45 let UKCL

45 let

središča znanj za zdravje Slovenije
(1975–2020)

KAZALO

3 Odprtje novega Kliničnega centra, mejnik razvoja vrhunske medicine v Sloveniji
9 Zgodovinski mejniki pred selitvijo in v samostojni Sloveniji
12 Akademik prof. dr. Franc Strle: Trden strokovni razvoj je »tek na dolge proge«
17 Spomini nekdanje glavne med. sestre Polonce Zupančič: »Odprla so se nova vrata na poti rasti in razvoja«
21 Projekt Stanka Kristla za vse čase: »Kakovostno delovno okolje za zdravnike in human prostor za bolnike«
27 40 let od Titove smrti v Kliničnem centru: »Dogodke je spremljal cel svet«
31 Osrednja slovenska bolnišnica v času osamosvojitvene vojne leta 1991
34 Generalni in strokovni direktorji ter glavne medicinske sestre skozi čas
37 UKC Ljubljana v številkah
39 Struktura zaposlenih
40 Zgrajeno v zadnjih desetletjih
41 Strokovni razvoj klinik UKC Ljubljana v 45 letih
114 Transplantacijska dejavnost
117 Objekti UKC Ljubljana, potrebni prenove
118 Načrt investicij

Arhiv časnika Delo

ODPRTJE NOVEGA KLINIČNEGA CENTRA,
MEJNIK RAZVOJA VRHUNSKE MEDICINE V SLOVENIJI

»Smo pri koncu izgradnje nove stavbe Kliničnega je jeseni leta 1975, ob uradni otvoritvi osrednje
centra v Ljubljani, pripravljeni, da proslavimo zgradbe na Zaloški cesti 7, zapisal takratni glavni di-
rektor Zdravko Krvina. Gradnja je potekala skoraj 10
ta veliki dogodek. Veliki trenutek, na katerega let, študij zasnov in projektnih rešitev za novo bolni-
so pionirji slovenske medicine v težkih pogojih šnico v Ljubljani, ki jo od leta 1973 dalje poznamo kot
zaman čakali. Nekdanje sanje in želje, potrebe in Klinični center, pa se je začel že leta 1958.

zahteve so danes postale resničnost,«

3

Zanimanje za novo stavbo je izkazala tudi mednarodna
strokovna javnost, med drugim jo je obiskal svetovno znani

libanonsko-ameriški srčni kirurg Michael Ellis DeBakey,
predstavnik WHO Leo A. Kaprio pa je v pismu čestital za dobro

organizacijo bolnišnične službe.

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) Leta 1974 je na uradni obisk Kliničnega centra prispel Josip
Broz Tito v spremstvu soproge Jovanke in svojega osebnega

zdravnika akademika Bogdana Breclja (na fotografiji levo).
4

Vsa leta po drugi svetovni vojni so se Klinične bol-
nice borile s pomanjkanjem prostorov in vztrajno
pozivale k nujni gradnji nove bolnišnice. Že leta
1960 je bila imenovana projektna skupina za pripra-
vo študije in projektov za gradnjo. Leta 1963 je bil
ustanovljen Sklad za gradnjo in opremo bolnišnice. Z
ukinitvijo sklada leta 1966 je investitorstvo prešlo na
takratne Klinične bolnice. Po dolgih pripravah so 13.
julija 1966 le začeli z gradnjo osrednje zgradbe Kli-
ničnega centra, in sicer po projektih, ki so jih izdelali
projektanti Medico Engineeringa pod vodstvom ing.
arh. Stanka Kristla.

