade, se igra ustavi, ko se spet glavi so mu rojile vse mogoče neumnosti. Igral se je z
skoncetriram, se igra nadaljuje. Jaz seveda želim igrati elastiko, ki jo je potegnil iz copat, napel jo je na ravnilo
igro, zato se potrudim in se skoncetriram. Če bom in jo spustil po razredu naravnost v test slovenščine,
dovolj časa trenirala, bom pridobila kondicijo in se ki jih je delila učiteljica. V papirju je nastala velika
bom lažje koncentrirala, ko bom to želela. Ustvarile luknja in takrat so vsi njegovi sošolci planili v smeh,
se bodo nove povezave med nevroni, temu procesu da jih je učiteljica komaj pomirila. Tudi temu dogodku
pa se reče nevroplastičnost. Ta terapija je možganski je sledila kazen. Po koncu zime je bilo zabavnih
fitnes. Možgane lahko treniramo in če vadimo, bomo
vedno boljši.
Nika je tudi trenerka sabljanja. Obljubila je, da bo

Mlada rast 2017 | 7. razred 39

dogodivščin zaenkrat konec in moral se je vrniti Moj oče gasilec
domov. Doma sta ga čakala delo in vsakdanja pot v
šolo in nazaj. Spomladi se je začelo na njivah oranje, Vse skupaj se je začelo, ko je imel moj oče Tomaž
okopavanje, v gozdu drva in sečnja dreves. Vsepovsod sedem let. Začel je zahajati v gasilski dom, saj je bil
je moral biti zraven in pomagati. Že v rani mladosti se gasilec tudi njegov štirinajst let starejši brat Darko.
je naučil vseh opravil, ki so mu v nadaljnjem življenju V Ravnah je malo ljudi, zato so v mlajših letih vsi
prišla prav, saj zna poprijeti za vsako delo, ni dela, ki hodili h gasilcem ter se učili in spoznavali gasilske
mu ne bi bil kos. veščine. Kot pionir in mladinec se ni udeleževal
Leta 1977 so doma začeli graditi novo hišo. Velikokrat gasilskih tekmovanj, ker je bilo premalo vrstnikov
je moral v dolino po gorivo. Nekega dne mu je mama za sestavo tekmovalne ekipe. Pri svojih rosnih
naročila, da mora poleg nafte prinesti še piškote za šestnajstih letih pa je začel učiti deset let mlajšo
delavce. Zaradi utrujenosti in lakote je po poti pojedel generacijo ter jih pripravil na tekmovanja. Mlade je
vse piškote. Domov je prišel brez njih, mama ga je učil raznih veščin, kot so vezanje vozlov, gašenje iz
okarala in mu dejala: »Saj to je bilo za delavce, ne vedrovke, premagovanje raznih ovir, kot so preskok
zate.« preko bazena, prehod skozi rov, hoja po gredi in še
V družini je bil edinec, kar je bilo zanj najteže. mnogih drugih. Na pionirje je z veseljem prenašal
Njegova igra je bilo brcanje žoge, vožnja s starim svoje znanje in veselje do gasilstva. Vse to se je v veliki
kolesom, ki si ga je moral prislužiti sam, sam ga je meri poznalo na mladih, saj nihče ni zamujal na vaje.
razstavljal, vijačil, popravljal, njegove spretne roke so Postali so pravi prijatelji, ki so spoštovali drug drugega
vse to imele v mezincu. Ko je končal osnovno šolo, in to še vedno velja. Tudi rezultati na tekmovanjih niso
je hranil ves svoj denar, da bi si lahko kupil svoj prvi izostali, saj so osvojili kar nekaj pokalov. Generacija, ki
motor. Pri šestnajstih letih se je zaposlil in ob delu jo je začel poučevati, je ostala skupaj vse do današnjih
končal poklicno šolo v Idriji. Vsakdanja hoja na delo dni, to je že dobrih petindvajset let. Skoraj vsi so ostali
in nazaj ga je utrudila, začel je razmišljati, kako bi po zvesti gasilstvu. Vseskozi je bil pripravljen pomagati
obstoječem kolovozu speljal cesto. Po letu dni mu je in je priskočil na pomoč vsakemu, ki jo je potreboval.
tudi to uspelo, v nadaljnjem času pa še asfaltiranje in Sodeloval je pri gašenju večjega požara v naravi
to je bilo zanj veliko olajšanje. V današnjem času si ne na Trstelju, pri pomoči prizadetim ob potresu na
moremo predstavljati, da bi še zmeraj delali tako kot Bovškem pa vse do malih intervencij, kot je kidanje
včasih. snega do odročnih hiš v Ravnah. Oče se je skozi leta
vedno izobraževal s področja gasilstva ter zaščite in
ŠE NEKAJ IZ DANAŠNJIH DNI reševanja. Opravil je veliko izobraževanj za pridobitev
Bilo je pred dvema letoma, ko je bilo vse drevje v žledu. gasilskih specialnosti. Kot mentor je spremljal svojo
Cesta do atijeve hiše je bila vsa pokrita s polomljenim ekipo na tekmovanja, kjer je opazoval delo sodnikov.
drevjem. Komaj se je prebil do nje. Tri cele dni je čistil Ker se jim je včasih zgodila krivica, vsaj tako so mislili,
pot, da je bila spet prevozna. Stoletne bukve so klonile in je bila zato slabša uvrstitev, je sam sklenil postati
pod žledom, ostala je samo golota, praznina. Po dveh sodnik gasilsko-športnih tekmovalnih disciplin. Tečaj
letih še danes med svojim prostim časom pospravlja je opravil pred desetimi leti v Vipavi. Ker je izpit opravil
polomijo. Take naravne katastrofe ne pomni niti z odliko, je bil že prvo leto izbran v ekipo za sojenje na
dedek. Pri delu v gozdu smo zraven tudi vse tri sestre državnem prvenstvu. Vse od takrat je kot sodnik vsako
in pomagamo, tako kakor je on v otroštvu. leto redni udeleženec vseh tekmovanj, od občinskega
do regijskega in državnega prvenstva. Da pa lahko sodi
Oče mi je vzor v vsakdanjem življenju, od njega sem na tekmovanjih, mora vsako leto opraviti testiranje,
se že veliko naučila: da moram biti vztrajna, delavna, ki mora biti osemdesetodstotno uspešno. Do pred
pripravljena pomagati drugim, v sebi biti močna in štirimi leti je bil pomočnik poveljnika Gasilske zveze
se veseliti življenja, nikoli ne obupati oz. se iz obupa Cerkno za tekmovanja.
zmeraj pobrati. Njegova moč, dobrota, drznost, Leta 2013 je v želji po še večjem doprinosu gasilstvu
vztrajnost, veselje, delo, zadovoljstvo se prenašajo in temu, da bi bilo gasilstvo še naprej dobro
name in to se izraža v meni, zato ga zelo cenim in organizirano in usposobljeno za nudenje pomoči
spoštujem. Najlepše pa mi je, ko smo vsi skupaj, se potrebnim, kandidiral za poveljnika Gasilske zveze
družimo, pogovarjamo in šalimo. Cerkno. S stoodstotno podporo je bil na to mesto
tudi izvoljen. Gasilska zveza Cerkno povezuje devet
ATI, RADA TE IMAM! prostovoljnih gasilskih društev v skupno organizacijo.
Skrbi za usposabljanje in izobraževanje prostovoljnih
Anja Svetičič

