Mlada rast 2017

domačijo so postavili znova, a spomini so ostali, sedanjo ženo Terezijo. Ob poroki sta se preselila v
ostri in boleči. Sama si ne znam predstavljati, kako Gorenje Novake, v hišo, ki leži pod našo. Torej smo
bi mi bilo, če bi izgubila streho nad glavo in vse, kar sosedje. Ob gradnji naše nove hiše je vedno rad
mi je ljubo. A kar te ne ubije, te naredi močnejšega. priskočil na pomoč, čeprav ni imel doma nič manj
Dedek je ta pregovor izkusil še prevečkrat. Usoda ni dela.
popuščala in življenje ga je oblikovalo s trdo roko, »Že kot otroci smo morali delati, garati. Starši nas
kakršno ima danes tudi sam. Trdo, a obenem nežno. niso priganjali za šolo, raje so nas poslali delat,
»Delo te prisili, da pozabiš na skrbi. Ne razmišljaš. nalogo pa prestavili na večer,« pripoveduje. Nikoli
Samo delaš. Delo zato lahko vzljubiš ali pa ga niso bili bogati, a denar ni vse. Veseli so bili za kos
zasovražiš … odvisno, kako ti ga predstavijo.« kruha, če so ga dobili. Spoštovali so starše, sicer so
Moj dedek ne govori veliko in ne govori nesmislov, bili kaznovani. »V otroštvu so nas starši pripravili
vsako besedo dodobra premisli. Iz njegovih besed na življenje, na trdo delo in predvsem so nas naučili
veje modrost. Je pa tudi mož dejanj, zato ni samo živeti in biti zadovoljni z majhnim.«
moj dedek, on je tudi moj Peter Klepec. Življenje ga Ker so jih starši pripravili za življenje, jim je vedno
je mnogokrat postavilo na preizkušnjo, a ni se vdal dobro šlo. Kasneje je spoznal svojo ženo Terezijo, s
in je z nepopustljivo trmo rinil z glavo skozi zid, ko katero sta si ustvarila družino, ki je štela pet članov.
je videl pot in cilj. V njem najdem odsev svoje trme Dom so si ustvarili na kmetiji in ker so znali delati,
in ambicioznosti. je bilo veliko lažje. Prav zaradi tega mi je vzor, ker
Naučil me je, da se ne smem vdati, ampak z dvignjeno današnja mladina, vključno z mano, ne bo nikoli
glavo strmeti naprej. »Če bo pot težka, bom cilja še vedela, kaj pomeni boj za ˝golo preživetje˝.
bolj vesela,« mi pravi. Težka pot življenja je mojega A v življenju je vsega lepega enkrat konec. Izvedeli so
dedka Srečka pripeljala do ustaljenosti in sreče. namreč, da je eden izmed treh sinov na smrt bolan
in takrat se jim je življenje obrnilo na glavo. Imel je
Larisa Peternelj, 9. razred namreč raka na jetrih, s katerim je kasneje žal boj
OŠ Cerkno izgubil. To je Cirila in družino strlo, saj ni hujšega kot
izguba otroka. »Nikoli v življenju mi še ni bilo tako
Po vsakem padcu se je hudo! Tudi ko smo šli skozi vojno, je bilo lažje. Ne pa
treba pobrati in oditi izguba sina, ki mi je pomenil največ na svetu, sina,
naprej ki smo ga izgubili zaradi zahrbtne bolezni. Namesto
da bi umirali starejši ljudje, ki so priklenjeni na
Kaj je to življenje, kdo ve? V življenju vsi le hitimo, kot posteljo in nimajo nič več od življenja. Raje bi videl,
da se ne poznamo več. Imeli bi radi vse, pozabljamo da bi bil jaz tisti, ki bi umrl in mi vsaj ne bi bilo treba
pa stvari, ki v življenju res štejejo. Vsi bi hoteli trpeti še zaradi izgube,« mi pravi s solzami v očeh.
imeti moderne telefone, tablice, moderne avte. A Imeli so sicer nekaj časa za slovo, a zato ni bolečina
pozabljamo, da je v življenju najbolj pomembno, da nič manjša. Z delom se je poskušal zamotiti in
imamo zdravje. Vsi imamo polno želja, a bolan človek zapolniti praznino, ki je nastala. Kljub vsem stiskam
ima samo eno željo in ta je, da bi bil zdrav. in izgubam, ki jih je doživel, sem ga vedno videla
In Ciril si želi prav tega, zdravja, a mu življenje ne nasmejanega, zgovornega in predvsem hvaležnega
prizanaša z ničimer. Kljub vsem boleznim, težkim za življenje, ki ni bilo vedno posuto z rožicami.
trenutkom in stiskam, ki jih je doživel skupaj z A z leti se spreminjajo tudi ljudje, njihov način
družino, je še vedno nasmejan, radosten in spokojen. življenja in spoštovanje. »Srce me boli, ko vidim,
O Cirilu pišem zato, ker mislim, da si v življenju kako je sodobna tehnologija zavzela svet! Mladina
zasluži le najboljše. Ker verjamem, da mu bo ob smrti, sploh ne gre več v naravo, ves svoj čas preživijo
čeprav o tem nočem niti razmišljati, vrnjeno vse, kar pred telefoni in tablicami. Morali bi preživeti čas
je on kadarkoli in komurkoli storil dobrega, ker je že z družino, saj nikoli ne veš, kdaj te nekdo od tvojih
toliko doživel, a nikoli ni obupal nad življenjem, in ljubljenih zapusti. Za srečo v življenju ne potrebuješ
ker mi kljub tresočem glasu še vedno pravi zgodbo denarja in telefonov, rabiš zdravje in ljubezen.«
svojega življenja z nasmeškom na obrazu. Po vsakem padcu se je treba pobrati in oditi naprej.
Ciril se je rodil 23. junija 1930. Rodil se je doma v Treba se je zamotiti in prav tako je Ciril naredil. Videl
Dolenjih Novakih, kjer je živel do poroke s svojo je samo še delo. Delati!
Druga dva sinova imata oba kmetijo, zato imajo
skozi celo leto polne roke dela. Ker jim primanjkuje
delovne sile, mora vsak posameznik še toliko več
postoriti. Cirilu ni bilo nikoli težko poprijeti za