Najsodobnejši pogoji za zdravljenje najtežjih bolezni

V osemnadstropnem objektu je bilo urejenih 1.100 Pred svečano otvoritvijo, ki je odmevala v sloven-
bolniških postelj, v preostalih zgradbah pa 3.700. ski in takratni jugoslovanski javnosti, so bili preda-
Postopoma so jih od leta 1970 pričeli zasedati bolni- ni v uporabo vsi prostori nove stavbe Kliničnega
ki, premeščeni z nekaterih oddelkov Kliničnih bolnic. centra, opremljeni s sodobno medicinsko opremo.
Klinični center Ljubljana so slovesno odprli 29. no- Dela pri izgradnji so bila v celoti zaključena. Gradnja
vembra 1975. Novi objekti Kliničnega centra so bili in oprema stavbe sta stali 61 milijard 700 milijonov
ob odprtju najsodobneje opremljeni in usposobljeni takratnih starih dinarjev, pri čemer je bil delež lastnih
za diagnostično in terapevtsko obdelavo najtežjih sredstev bolnišnice 16 milijard. Ob otvoritvi so bili v
bolezenskih primerov. Že po letu 1970 so bili posto- avli UKC Ljubljana odkriti doprsni kipi štirih zaslužnih
poma dokončani in predani v uporabo prostori po- slovenskih zdravnikov iz UKC Ljubljana: prof. dr. Boži-
sameznih hospitalnih nadstropij stavbe, kar je takra- darja Lavriča, prof. dr. Pavla Lunačka, prof. dr. Igorja
tno veliko prostorsko stisko nekoliko omililo. Tavčarja in prof. dr. Franca Čelešnika.

Nova merila bolnišnične gradnje za vso Jugoslavijo

Odprtje novogradnje KC je prineslo razvoj vrhun- Skoraj 1.100 novih bolniških postelj, večje število
ske medicine v tedanji Sloveniji in Jugoslaviji, zato zaposlenih, novi oddelki in sodobnejša organizaci-
ta gradnja pomeni mejnik v razvoju zdravstvenega ja dela so močno izboljšali bolnišnično zdravljenje
varstva na Slovenskem. Klinični center je postal naj- občanom Ljubljane z okolico ter najhuje prizadetim
večji in najsodobnejši bolnišnični kompleks v 20-mi- bolnikom iz vse Slovenije in Jugoslavije. Nova stav-
lijonski Jugoslaviji. S sodobno arhitekturo je uvedel ba je bistveno izboljšala tudi pogoje pedagoškega in
nova merila bolnišnične gradnje pri nas. znanstvenoraziskovalnega dela predvsem za bodo-
če zdravnike, pa tudi za drugo zdravstveno osebje.

5

Med največjimi v Srednji Evropi

Pred selitvijo v novo stavbo leta 1970 so imele Kli-
nične bolnice okoli 2.800 postelj in 2.400 zaposlenih,
med njimi okoli 250 zdravnikov in okoli 500 medi-
cinskih sester. Z novo stavbo so se bolnišnične ka-
pacitete povečale za 1.071 bolniških postelj, število
zaposlenih pa je poraslo na 3.900; med njimi je bilo
460 zdravnikov in 1.250 medicinskih sester. S tem se
je število hospitalizacij povišalo z 32.000 (1968) na
44.000 (1975).

Univerzitetni klinični center Ljubljana je največja
zdravstvena ustanova v Sloveniji. Na dan 31. de-
cembra 2019 je UKCL zaposloval 8.359 ljudi, od tega
1.410 (17 %) zdravnikov in zobozdravnikov ter 3.933
(47 %) medicinskih sester. Bolnišnica je imela decem-
bra 2019 skupaj 2.138 bolniških postelj; v bolnišnični
obravnavi se je leta 2019 zdravilo 118.204 pacientov,
ležalna doba je bila 6,00 dneva. Opravljenih je bilo
764.006 specialističnih zunajbolnišničnih obiskov. Te
številke uvrščajo UKCL med največje bolnišnice v
Srednji Evropi.

UKCL se uvršča med velike klinike tudi po evropskih
in ameriških merilih, projekt nove stavbe Kliničnega
centra pa je bil največji arhitekturni in strokovni pod-
vig slovenske medicine doslej.