40 Mlada rast 2017 | 7.. razred

Marko Špik

gasilcev ter organizira razna tekmovanja: gasilski kviz, hrabrost, tovarištvo, zaupanje, spoštovanje ter biti
tekmovanje v gasilski orientaciji ter tekmo v gasilsko- pripravljen pomagati vsakomur v vsakem trenutku, so
športnihdisciplinah.Prikvizumladisodelujejovznanjih vrline ki ne dopuščajo, da bi ti v glavo stopile slabe
iz gasilstva. Na vprašanja odgovarjajo v skupinah po misli.
trije tekmovalci. Orientacija zajema orientacijski tek, Že skoraj štiri desetletja se moj oče z vso vnemo in
pri karerem morajo tekmovalci v skupinah po trije veseljem predaja temu, da bi lahko nekoč sam ter
s pomočjo topografske karte in kompasa premagati mlajši in starejši rodovi pomagali vsakomur, ki bi bil
določeno progo. Na progi je več kontrolnih točk, na pomoči potreben.
katerih je potrebno opraviti posamezne naloge, kot Tudi Peter Klepec je vili ponudil vodo, da je ozdravela,
so vezanje vozlov, štafetno spajanje cevi na trojak, v zameno pa je dobil čarobno moč, ki je ni zadržal
hitrostno zvijanje cevi, praktične vaje iz orientacije ter zase, ampak je z njo pomagal slabotnim. Vsak gasilec z
še nekatere druge vaje. Gasilsko-športne tekmovalne vsakim dobrim delom dobi v zameno veliko osebnega
discipline pa že pri pionirjih zajemajo veščine, ki te zadovoljstva, s katerim vsakič znova postane močnejši
skozi leta in tekmovanja pripeljejo do take stopnje, da, in hrabrejši.
ko kot mladinec dopolniš osemnajst let in opravš še
tečaj za gasilca, lahko postaneš operativni gasilec. Po Štremfelj Daša
taki poti, kot jo je prehodil moj oče, sedaj hodim tudi
jaz skupaj z mlajšo sestro in starejšim bratom. Rada se Moj dedek - moj junak
udeležujem teh druženj s svojimi vrsniki, tako starejšimi
kot tudi mlajšimi. Vse nas druži isti cilj, to je, da se čim Moj Peter Klepec je zame pokojni dedek Jernej
več naučimo in čim bolje pripravimo na tekmovanja, Miklavčič. O njem mi je pripovedovala mami Maja, ki
kajti ni lepšega, kot na koncu osvojiti medaljo ali pokal. je njegova hčerka.
Nagrada za celoletno delo je tudi poletni gasilski tabor Rodil se je 18. 2. 1952 v vasi Velike Dole. Imel je eno
na morju. Za vsemi temi tekmovanji in taborom stoji sestro in štiri brate. Bil je drugi najstarejši otrok.
tudi moj oče. Na gasilski zvezi skrbijo za organizacijo Kot otrok je pred šolo pasel krave in tako pomagal
vseh druženj in tekmovanj. Z vzgojo mladih skrbijo,
da bo gasilstvo živelo tudi naprej. Lastnosti, kot so

Mlada rast 2017 | 7. razred 41

Anesa Reven

družini. Nato je šel peš v šolo. Ker ni imel možnosti šolo v Ljubljani. V šolo se je vozila z avtobusom. Pouk
za šolanje, je že pri rosnih štirinajstih letih odšel je obiskovala popoldan in dopoldan. Ko sta skupaj z
od doma s trebuhom za kruhom. Pot življenja ga je dedkom pripravljala okrasitev jelke in vseh svetlečih
vodila tudi v daljno Nemčijo, kjer je preživel osem okraskov in ostalih elementov na balkonu njihove
let. Ko se je vrnil domov, je spoznal mojo babico hiše, se je pripetilo sledeče. Ves dopoldan sta skrbno
in se z njo poročil. Rodila sta se jima dva otroka: pripravljala vse potrebno za okrasitev. Čas je hitro
hčerka Maja in sin Jernej. Dedek je marljivo delal in mineval in bližal se je čas odhoda na avtobus. Ker
gradil dom za svojo družino in ji ustvaril prijetno in je bilo zunaj mrzlo, je zaprla vrata dnevne sobe, ki
toplo domovanje. Okoli hiše je nasadil veliko sadnih so vodila na balkon, in jih zaklenila. Odhitela je na
dreves: češnje, hruške, jabolka, slive, marelice, avtobus in odšla v šolo. Ves popoldan je brezskrbno
nasadil pa je tudi maline in trto. Tako je družina preživela v šoli in se pozno zvečer vrnila domov.
imela na razpolago vedno dovolj sadja. Poleg hiše Zvečer so z družino sedeli pri večerji in dedek ji
je uredil velik zelenjavni vrt, na katerem je vse leto je povedal, kaj se je zgodilo. On je v copatih ostal
rasla zelenjava. Ob robu vrta sta namreč bili tudi dve zaklenjen na balkonu. V ulici ni bilo nikogar doma, h
veliki topli gredi, ki ju je zgradil. Na vrtu je rasel fižol, komur bi se lahko zatekel. Dolge tri ure je čakal na
krompir, paradižnik, zelje, različne vrste solate, mrazu, dokler ni iz službe prišla soseda in sta skupaj
česen, čebula in še kaj. Poleg hiše je postavil veliko počakala, da je domov prišla babica. Šele z njo je
drvarnico, kjer so bila drva za kurjavo in orodje za lahko odšel na toplo. Te dogodivščine so se še dolgo
delo. Svoj prosti čas je posvečal družini in opravilom v spominjali in jo pripovedovali ob raznih priložnostih.
domu in ob njem. Skrbel je za vrt in okolico. V mesecu Mami se pogosto spominja njunih skupnih
decembru pa je vso pozornost posvečal pripravam dogodivščin. Veliko časa sta namreč preživljala
na prihajajoče praznike in urejanju ter okraševanju skupaj. Rada je bila v njegovi družbi in poslušala
doma in okolice. Že mesece je skrbno pripravljal njegove nauke in napotke o življenju. Od njega se
vse potrebno za praznični december. Vsako leto sta je tudi veliko naučila.Veliko svojega časa je namenil
s hčerko več tednov skupaj pripravljala okrasitev. druženju z družino in prijatelji. Na vrtu je postavil
Posebna anekdota izhaja iz enega njunega skupnega kamin in v njem večkrat pekel slastne jedi zanje.
okraševanja. Mami je takrat že obiskovala srednjo Tam so preživeli veliko skupnih dni. Dedek je bil