Mlada rast 2017 | Literarni natečaj 101

delovno orodje. Opravljal je vsa možna dela, ki se jih lahko naslednji dan usoda postavi druge poti, po
najde na kmetiji. Poleti je pobiral jabolka in hruške, katerih moraš naprej. Potem se sprašuješ, kako je
jeseni orehe. Za zimo je pripravljal drva in delal usoda lahko tako kruta. Zakaj zmeraj prizadene
butarice, sušil seno za krave. In vse to pri 86 letih. nekoga, ki v življenju ni naredil nič hudega. Zmeraj je
Pri teh letih je spoštovanja vredno, da je človek tako delal dobro, bil je prijazen in pomagal drugim. Ali ne
radoživ in še vedno sposoben za takšna in drugačna pravi pregovor: »Dobro se z dobrim vrača.« Zakaj se
dela. Cenim ga, ker mu nikoli ni bilo težko priskočiti potem slabe stvari zmeraj dogajajo dobrim ljudem?
na pomoč komurkoli in zato mislim, da je sam vreden Zato je pomembno, da zmeraj živiš tako vsak dan,
še veliko več dobrih stvari in pomoči. kot da je tvoj zadnji in da delaš v življenju stvari, ki
Za veselje je najraje šel na sprehod in to v vsakem te resnično veselijo in zaradi katerih si polnejši in
vremenu. Jeseni pa se je zelo rad sprehodil po srečnejši. Ker ne veš, kje te usoda.
gozdu in če je dobil kakšnega jurčka, se ga ni branil. Zato je Ciril moj Peter Klepec! Ker ni v najtežjih
Marsikdaj, ko je šel na sprehod, je prišel tudi k nam trenutkih popustil in obupal, ampak se je boril. Ker
na obisk in nikoli ga nisem videla slabe volje. Potem so že kot čisto majhni garali tako, kot jaz še kot
pa ga kar nekaj časa nisem videla, nič več ni prihajal starejša oseba verjetno nikoli ne bom. Ker je šel
na obisk. Vprašala sem sina, kaj je narobe z očetom, skozi drugo svetovno vojno, ker je znal spoštovati
da ga nič več ne vidimo. »Kap ga je zadela. Najprej starše in nekaj malo hrane, ki so jo imeli. Ker je
enkrat in nato kasneje še enkrat in od takrat naprej doživel izgubo sina, a je še vedno z dvignjeno glavo
lahko samo še leži in gre le na balkon,« mi pojasni. odšel naprej po začrtani poti in ker sam ne more
Ob misli na to, da je človek, ki se je ves čas gibal, več početi stvari, ki so ga veselile, a mi je še vedno
delal in v tem užival, zaključil s težkimi deli in delom pripovedoval to zgodbo s hvaležnostjo za življenje,
nasploh, sem se kar zgrozila. Hudo mi je bilo zanj, saj ki ga živi, in s prešernim nasmeškom na obrazu.
ne počne več niti stvari, ki jih je delal za veselje, in ne ZATO GA CENIM!
stvari, ki so bile nujne za preživetje.
Kako se življenje lahko hitro spremeni. Ko si še en Maruša Kejžar, 9. razred
dan imel v sebi polno življenja in veliko načrtov, ti OŠ Cerkno

Natečaja Peter Klepec so se udeležili tudi oskrbovanci doma Marof, ki še kako dobro vedo, kako pomembno
je v svojem življenju imeti Petre Klepce. Katere vrline so mu pripisali?