Foto: Marjan Ciglič, V kliničnih bolnišnicah, intenzivna nega
bolnika, Ljubljana, 8. september 1971,

hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 6

Foto: Marjan Ciglič, Na hodniku Kliničnih bolnic - bolniške sestre,
Ljubljana, 18. september 1974,

hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Foto: Marjan Ciglič, Pakistanec Abdulah (ledvica) v Klinični bolnici,
Ljubljana, 5. november 1975,

hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Foto: Svetozar Busić, Operativni prostori Kliničnega centra,
Ljubljana, marec, 1973, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

7

Foto: Marjan Ciglič, Nastop Avsenikov v Kliničnem centru v
Ljubljani, Ljubljana, 26. oktober 1983,

hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Foto: Marjan Ciglič, Na nezgodnem oddelku Kliničnih bolnišnic,
Ljubljana, 17. maj 1968, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
Foto: Marjan Ciglič, Gradnja nadzidka drugega trakta pri
Kliničnem centru, Ljubljana, 20. maj 1992,
hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) Foto: Marjan Ciglič, V Kliničnih bolnicah, razno, Ljubljana,
8. november 1975, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
8

ZGODOVINSKI MEJNIKI PRED SELITVIJO …

V tem času mineva 125 let od preselitve Deželne Med obema vojnama je skrb za zdravstvo od de-
bolnice iz lokacije na Ajdovščini na lokacijo na Zaloški želne vlade v Ljubljani prevzela osrednja vlada v
cesti 2. Zahvala za ustanovitev bolnišnice v Ljubljani Beogradu, ki je sicer kupila zgradbo za žensko bol-
gre Jožefu II., ki je leta 1786, dve leti po svojem obi- nišnico, za izgradnjo novih ali razširitev starih pa ni
sku v Ljubljani, na katerem se je zavzel za ustano- skrbela. Leta 1927 je bolnišnico prevzela v upravlja-
vitev bolnišnice, podpisal odlok o ustanovitvi Civilne nje ljubljanska oblastna samouprava, kar je bilo za
bolnice v Ljubljani. Za bolnišnico so določili samostan bolnišnico nedvomno koristno, saj so bili nemudo-
diskalceatov na Ajdovščini. Vodenje so prevzeli us- ma narejeni načrti za preureditev in dograditev bol-
miljeni bratje iz Trsta. Ko so Francozi leta 1813 za- nišnice. Število bolnikov je po letu 1918 naraščalo in
pustili Ljubljano, je bolnišnico na Ajdovščini prevzela doseglo 15.000 bolnikov letno. Tako je ostalo do leta
mestna občina, leta 1849 pa dežela Kranjska. Leta 1927, ko je število bolnikov začelo hitro rasti. Leta
1865 je bila na Poljanah odprta otroška bolnišnica. 1938 je bilo sprejetih že 31.419 bolnikov, leta 1940 pa
kar 35.600.
Ker zgradba stare Civilne bolnice ni več zadoščala za
vse bolnike, je deželni zbor leta 1888 ukazal izgradnjo Pristojni so si zaradi težkih pogojev dela že pred II.
nove bolnišnice. Izgradnja nove Deželne bolnice se je svetovno vojno prizadevali, da bi Ljubljana dobila
pričela leta 1893, dokončana pa je bila leta 1895. Zgra- novo bolnišnico. Stanje se je po letu 1945 nekoliko
jena je bila v paviljonskem sistemu, v njej pa je bilo popravilo, vendar se je kmalu znova pokazala pot-
568 postelj. Prvo leto delovanja je bolnišnica spre- reba po večjih prostorih in boljših pogojih dela.
jela 5.420 bolnikov, leta 1911 pa je število naraslo na
10.479. Bolnišnica je imela centralno parno kurjavo,
parno kuhinjo in pralnico ter električno centralo.