42 Mlada rast 2017 | 7.. razred

tudi mojster v polaganju keramike. Težko bi našli Botra
koga od prijateljev in znancev, ki mu ni pomagal
pri urejanju njihovega doma. Zadnja leta pa je delal Moja krstna botra živi v Tolminu. Je sestra moje
pri nekem podjetniku, saj je bilo njegovo delo zelo babice. Vidim jo bolj poredko. Ko mi je babica neko
spoštovano. Med umetninami, ki jih je ustvarjal, nedeljo predlagala, da jo obiščeva, sem bila takoj za. Še
najdemo tudi naš parlament. Keramična dela so bila vožnja mi je hitro minila, saj sem se veselila srečanja.
delo njegovih pridnih in delavnih rok. Med drugim je Nasmejana kot vedno naju je pričakala in povabila v
urejal dom našega nekdanjega predsednika države hišo.
dr. Janeza Drnovška, njegovo delo pa je vidno tudi Botrina hiša je res lepa in urejena. Še posebno mi je všeč
na Ministrstvu za obrambo. Njegove skrbne roke so velika jedilnica. Skozi okno je lep razgled na Tolmin.
polagale keramiko v vili Bled in na gradu Brdo pri Botra naju je z babico povabila, naj sedeva za mizo. Takoj
Kranju, kjer je znani protokolarni objekt. Tudi grad nama je postregla z sokom in pecivom. Šla je kuhat
Strmol priča o njegovem takratnem delu. Njegova tudi kavo, ker jo obe z babico radi pijeta. Opazovala
dela še danes pričajo o vestnosti, natančnosti in sem jo, kako se vrti okrog štedilnika. Na prvi pogled si
ljubezni, s katero je ustvarjal vsa čudovita dela, z babico nista podobni. Način izražanja, kretnje in hoja
ki še dandanes krasijo pročelja mnogih objektov pa že dajo slutiti, da sta sestri. Tudi jezik obema dobro
vsepovsod po Sloveniji. teče in obe se radi šalita. Pri tem sem jima kar dobro
Triindvajset let njunega skupnega življenja in njunih pomagala. Ko je botra omenila svojo bolezen, pa sem
dogodivščin so jima prinesla veliko radosti, veselja se zresnila. Prosila sem jo, naj mi pripoveduje o svojem
in zadovoljstva. Ko je imela mami komaj triindvajset življenju. Ugodila je moji radovednosti in prinesla celo
let, pa se je usoda poigrala z njim in nenadoma, naročje albumov s fotografijami.
nepričakovano ga je zadela možganska kap. V Babica je deset let starejša od botre in nista odraščali
trenutku se je njegovo in njihovo življenje obrnilo na skupaj. Botrina zgodba mi je bila zato še toliko bolj
glavo. Sledili so meseci negotovosti in čakanja, kaj se zanimiva. Njeno otroštvo je bilo veliko lepše od
bo zgodilo. Po dolgem času se je naš dedek vendarle babičinega. Odraščala je ob mami, očetu in dveh
zbudil iz kome in začel kazati prve znake življenja. bratih. Rojena je bila na kmetiji. Ko je končala osnovno
Sledila je pot okrevanja. šolo v Tolminu, se je takoj zaposlila v tovarni. Čeprav
Čez dolga štiri leta sem se rodila jaz. Ponosen dedek me botra in babica nista živeli skupaj, sta se pogosto
je obiskal v porodnišnici in mamici ob mojem rojstvu obiskovali. Botri je bilo osemnajst let, ko je na obisku
za spomin kupil čudovito zlato zapestnico. Prinesel pri babici spoznala fanta iz Savinjske doline. Začela sta
mi je tudi darilo: mehkega plišastega medvedka, se sestajati. Čez dobro leto sta se odločila za poroko.
toplo odejico in lepa oblačila. Ko sem prišla domov, Tisto leto pa je bilo zanjo polno sprememb. Le nekaj
sem ga večkrat obiskovala z mamico in očkom. Imel dni pred poroko ji je umrl oče. Tako je bil dan, ki naj
me je neskončno rad. In jaz sem imela rada njega. bi veljal za najsrečnejšega, zaznamovan tudi z žalostjo.
Čas, ki nama je bil dan, je bil čudovit. Sedela sem Velika sprememba v botrinem življenju je bila selitev
na mizici njegovega invalidskega vozička in se vozila na možev dom. Posloviti se je morala od sodelavcev,
z njim. Večkrat nas je pot zanesla v lokal, ki je bil v zapustiti rojstno hišo, mamo, brate. Odšla je v drugi
bližini doma, kjer je bival. Tam smo uživali v lepem kraj, daleč od doma. Znašla se je v povsem novem
vremenu in druženju. Čas, ki smo ga preživeli skupaj, okolju, med tujimi ljudmi. Imela pa je ljubečega moža
je bil predragocen. Dedek je bil čudovit človek. Kljub in ji je bilo tako laže. Prvo leto po poroki je rodila prvo
temu da ga je bolezen pri komaj oseminštiridesetih hčerko in čez dve leti še drugo. Bila je razpeta med
letih priklenila na invalidski voziček, je bil vedno materinstvom, službo in delom na kmetiji moževih
neustrašen in pogumen. Vsak dan nas je nasmejal staršev. A nič ji ni bilo težko. Dela je bila vajena.
s svojimi šalami, ki jih je rad govoril. Vedno nas je Tast in tašča pa nista imela razumevanja za mlado
razveseljeval in opogumljal. Nikdar ni dal vedeti, da družino. Nista se hotela sprijazniti, da so drugačni
mu je morda težko. Vedno je bil naše sonce. In naše časi. Zahtevala sta, da se na kmetiji vse dela po starem.
veselje. Bil je resnično najpogumnejši človek, kar jih Botra in njen mož se s tem nista strinjala. Tako sta se
poznam. Do zadnjega trenutka svojega življenja se je po nekaj letih spet vrnila na botrin dom.
trudil za vse nas. In vsi ga zelo pogrešamo. Botri se je življenje ponovno spremenilo. Na srečo je
dobila službo v tovarni, kjer je bila že prej zaposlena.
Eva Kržišnik Tudi mož je hitro dobil delo. Na mali deklici je pazila
botrina mama, moja prababica. Stara kmečka hiša
pa je bila premajhna za toliko ljudi. Botra in mož sta