Peter Klepec na Marofu kot nekaj velikega in neprecenljivega. Mnogokrat
se iz »nedolžne«, majhne pomoči razvije pravo
Naša zgodba o Petru Klepcu se začenja na koncu prijateljstvo ali ljubezen. Včasih je dovolj, da
Bevkove povesti, z željo, da bi bilo mnogo Petrov nekomu postrežemo kavo, spet drugič pomagamo
Klepcev na svetu. vstati, se obleči ali čisto preprosto prisesti in biti
Mi lahko potrdimo, da jih je mnogo že samo pri nas, tam za nekoga, ki tisti trenutek ni več sam.
v domu. Živimo v ustanovi, kjer se dnevno srečuje Kot je bil Peter Klepec prijazen in ustrežljiv, tako
preko 150 ljudi. Vsak izmed nas ima svojo zgodbo, morajo biti tudi naši Klepci prijazni, pošteni,
svojo življenjsko pot, ki je bila velikokrat preizkušana skromni, nasmejani, neškodljivi in ne obrekljivi.
kot Klepčeva. Vse te preizkušnje so nas utrdile, da Znati morajo prisluhniti in biti tu za nas, ko jih
ne klonimo ob vsaki oviri, da kljub svojim težavam najbolj potrebujemo.
in manjšim zmožnostim pomagamo sostanovalcem Vsi ti Petri Klepci delajo naš dom prijazen in domač
po svojih najboljših močeh. Včasih se nam zdi, da je in vsak izmed nas nosi del Petra Klepca v sebi. Prav
naša pomoč majhna, a vendar se na koncu izkaže vsak izmed nas se trudi, da bi v sebi in drugih našel
del Petra Klepca.

102 Mlada rast 2017 | Literarni natečaj

Kako?

Zame mora biti pošten, prijazen in ne sme opravljati, Zame pa mora biti uvideven. Sam bi rad naredil vse
sama pa se ne vtikam v druge, če se oni ne vame. vsem, a na žalost ne morem, ker sem invalid.
Pomagam v mejah svojih sposobnosti.
Timotej
Nina

Biti mora priden, pošten, ljubezniv in ne sme se Ne sme biti izkoriščevalen, pač pa skromen in
kregati. Sama se trudim komu pomagati tudi z lepo zadovoljen z malimi stvarmi. Tudi sam rad pomagam,
besedo. če je kdo v stiski. Prepiru pa se rajši izognem.

Suzana Sandi

Biti mora pošten, prijazen, dober in delaven. Tudi Zame mora biti dober in čustven – mora znati
sama rada pomagam drugim, sem dobra in prijazna pokazati čustva, biti mora empatičen. Sam pa rad
do njih. pomagam in sem dober. Predstavljam si, da sem jaz
Peter Klepec.

Erika Željko

Zame mora biti prijazen in dober, jaz pa se trudim Biti mora koristen do drugih in dober po srcu.
biti podoben Petru Klepcu z dobrimi deli in lepo Ne sme žaliti. Sama rada pomagam, sploh tistim
besedo. sostanovalcem, ki težje hodijo. Nisem opravljiva.

Miha Angelca

Biti mora neškodljiv in ne sme lagati, jaz pa se trudim
biti prijazna, rada pomagam.

Melina

Zapisali člani skupine KLUB MLADIH:
Nina Gradišek, 45 let, Suzana Mali, 45 let, Timotej Kovač; 29 let, Angelca Vončina, 53 let, Melina Ukmar, 35
let, Sandi Nahtigal, 32 let, Miha Prezelj, 49 let, Erika Marinič, 35 let, Željko Vuletić, 53 let
Mentorici: Klavdija Prezelj, Lara Bevk

OPOMBA:
Besedil, prispelih na natečaj iz drugih osnovnih šol, nismo dodatno lektorirali.

Mlada rast 2017 | Literarni natečaj 103

KAZALO

Uvodnik 1 / 1. razred 2 / 2. razred 4 / 3. razred 8 / 4. razred 14 / Podružnica 16 / 5. razred 22
6. razred 30 / 7. razred 36/ 8. razred 48 / 9. razred 58 / Jeziki 66 / Literarni natečaj 76 / Kazalo 104

104 Mlada rast 2017 | Literarni natečaj