Obe razglednici hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana
9

Že leta 1937 je arhitekt Milan Sever v prispevku K žaju. Leta 1970 je imela 296 bolniških postelj. V le-
vprašanju nove bolnišnice med drugim razmišljal: tih 1958−1961 se je izoblikoval idejni projekt za novo,
večjo mestno bolnišnico. Tako so leta 1961 nastali prvi
»Zato si pod naslovom nove bolnišnice, o kateri idejni načrti za gradnjo Kliničnega centra.
toliko govorimo in pišemo in za katero se sedaj
Leta 1964 se je porodila zamisel, da bi bil Klinični cen-
borimo, ne zamišljamo navadnega špitala v ter učna baza Medicinske fakultete. V fakultetnem
starem smislu, ampak povsem moderno osrednjo svetu so razpravljali o graditvi novih klinik in o tem,
zdravstveno institucijo za ves teritorij, na katerem ali so potrebna potovanja strokovnjakov v tujino za-
radi ogleda, kako so urejene podobne klinike. Zakon o
prebivajo Slovenci ... Bolnica bo slovensko graditvi Kliničnega centra v LJ iz leta 1966 je omogočil
zdravstveno središče.« takojšnji pričetek gradbenih del.

Prihodnji Klinični center si je Sever zamislil kot en sam
blok primerne višine, zaradi velikega pretoka bolnikov
naj bi bil najprimernejši paviljonski sistem. Blok naj bi
bil razdeljen na tri med seboj povezane dele: klinike,
poliklinike in medicinske fakultete.

V poslopju nekdanje Gospodinjske šole v Šiški so
uredili bolnišnico, ki so jo imenovali po dr. Petru Dr-

Bolnica Petra Držaja

Skupščina SRS Slovenija je 30. junija 1966 sprejela Zakon o nadaljnji izgradnji Kliničnega centra v Ljubljani in za ta namen zagotovila 191
milijonov dinarjev (revalorizirano po preračunu SURS 170 milijonov evrov leta 2020). 40 % denarja je zagotovila SR Slovenija, 30 % občine

na območju mesta Ljubljane in 30 % ostale občine v regiji. Tako se je 13. julija 1966 pričela gradnja osrednje stavbe Kliničnega centra.
Končna investicijska vrednost je bila 617 milijonov dinarjev v letu 1975 (revalorizirano po preračunu SURS 153 milijonov evrov leta 2020).

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 10

… IN V SAMOSTOJNI SLOVENIJI

Leta 1996 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep Leta 2007 je bila končana gradnja Nevrološke klinike
o preoblikovanju javnega zavoda Klinični center Lju- z 11.500 kvadratnimi metri površine, za katero je bil
bljana, na podlagi katerega je Svet zavoda sprejel nov temeljni kamen položen leta 1997. Začela se je grad-
Statut organizacije. S tema aktoma so bile natančne- nja nove ljubljanske urgence, DTS (Diagnostično-te-
je opredeljene temeljne dejavnosti Kliničnega cen- rapevtske službe), druga faza, v okviru katere so se
tra – zdravstvena ter izobraževalna in raziskovalna. občutno izboljšali pogoji za zaposlene in bolnike na
Republiki Sloveniji oziroma Vladi Republike Slovenije IPP, je bila končana leta 2017, tretja pa še poteka.
v njenem imenu so bila dana večja upravljavska po-
oblastila kot doslej, funkcija managementa pa je bila Leta 2009 je bila po 15 letih od začetne civilne po-
razdeljena na generalnega in strokovnega direktorja. bude končana gradnja nove Pediatrične klinike v
Ljubljani. Prav tako sta bili v veliki meri zaključeni
S 1. 1. 1998 sta se iz Kliničnega centra izločila SPS Psi- dozidava in prenova Klinike za otorinolaringologijo
hiatrična klinika ter Klinični oddelek za pljučne bolez- in cervikofacialno kirurgijo (ORL).
ni in alergijo (Golnik). Konec leta 1998 je imel Klinični
center 2.700 postelj in 6.027 zaposlenih. V tem letu Leta 2013 je bil na strehi UKC Ljubljana odprt heliport,
se je v Kliničnem centru zdravilo 84.500 bolnikov, v ki pomeni pomembno pridobitev za paciente v ce-
ambulantah pa je bilo opravljenih 670.000 pregle- lotni državi in v tujini, saj lahko bolnike s helikopterji
dov. prepeljejo neposredno na UKC Ljubljana in so na ta
način prihranjene življenjsko pomembne sekunde.
Od leta 2000 se je začela pospešeno uveljavljati raču-
nalniška tehnologija; tako so zaposleni pridobili pravi-
co do kreiranja in uporabe e-pošte s končnico kclj.si.