Mlada rast 2017 | 7. razred 43

kmalu kupila staro hišo v Tolminu. Ko sta deklici začeli ribo. S sedmimi leti so morali v šolo, ki je bila takrat
obiskovati osnovno šolo, so se znova selili. Pa le v v Gorjah. Takrat po šolah niso imeli šolske malice,
sosednjo ulico. Odločili so se, da hišo obnovijo. Ko je tako da so zjutraj pozajtrkovali doma. Seveda nato
bila obnova čez eno leto končana, so končno imeli lep do prihoda domov niso imeli nobenega obroka, zato
in udoben dom. so domov hodili lačni. Doma jih je čakalo skromno
Večkrat sem slišala, ko je kdo rekel, da je bilo prelepo, toplo kosilo. V hudih zimah je bilo včasih do dva
da bi lahko trajalo. Za mojo botro to še kako drži. Imela metra snega, ki so ga gazili po zasneženi poti. Zelo
je dobrega moža, dve zdravi, veseli hčerki, lep dom. dobro se spominja, kako so v snegu delali labirint
Bili so srečna družina, a je bolezen kruto zarezala v in skrivališča. Po končani osemletki si je želel, da
to srečo. Botra je zbolela, ko še ni imela trideset let. bi se vpisal na mizarsko šolo. Oče mu je rekel: ˝Saj
Prizadela jo je multipla skleroza. Življenje se ji je čez to ni mogoče, saj nimamo denarja.˝ Tako se je pri
noč spremenilo. To je huda, neozdravljiva bolezen, petnajstih letih zaposlil na ETI Cerkno.
polna odrekanja. Naenkrat ni mogla več početi toliko V tovarni je bilo treba trdo delati za plačo, ker je
stvari, ki so se ji prej zdele čisto vsakdanje in enostavne. bila tovarna v razvoju. Ob njegovi zaposlitvi je bilo
Na srečo je imela ob sebi dobrega moža. Nesebično v tovarni zaposlenih okrog sto ljudi. Z leti pa so ob
ji je pomagal in ji stal ob strani v težkih trenutkih. razvijanju tovarne ponudili delavcem možnost, da
Hčerki sta bili še osnovnošolki, a sta razumeli, da je se izobražujejo ob delu in s tem pridobijo ustrezne
mama bolna. Po svojih močeh sta pomagali, da ji je poklice. Ko je imel devetnajst let, je moral iti na
bilo laže. Multipla skleroza je zahrbtna bolezen. Veliko služenje vojaškega roka v takratni Jugoslaviji. Takrat
dni je botra preživela po bolnišnicah. Zelo jo je bilo so bili časi, ko so bili vsi fantje, če so bili le zdravi,
strah, kako hitro bo bolezen napredovala. Vedela je, vpoklicani na služenje vojaškega roka. Tam je dobil
da pogosteje zbolijo ženske in to tako hudo, da morajo nalogo voznik tanka. Seveda je pred tem moral
biti na invalidskem vozičku. Na srečo se to ni zgodilo, opraviti vse tečaje za vozniško dovoljenje tanka. Ko
saj se je bolezen kot po čudežu nekako ustavila. je odslužil dvajset mesecev vojske, se je vrnil domov
Botrina pripoved mi je dala misliti. Ko sva se z babico ter takoj šel nazaj v službo.
odpravljali domov, se kar nisem mogla posloviti. Kmalu je v Zakrižu spoznal sedanjo ženo ter hodil
Vedno znova in znova sem objemala njo, ki ji je življenje vasovat. Domov se je vračal v poznih jutranjih urah.
postavilo na pot toliko težkih preizkušenj. Med vožnjo Spominja pa se, kako je bilo natančno 1. januarja 1971.
do doma sem bila skoraj ves čas tiho. Le to sem se Tisti večer je svetila luna. Ko se je vračal peš domov,
spraševala, ali ji bo uspelo še naprej tako junaško je med Gorjami in Počami v potoku zaslišal neko
prenašati težko bolezen. Ji bo ta prizanašla ali jo bo jamranje. Tiste noči je bilo zelo mrzlo, zasneženo
še bolj prizadela? Veliko let že živi s to boleznijo. Kdor ter poledenelo. Bil je zelo dobro obut ter oblečen.
je ne pozna in ne ve, kaj jo je prizadelo, bi mislil, da je Poslušal je in se spraševal, od kod prihaja ta glas.
popolnoma zdrava. Še vedno hodi delat po štiri ure. Sledil je glasovom, ki so vodili k potoku, ki je tekel
Čeprav se zelo hitro utrudi, skrbi tudi za velik vrt in strmo po hribu navzdol. Odločil se je, da bo šel
hišo. Seveda ji mož veliko pomaga. Njuni hčeri sta pogledat, kaj je tam. Stezica, ki je vodila do potoka, je
že davno odrasli in sta že odšli od doma. Radi pa se bila zasnežena in poledenela, da je bilo res težko priti
vračata in so skupaj spet srečni. Če se imajo ljudje v do kraja, od koder so prihajali čudni zvoki. Kmalu je
družini radi, lahko skupaj premagajo tudi velike težave zagledal neko osebo. Ko je pristopil bliže, je videl,
in hude preizkušnje. da je to sovaščan. Bil je že tik pred koncem življenja,
podhlajen in skoraj zmrznjen, tako da niti govoriti
Karin Mar ni mogel. Potegnil ga je iz potoka, ga dal na hrbet
in nesel domov, v njegovo hišo. Tam ga je oskrbela
Moj dedek Ivan Sedej njegova žena, ki mu je bila zelo hvaležna. Tudi sam
se je počutil ponosnega, da mu je rešil življenje. Ta
Moj dedek se je rodil po drugi svetovni vojni 30. gospod je nato živel še celih trideset let. Za dan, ko
avgusta 1947 v Počah. Ko je bil majhen, niso imeli ga je rešil, je bil dedku vedno hvaležen ter mu to
nobenih igrač. Če so hoteli imeti igračo in se igrati, spoštovanje in hvaležnost tudi večkrat pokazal.
so se morali sami domisliti česa novega. Ko so bili Ko je imel dedek petindvajset let, sta se z babico
malo večji, so si sami na pašniku izdelali lesena odločila, da je prišel čas za poroko. Tako sta se
kolesa, loke, gugalnice, kurili so ogenj, si pekli po nekaj mesecih z Vero srečno poročila. Leto
krompir, včasih pa se jim je posrečilo ujeti kakšno po poroki sta bila zelo srečna, saj se jima je rodila
hčerka Tatjana, tri leta pozneje sta se jima rodila
dvojčka Danilo in moj oče Miro. Med tem časom sta