11

Akademik prof. dr. Franc Strle:
TRDEN STROKOVNI RAZVOJ JE »TEK NA DOLGE PROGE«

»UKC Ljubljana je bil uspešen in bo tudi v Diplomiral sem decembra 1973, leta 1974 sem op-
prihodnosti uspešen predvsem zaradi sposobnih, ravljal obvezni enoletni staž, leta 1975 sem bil v
zagnanih, vztrajnih in globoko pripadnih ljudi. Kljub vojski, v Kliničnih bolnicah pa sem se zaposlil febru-
vtisu, da v zadnjem desetletju pripadnost nekoliko arja 1976. Ko so uradno odprli Klinični center, sem
usiha, je sedanja epidemija prepričljivo pokazala, bil na obveznem služenju vojaškega roka v Banja
Luki, tako da ne vem, kako je bilo ob otvoritvi. Smo
kako zaposleni živijo in dihajo z in za UKC.« pa odprtje težko pričakovali, saj so bile prostorske
razmere v Kliničnih bolnicah slabe. Pred odprtjem
Prof. dr. Franc Strle (1949) je specialist interne me- Kliničnega centra je bilo tudi zelo težko dobiti službo,
dicine in infektologije ter nekdanji redni profesor z odprtjem pa mnogo lažje. Poleg Infekcijske klinike
za infektologijo na Medicinski fakulteti Univerze v (v Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja se
Ljubljani, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni je preimenovala kasneje), kjer sem leta 1974 opravil
in vročinska stanja Kliničnega centra ter predsednik precejšen del staža in kamor so me leta 1976 sprejeli
raziskovalnega sveta Kliničnega centra v Ljubljani. v službo, sem imel kar dobre možnosti za zaposli-
Od leta 2009 je tudi redni član Slovenske akademije tev tudi na nefrološkem oddelku Interne klinike in na
znanosti in umetnosti. Nevrološki kliniki. Kaj takega nekaj let prej zanesljivo
ne bi bilo mogoče.
Kot je mogoče prebrati v njegovem življenjepisu, se
je v Kliničnem centru zaposlil leta 1976, že nekaj let
prej je diplomiral iz medicine. Prof. dr. Strleta smo
povprašali, kakšni so njegovi spomini na obdobje
odprtja objekta DTS, pa tudi o (strokovnem) razvoju
kliničnega centra v zadnjih petih desetletjih.

»Želel bi, da se UKC Ljubljana še naprej razvija v smeri
strokovne, pedagoške in raziskovalne odličnosti ter da
ob tem ohrani in poglobi prijazen odnos do pacientov
in do zaposlenih,« pa razmišlja o prihodnosti ustanove.

V Kliničnem centru ste bili dejavni že pred letom
1975, ko so odprli novo osrednjo stavbo. Kaj je
nova in po takratnih merilih izjemno sodobna
zgradba pomenila – tako v Sloveniji kot širše v
nekdanji skupni državi?

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 12

V Kliničnem centru ste dejavni že skoraj za vse stroke oziroma za vsa področja. Precej manj
pet desetletij, tudi kot član strokovnega ugodna bi bila primerjava z razvitim delom EU glede
sveta ... Kateri so po vašem mnenju tisti zavedanja zdravstvene politike o pomenu univerzi-
prelomni dogodki in dosežki, ki ste jim tu tetne bolnišnice za stanje klinične medicine, še manj
prisostvovali – predvsem v strokovnem pa o nujnosti, da je za ustrezen razvoj potrebna (fi-
smislu? nančno) ustreza in stabilna podpora.

Medijsko odmevni dogodki praviloma osvet- Kaj pa osebnosti, povezane s to ustanovo
lijo le trenutno stanje oziroma izpostavijo – katere izmed njih so najbolj zaznamovale
posamezen dogodek, pogosto v obliki čr- zgodovino Kliničnega centra? Koga štejete med
no-bele slike. Zavedati se moramo, da je v svoje najpomembnejše mentorje?
strokovni napredek praviloma vtkano delo
prejšnjih generacij in da imajo tudi navide- Moj mentor za specializacijo iz interne medicine ka-
zno hitri napredki posameznikov, skupin ali kor tudi iz infekcijskih bolezni je bil prof. Rado Žargi,
stroke podlago v delu predhodnikov, ki mo- ki je bil v tistem času predstojnik Infekcijske klinike,
rebiti na zunaj niso bili izrazito uspešni in mentor pri magistrski nalogi in doktoratu pa prof.
upoštevani. Franjo Pikelj, ki je bil s svojim obsežnim znanjem
neprecenljiv vir strokovne pomoči, s svojo človeško
Trden strokovni razvoj je praviloma vedno »tek na dobroto in toplino pa izjemen vzgled in trdna opora
dolge proge«. Sestavljen je iz številnih majhnih, tako v mirnih kot v razburkanih obdobjih. Na mojo
strokovno rast je blagodejno vplivala tudi prof. Alen-
pravilno usmerjenih odločitev, ki se nalagajo druga ka Radšel, pa tudi številni drugi, s katerimi sem imel
na drugo, dopolnjujejo in nadgrajujejo ter ki jih je
potrebno vztrajno izvajati.

Torej nič dramatičnega, le trdo, vztrajno, dolgotrajno
in sistematično delo, z zavedanjem, kje smo in kam
želimo priti, z jasno strategijo, kako bomo zadevo
naredili in z vztrajnim izvajanjem dogovorjenega, in
sicer tako v dobrih kot tudi manj ugodnih okolišči-
nah. Mislim, da je poleg izpostavljanja posameznih
dogodkov vsaj tako ali še bolj smiselno in potrebno
primerjati stanje pred nekaj desetletji s sedanjim sta-
njem – zelo verjetno so v zadnjih 40 letih vsa pod-
ročja medicine, ki jih izvaja UKCL, naredila velikanski
napredek – in ob primerjavi trenutno vsakodnevno
strokovno, pedagoško in raziskovalno delovanje po-
sameznih strok v UKCL z delovanjem in razvojem
istih specialnosti v tujini ocenjujem, da bi bila taka
presoja za UKCL večinoma ugodna, zanesljivo pa ne