44 Mlada rast 2017 | 7.. razred

Nika Novak

si zgradila novo hišo v Počah. Po desetih letih sta je še vedno močan in nasmejan. Vedno, ko ga kaj
se dedek in babica odločila, da se preselijo v babičin vprašam, mi modro svetuje. Stare ljudi je včasih
kraj Zakriž; preselila sta se zato, ker nobeden od dobro poslušati, saj imajo veliko izkušenj iz življenja.
bratov ni hotel prevzeti kmetije. Tako sta onadva Včasih mi pravi, kako so nekoč na roke kosili s koso
prevzela celotno kmetijo. Po nekaj letih življenja v po celem Poreznu. Takrat je imel komaj šestnajst
Zakrižu so se vsi člani družine odločili za gradnjo let. Dopoldne je kosil po Poreznu, popoldne pa
nove hiše, ker je bila stara v zelo slabem stanju, je bil v službi ali obratno. Kositi je moral zato, ker
saj je bila stara sto petdeset let. Vso delovno dobo je bil njegov oče veliko let oskrbnik planinskega
je dedek delal na ETI, večino časa je bil vodja doma na Poreznu. Pogosto, ko se pogovarjava, mi
skladišča. Po enainštiridesetih letih delovne dobe je potoži, da mu je najbolj hudo, ker ne more hoditi
dočakal težko zaslužen pokoj. Veliko let je bil tudi na lov, se voziti z motorjem in avtom. Je optimist in
član zelene bratovščine – skupine lovcev. Še vedno še vedno pravi (misli), da bo še prišel nazaj do teh
je ljubitelj narave, živali in pogosto hodi peš po težko pogrešljivih hobijev. V lanskem letu dva tisoč
cerkljanskih gozdovih. Po dveh mesecih upokojitve šestnajst je zbral toliko moči, da je šel na Porezen.
je nepričakovano hudo zbolel za boleznijo klopni Bil je zelo srečen, kajti po toliko letih mu je uspelo
meningitis. V bolnici je bil kar devetnajst mesecev. priti na vrh Porezna. Velikokrat greva skupaj peš in
Po devetnajstih mesecih je prišel domov, a žal je se pogovarjava o današnjem in preteklem življenju.
bil takrat začasno na invalidskem vozičku. Skoraj Pove mi, da se imamo v sedanjem času lepo, da se še
negiben je bil tri leta, takrat ni mogel premikati rok, zavedamo ne, da imamo vsega dovolj in nam nič ne
hoditi in govoriti. Po treh letih se mu je življenje manjka. Vedno mi pravi, da se moram učiti za lastno
začelo obračati na bolje. Ko je prišel iz bolnice je dobro, saj bom znanje v prihodnosti zelo potreboval.
bil tako slab, da je moral takoj prepisati kmetijo na Vse njegove nasvete in besede bom poskušal čim
mojega očeta Mira. Zelo lepo se mi zdi, da je moj večkrat uporabiti in upoštevati. Zavedam se, da mi
dedek toliko ozdravel, da lahko ponovno hodi in želi le dobro, saj sem njegov vnuk in me ima zelo rad.
vedno mi pravi, da moram v življenju gledati na vse
stvari pozitivno, naprej in se ne smem ozirati na Miha Sedej
preteklost. Kljub vsem težavam, ki jih je preživel,