13

priložnost delati in ki so mi z vsakdanjim medseboj- Glede na trenutno situacijo ne moremo mimo
nim »brušenjem« omogočili naraven način strokov- covid-19 in epidemije oz. pandemije, ki v primežu
ne in osebnostne rasti. Poudariti želim, da so bili to drži tako rekoč ves svet. Ste v vaši karieri
ne le kolegi zdravniki, ampak v veliki meri tudi medi- infektologa doživeli kaj primerljivega?
cinske sestre, bolničarji, administratorke …
Doživel in preživel sem SARS in »ptičjo« gripo, ki
Akademik Trontelj je bil ne le velik strokovnjak na sta razburkala strokovno javnost in predvsem me-
svojem področju nevrologije, pač pa tudi izjemen dije, vendar se Slovenije nista neposredno dotak-
človek, moralna in etična avtoriteta, na katero je Kli- nila, pandemijo gripe leta 2009, ki pa na srečo ni
nični center v celoti slonel in smo pri njem pogos- bila huda, prihod in pohod AIDS-a, sodeloval sem pri
to iskali pomoč številni posamezniki. Spominjam se prepoznavi lymske borelioze, se soočal z vse večji-
enciklopedičnega znanja in prijaznosti predstojnika mi težavami zaradi odpornosti mikroorganizmov na
Nevrološke klinike prof. Kartina, izjemne intelektual- protimikrobne učinkovine … Kljub temu je covid-19
ne širine pediatra prof. Avčina ter velike strokovne, nekaj posebnega, saj gre za epidemijo s hitrim širje-
pedagoške in organizacijske aktivnosti dolgoletne- njem, ki se dogaja neposredno pri nas in jo še kako
ga predstojnika pediatrične klinike prof. Kržišnika. V občutimo.
mojem spominu imajo neizbrisen pečat tudi prof.
Jezeršek z Nefrološkega oddelka Interne klinike, in- Bi se strinjali, da se ta epidemija od prejšnjih
tenzivist akademik Horvat, dolgoletna predstojnika razlikuje tudi v smislu, da je svet zaradi
Stomatološke in Dermatološke klinike akademika tehnološkega napredka, predvsem spleta, veliko
Skalerič in Fettich, urolog prof. Rakovec, abdominalni bolj povezan oz. prepleten, kot je bil nekoč, ljudje
kirurg prof. Žakelj ter nevrokirurg akademik Dolenc. pa dobivajo informacije iz najrazličnejših virov,
Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, tudi nepreverjenih?
ki jo najbolj poznam, bi želel poleg prof. Piklja, prof.
Radšlove in prof. Žargija izpostaviti tudi izjemno in- Se povsem strinjam. Moderna tehnologija omogoča
telektualno ostrino prof. Lazarja. enostaven dostop do informacij skoraj vsem. Hitra
dostopnost je še posebej pomembna v izjemnih
Na katere izmed vaših poklicnih dosežkov ste okoliščinah, npr. v času epidemije, saj so ustrezni po-
osebno najbolj ponosni? datki podlaga za pravočasno in ustrezno ukrepanje.
Če se npr. omejim na zbiranje podatkov iz strokovne
Upam, da sem bil dober zdravnik, da sem v obdob- literature: pred 30 leti je bilo potrebno iti v knjižnico,
ju 14 let, ko sem bil predstojnik Klinike za infekcijske iz velikanskih knjig (praviloma je bila to zbirka In-
bolezni in vročinska stanja, pripomogel k strokovne- dex Medicus), napisanih v drobnem tisku, izbrskati
mu napredku Klinike in k njeni uveljavitvi doma in naslove zanimivih člankov (kar je praviloma trajalo
po svetu, da sem vpeljal raziskovalno razmišljanje in vsaj nekaj ur), spisek predložiti prijaznim gospem v
pristope v vsakdanjo klinično prakso ter da je ob tem knjižnici, nato pa počakati (običajno 14 dni), da so
Klinika ostala prijazna do bolnikov in do zaposlenih. v knjižnici uspeli pridobiti želene članke; pogosto jih
niso imeli; in nato ponovno brskanje po Index Medi-
cus, izpis zanimivih naslovov …