Mlada rast 2017 | 7. razred 45

Mama Tončka so se zamenjale. Prej je ona skrbela za nas, potem
smo mi zanjo. Pomagali smo ji piti, jesti in opravljati
Predstavila vam bom najbolj pozitivno in dobrosrčno osebno higieno.
osebo, ki sem jo spoznala v svojem življenju. To je moja Nanjo imam zelo lepe spomine. Večkrat se spominjam
prababica Antonija Brence, Tončka po domače. Rodila njenih življenjskih naukov, ki nam jih je posredovala
se je 17. januarja 1924 v vasici Hraše. Bila je tretji otrok sproti in skozi igro. Najbolj všeč sta mi ta dva:
očeta Franca in mame Marije. »Nikoli nikomur ne stori tega, česar ne želiš, da kdo
V otroštvu ji ni bilo lahko. Kmalu je spoznala, kaj pomeni stori tebi.«
izguba. Umrla sta ji dva brata. Šolo je obiskovala v »Delaj dobro in žel boš dobro.«
Lescah, kjer je izkusila tudi nemške učitelje. Po končani
šoli se je v pletilstvu Jeglič učila za pletiljo, kjer je izpit Neja Sirnik
opravila z odliko. Nadaljnje šolanje ji je preprečila druga
svetovna vojna. Pridružila se je partizanom. Delala je Jože Kenda
kot kurirka, a so jo Nemci ujeli in zaprli. Zaprta je bila
v Radovljici, Tržiču in Begunjah na Gorenjskem, od Moj dedek Jože Kenda se je rodil 5. februarja 1956. Že
koder je pobegnila. Domov se ni upala vrniti, zato je v otroških letih je v delavnici rad pomagal svojemu
šla v gozdove k partizanom. očetu Slavku Kendi. Ukvarjal se je z mizarstvom.
Vojna se je končala, ona pa se je vrnila k pletilstvu. Najprej je delal v Celesu, nato pa se je leta 2005 preselil
Zaposlila se je v znani tovarni Almira, kjer je vztrajala v Novake, kjer je že imel svoje podjetje Kendales. Že
vse do pokoja in še naprej. prej se je njegov oče Slavko ukvarjal z mizarstvom,
Nekaj let po vojni se je zaljubila in rodila edino hčer, dedek pa je uspešno nadaljeval samostojno pot.
mojo žal že pokojno babico Valerijo. Glede na njeno Njegov sin Uroš oz. moj oče je takrat tudi prevzel
zdravstveno stanje, saj se je bližala devetdesetim, je Kendales. S sinom sta nato leta 2006 povečala podjetje
bila hčerkina smrt zanjo zelo hud udarec. Kljub bolezni in zgradila pisarne in skladišče. Takrat se je Kendales
in izgubi še druge noge je ostala močna in vedno razvil in začel proizvajati veliko različnih stvari. Moj
pozitivna oseba. dedek je nakupoval material za vse izdelke in vse, kar
Z njo sem preživljala dneve, ko so bili starši v službi je bilo potrebno. Velikokrat sem skupaj z njim hodil
in sestra Ana v šoli. Zelo veliko in rada mi je brala ter nakupovat material. Spomnim se, ko sva nekoč šla
pripovedovala razne zgodbe iz doživetij vojne. Veliko nakupovat proti Domžalam in sva po nesreči zavila na
teh zgodb mi je bilo zelo zanimivih, tako da sem jo napačno cesto. Takrat nisva vedela, kje sva in nisva se
še večkrat spraševala o njih in želela, da jih ponavlja. mogla najti, ampak na koncu nama je le uspelo. Tega
Kmalu se nama je pridružila še mlajša sestrica Manja trenutka ne bom nikoli pozabil.
in zgodbice je pripovedovala ponovno. Najlepše so Zelo rad mu pomagam v delavnici, saj mi včasih da
bile počitnice, ko smo sestre in mama Tončka skupaj kakšen evro. Leta 2015 sta s sinom kupila Celes, kjer
ustvarjale in pohajale. Tako smo večkrat odšle do bomo imeli večje podjetje. Zmeraj grem z njim v Celes,
Martinčkove skalce ali jeza, kjer smo se kopale. tam me je tudi naučil voziti viličarja. V Celesu sva
Spomnim se dogodka, ko je Ana našla plastično kačo. vedno kaj delala. Če nisva česa podirala, sva pa gradila.
Vedele smo, da se jih mama boji. Skovale smo načrt, Leta 2006 je dopolnil 50 let. Takrat smo mu kupili
kako jo bomo prestrašile. Manja je bila najmlajša, zato kolo in zelo veliko torto. Takrat so se moj oče in trije
sva ji z Ano dali kačo in jo poslali k mami. Mama se je drugi prijatelji preoblekli v Vesele štajerke in so igrali
tako prestrašila, da sva Manja in jaz pričeli jokati. Ana je na instrumente, zraven pa peli, saj jih je moj dedek
hitro prinesla vodo, saj je mislila, da je mamo od strahu takrat oboževal. Zastavili so mu tudi nekaj iger, da so
kap. Takrat smo spoznale, da se s takimi stvarmi ne popestrili dogajanje. Tisti dan se je nedvomno imel
smemo šaliti. Mama nam je rekla, da nikoli več ne bo zelo lepo. Letos bo dopolnil že 61 let.
šla z nami. Svoje besede seveda ni držala, saj je dobro Lani v začetku leta se je upokojil, a še vedno z veseljem
vedela, da je bil to le del naše otroške igre. pomaga. Zdaj se velikokrat greva igre, ki se jih je on
Z nami se je veselila vse do zadnjega. Njene besede igral v otroštvu. Npr. šah, volkavico in druge igre.
so bile, da mora živeti do Manjinega odhoda v šolo. Zelo rad igra nogomet, saj ga je igral tudi v otroštvu s
Želja se ji je uresničila. Za vedno nas je zapustila, prijatelji. Včasih me kar pokliče in vpraša, če ga greva
ko je Manja končevala prvi razred. Na koncu svoje igrat skupaj. Vedno se greva kakšno igro, če to ni
življenjske poti je bila zelo slabotna in priklenjena na nogomet, se greva pa kakšne druge igre z žogo, kot so
posteljo. Zapustila jo je le z našo pomočjo in pomočjo kukavica ali ciljanje vratnic. Lani sva se dogovorila, da
vozička. Večkrat smo jo odpeljali na teraso. Vloge ko bomo v Celes prestavili material iz enega nadstropja

46 Mlada rast 2017 | 7.. razred

v skladišču, bova tam naredila nogometno igrišče. prek italijanskega pristanišča Bari in hrvaškega otoka
V otroštvu je tudi on tako kot jaz igral bobne. Večkrat Vis pripeljala v Split, kjer so se pridružili partizanom v
me pride poslušat, ko jih igram. Zelo rad hodi gledat času, ko so potekali boji za Dalmacijo.
nastope v glasbeno šolo, ko igram z orkestrom ali sam. Pradedka so dodelili na tečaj za bolničarja, ki je
Letos si bova šla ogledat stadion v Barceloni (Španija). potekal dva meseca. Vse tečajnike so že med samim
Zo govoriva že dve leti, pa še nisva šla, ampak letos se usposabljanjem aktivno vključevali v delo sanitetnih
je odločil, da greva ob prvi priložnosti. V mladih letih delavcev: hodili so na patrulje, s katerih so se vračali
si je pri delu po nesreči odrezal prst. Okreval je zelo zelo utrujeni, oskrbovali ranjence, bolnike, skrbeli za
hitro ter se privadil delati brez prsta. civiliste … Seveda se niso vsi primeri končali srečno.
On je moj Peter Klepec, saj mi vedno stoji ob strani, Veliko ljudi je umrlo, nekateri kar na poti do bolnišnice,
tudi takrat, ko se mama krega name. Pa tudi zato, ker saj so takrat vladale nevzdržne razmere. V Splitu je kot
me je naučil veliko stvari in me navdušil za mizarstvo bolničar dočakal konec druge svetovne vojne maja
in igranje bobnov. Upam, da se bova še naprej dobro 1945. Veselje je bilo nepopisno, a za bolničarje to še
razumela in da me bo naučil še kaj novega o mizarstvu. ni pomenilo konca dela. Ljudje so od veselja streljali
Imam ga zelo rad. v zrak in naboji so zadeli kar nekaj ljudi. Ranjence so
prepeljali v bolnišnico, kjer je eden od njih celo umrl,
Tilen Kenda kar je pradedka zelo prizadelo. Po koncu vojne se je
s potrdilom o opravljenem bolničarskem tečaju v roki
Pradedek vrnil domov in se javil na komando mesta Idrija, kjer so
ga določili za sanitetnega referenta. To delo je opravljal
Moj Peter Klepec je moj pradedek, ki je bil med vojno do decembra 1945. Tako se je končala njegova vojaška
bolničar. Za svoja vnuka, mojo mamo in strica, je pisal pot, ne pa tudi njegova dobra dela, zaradi katerih je
dnevnik, v katerega je zapisoval svoje zgodbe, predvsem moj Peter Klepec.
tiste, ki jih je doživel med vojno. Skromen zvežček z Leta 1949 se je poročil v sosednjo vas ter tam vedno
rumenimi platnicami in od starosti porumenelimi listi pomagal, če se je kdo poškodoval, ter ga obvezal, če je
je poln spominov njega, ki ga žal nikoli nisem poznala, bilo to potrebno. Med drugim je neki svoji sovaščanki,
saj je umrl že pred mojim rojstvom. O njem samem ki je trpela za sladkorno boleznijo, z injekcijo vbrizgaval
in njegovih kasnejših spominih, ki jih ni zapisoval v inzulin, ker sistem, ki se prakticira dandanes, takrat še
dnevnik, pa mi je pripovedovala moja babica, njegova ni bil v navadi. Uporabljali so eno in isto injekcijo, ki so
najstarejša hčerka. jo razkužili tako, da so iglo pomočili v žganje. To delo
Rodil se je 10. januarja 1913 v Zakojci kot peti izmed je opravljal do sovaščankine smrti. Ob vsem tem pa je
devetih otrok. Na dan njegovega rojstva naj bi bilo skrbel še za svoje tri otroke in bolnega tasta, ki ga je
dobrega pol metra snega, bril pa naj bi hud mraz. kmalu po pradedkovi in prababičini poroki zadela kap.
Kot je bilo takrat v navadi, so ga že naslednji dan na Skupaj s prababico sta zanj skrbela kar dvanajst let, vse
Bukovem krstili za Antona Trpina. Leta 1934 je bil kot do njegove smrti.
večina primorskih fantov vpoklican v italijansko vojsko V pradedkovem srcu je imela pomembno mesto
v Rim. On in njegova četa so bili dodeljeni v Abesinijo, njegova velika usnjena torba, na kateri je bil upodobljen
današnjo Etiopijo, kjer je takrat potekala vojna. V svoj rdeči križ. V njej je bil shranjen sanitetni material in je
dnevnik je zapisal, da se Abesinije najbolj spominja predstavljala pradedkov edini otipljiv spomin na vojne
po neznosni vročini in revščini, ki je najbolj prizadela čase. Babica se še spominja, kako je s svojima bratoma
nedolžne otroke, zato jim je velikokrat odstopil svojo rada pobrskala po tej torbi, čeprav pradedku to ni bilo
hrano, čeprav naj bi bili ti otroci njegovi »sovražniki«. preveč všeč. Nekaj let po njegovi smrti leta 1983 na
Konec abesinske vojne je dočakal v postelji, saj je zadnji Lošinju so sorodniki podirali staro hišo, v kateri je živel,
mesec zbolel za pljučnico, nato pa še za hudo obliko ter gradili novo, ob tem pa izgubili že prej omenjeno
vnetja ledvic. slavno torbo, za kar je bilo vsem zelo žal.
Po koncu vojne se je pradedek lahko vrnil nazaj Če bi bil moj pradedek danes še živ, bi imel pet
domov, kjer pa ni ostal dolgo, saj se je pripravljala pravnukov, med katerimi bi bila jaz najstarejša. In
druga svetovna vojna. Leta 1938 je bil spet vpoklican zagotovo bi mi lahko povedal še kakšno zgodbo iz
v italijansko vojsko. Skupaj s še drugimi Slovenci so vojnih časov, med katerimi je nesebično pomagal
ga poslali kamor se je le dalo daleč, na najjužnejši del drugim, čeprav se kot preprost kmet za tako delo
Sardinije, kjer je dočakal tudi kapitulacijo Italije leta 1943. nikoli ni izobraževal. Druge je postavljal pred sebe in
Vse Slovence, med katerimi je bil tudi on, so prevzele prav zato je on moj Peter Klepec!
angleške vojaške oblasti. Vkrcali so se na ladjo, ki jih je
Vita Grudnik

Mlada rast 2017 | 7. razred 47

8. razred

Drevo

Nepopisan list V ranjenem gozdu Kot steber v nebo
s svinčnikom v roki je gozd. polomljena drevesa svoje roke steguje
in modro molči.
Kdo bo pisatelj? vse povprek leže.
Blaž Mavri
Maja Vidmar Lapanja Andraž Klemen
Vse se prebuja,
Večji od mene Skriva se v senci krošnja odpira vrata
s krošnjo bahavo gleda in kljub tišini v njem je kljunčkom za delo.

mravljico mene. polno življenja. Tina Koder

Timon Venko Nejc Domnik

Jutranja rosa
moči gozdno odejo,

rodi življenje.

Živa Božič Lapanja

Mlada rast 2017 | 8. razred 49

Moj dedek, učitelj za zvečer v sobi, preden sem zaspal.
življenje Še bolj nevarna pa se mi zdi prigoda iz njegovega
otroštva, ko je moral kot sedemletni otrok nekega
Velikokrat se spomnim na svojega dedka, ki je bil dne, ko je bila že skoraj zima, sam oditi na Porezen
srednje velik in bolj suhe postave, sivih las in modrih iskat izgubljeno drobnico po strmih pašnikih
oči. Na obrazu se mu je kazala zgodba njegovega Porezna. Med iskanjem ga je zajela tema in moral
življenja, ki je bila vse prej kot lahka. Čeprav je bil je prespati v koči. Naslednji dan pa je nadaljeval z
od vseh naporov v življenju precej utrujen, je bil iskanjem. Ko je ovce našel, jih je odgnal proti domu,
vedno dobre volje in mi je rad pripovedoval zgodbe kar pa je bilo v mraku zelo nevarno, kajti listje je bilo
iz svojega življenja ter me ob njih učil in svaril za v pozni jeseni že zelo spolzko. Še sedaj, kar nekaj
življenje. let potem, ko sem prvič slišal to zgodbo, se mi zdi
Mojemu staremu očetu življenje ni nikoli prizanašalo nepredstavljivo, da so ga starši kot otroka starega
in ga je z najrazličnejšimi preizkušnjami in izzivi sedem let poslali od doma iskat izgubljeno čredo
v čudovitega človeka kovalo že od najnežnejših drobnice in to nekam, kjer terena sploh ni dobro
otroških let naprej. Že od mladih nog naprej je moral poznal in je bila nevarnost za nezgodo, ki nikoli ne
delati na domači kmetiji. Vsi otroci iz številne družine počiva, še toliko večja.
z desetimi otroki so že od ranega otroštva morali na Seveda ob obiskovanju šole in ogromni količini dela
kmetiji pomagati pri vseh vrstah kmečkih opravil. To na strmi družinski kmetiji ravno veliko prostega
pa seveda ni pomenilo, da otroci le spremljajo delo časa otrokom ni ostalo. Pa vendar, iznajdljivi kot so
odraslih, kot bi si dandanes lahko marsikdo napačno bili, so nekako že našli tistih nekaj minut v dnevu, ki
predstavljal, temveč da spoznavajo različna kmečka so bile namenjene njihovi zabavi in igri, znali pa so
opravila in se ob tem učijo. Sodelovati pri delu je si popestrili tudi kakšno sicer bolj neprijetno delo.
namreč pomenilo, da so morali delati po svojih A nekatere izmed iger, ki so se jih otroci igrali ob
najboljših zmožnostih in to že od ranih otroških let koncu pouka, so bile tudi precej nevarne. Pri eni
naprej. Starši pa so jim včasih nalagali celo pretežka izmed iger se je moj dedek skoraj ponesrečil. Na
in prenevarna dela za njihovo starost ter njihove Kurniku je bila čez reko Idrijco napeljana jeklena vrv,
tedanje zmožnosti. po kateri so delavci spuščali žgano apno, ki so ga
Zgodbe, ki mi jih je kot otroku pripovedoval, so pridobivali v gozdu na drugi strani reke. Otroci pa
naravnost osupljive in vsakega otroka ter tudi so se na jekleni vrvi igrali tako, da so se prijeli za
odraslega, živečega v sedanjem času, ko imamo vse, sidra in se spuščali čez reko. Igra je potekala čisto
kar potrebujemo, in si zaželimo pogosto še več, mirno, dokler se za dedkom ni spustil nekdo drug,
postavijo na realna tla ter vsaj za trenutek izzovejo ki pa se je pognal prehitro, eden izmed ostalih na
razmišljanje o vseh ugodjih, ki smo jih deležni bregu pa ga je še porinil. V dedka je priletel s tako
v svojem življenju, ta pa se nam zdijo naravnost hitrostjo, da se ni mogel obdržati na sidru in je padel
samoumevna. Pa vendar še danes niso ta ugodja v deročo vodo, kajti bilo je ravno po neurju. K sreči
enaka za vse ljudi na svetu, še toliko manj pa so je bil eden izmed prijateljev toliko priseben, da mu
bila za kakšno generacijo nazaj. Verjetno so ga ti je hitro vrgel vrv, za katero se je prijel in izvlekli so
dogodki, ki jih je pogosto delil z mano, zaznamovali ga iz vode. Ta dedkova dogodivščina me uči, da ne
za vse življenje in jih je vse svoje življenje nosil v srcu. smem biti prepogumen in se ne smem spuščati v
Velikokrat, ko mi je težko, se spomnim njegovega prevelike nevarnosti ter da moram prijatelju ali pa
pripovedovanja, kako je moral že pri štirih letih pasti drugemu sočloveku v nesreči nesebično pomagati.
živino na domači kmetiji. Zdi se mi, da je otrok pri Še ena izmed nalog mojega starega očeta v otroštvu
štirih letih še zelo majhen in nebogljen za vsakršno je bila vodenje konjev pri oranju ali med vožnjo sena
fizično delo, zato si tudi zelo težko predstavljam ali drv. Ko so orali, je moral vstati že ob jutranjem
njegovo otroštvo in še posebej to njegovo nalogo. svitu in pričeti z delom. Ko pa so za oranje njive
Paša živine, pri kateri je imel otrok na voljo zgolj prosili pri sosedu ali tudi kje dlje, se je moral sam
leskovo šibo, je bila poleg vsega tudi zelo nevarno odpraviti na pot in zorati njivo. Ko so orali kje dlje
opravilo za štiriletnega otroka. Moj stari oče je očitno stran od doma, se je moral na pot podati še toliko
moral biti že takrat zelo pogumen, da si je sploh upal prej, z delom pa so končali pozno zvečer in je domov
soočiti s tako velikimi živalmi, kot so krave in biki. prišel, ko je bila že trda tema. Preprost nauk te
Kar težko si predstavljam, kako je premagal ta strah, dedkove naloge iz otroštva me uči, da moram delati
ko pa sem se sam kot majhen otrok bal že teme po svojih zmožnostih, tudi če mi neko delo ne diši
preveč.
Ko je bil malo večji, pa je moral poprijeti tudi za koso

50 Mlada rast 2017 | 8. razred