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 14

»Danes je vpogled v literaturo bistveno hitrejši, Prostori so dotrajani, predvsem pa jih je premalo.
kakovostnejši in traja nekaj minut do nekaj ur. V zadnjih letih se zaradi vztrajnega večanja števila
Teh in številnih podobnih prednosti se pogosto bolnikov z okužbami pomanjkanje prostora vse bolj
ne zavedamo, kot tudi ne nekaterih pasti, ki so stopnjuje, tako da pacienti, ki potrebujejo bolnišnič-
povezane z lahkotnostjo dostopa do informacij.« no zdravljenje, pogosto ležijo po hodnikih, kar nika-
kor ni sprejemljivo. V primeru povečanih potreb, kot
Neredko pozabimo, da predstavljajo nove tehnolo- npr. v času epidemije, se stiska še poveča.
gije sicer zelo učinkovita orodja, da pa je potrebno
zbrane podatke pred morebitno uporabo kritično »Nujno je potrebna nova klinika z več prostora
ovrednotiti ter da hiter in enostaven dostop do in- za hospitalizirane in ambulantne bolnike, ki bo
formacij sam po sebi še ne zagotavlja pravilnega zasnovana tako, da bo omogočala obravnavo
tolmačenja podatkov in ustrezne uporabe morebi- tudi najbolj kužnih bolnikov in (varno) delovanje v
tnih ugotovitev. Za uspešno, pravilno in smiselno
uporabo zbranih informacij so potrebni znanje, zre- primeru epidemij.«
lost, odgovornost, etičnost in vsaj nekaj zdrave pa-
meti. Videti je, da izjemnih tehnoloških prednosti ne Tudi sami ste predajali znanje novim generacijam
spremlja nujno tudi utrditev zdrave pameti, oziroma zdravnikov. Kako se je način študija spremenil
da ob burnem tehnološkemu napredku modrost ter od časov, ko ste vi sedeli v klopeh Medicinske
zdrava kmečka pamet včasih celo usihata, kar ima fakultete?
za posledico, da lahko pridobljenih »zakladov« ne iz-
koristimo v zadostni meri ali da nam celo škodijo, ker V zadnjih desetletjih so se pristopi k poučevanju in
jih uporabljamo napačno. pričakovanja študentov precej spremenili. Dostop
do podatkov je razmeroma lahek, kar zelo olajšuje
Za težave, s katerimi se soočamo, ni odgovoren študij, s stališča učiteljev je vse več poskusov, kako
buren razvoj tehnologije, ampak mi sami in naše študente zainteresirati za študij in posamezni pred-
predpostavke, da smo podobno, kot smo na lahko- met, kako ga narediti bolj zanimivega, študentom
ten način informacije pridobili, sposobni te podatke všečnega in na kakšen način prinesti študentu in-
tudi hitro in po možnosti brez truda razumeti in pra- formacije na pladnju.
vilno uporabiti. Velik (družbeni) izziv predstavljajo po
eni strani nepremišljenost, včasih pa tudi nepošte- Imam občutek, da kljub tehničnemu napredku in
nost, zlonamernost, sebičnost in želja po samopro- naporom učiteljev, da bi študentom čim bolj zgladili
mociji, po drugi pa odsotnost kritičnosti, naivnost, pot do znanja, včasih tako študenti kot učitelji po-
neskončna zaupljivost in ponotranjenje tistega, kar zabimo, da solidnega, trdnega znanja ni mogoče
želimo slišati, ne glede na resnično stanje. pridobiti na lahek način, marveč le s trdim delom,
to je učenjem, in da so za delo v klinični medicini
V tem času veliko poslušamo o dotrajanosti potrebne veščine, ki jih je mogoče pridobiti le z ne-
stavb infekcijske klinike, ki je neprimerna že v posrednim stikom z bolniki.
»običajnih« časih, trenutno pa se še bolj kažejo
slabe razmere ... Pravzaprav sem raje kot s študenti delal in strokov-
no in pedagoško »živel« z zdravniki specializanti in
specialisti (upam, da so tudi oni z mano). Ta stik sem

15

doživljal bolj pristno in poglobljeno, saj je omogočal
skupno razmišljanje, brušenje ter strokovno in oseb-
nostno rast in se ni bilo potrebno ozirati na všečnost.

Katere so lastnosti, ki jih mora imeti dober sedanja epidemija prepričljivo pokazala, kako zapos-
zdravnik? leni živijo in dihajo z in za UKC.

Znanje, modrost in moč, da naredi vse, kar je mogo- Občasno se pojavljajo ideje, da je UKCL prevelik in
če narediti in kar je v korist bolniku, ter opusti tisto, organizacijsko ter finančno težko »obvladljiv« ter da
česar se ne da narediti in kar je bolniku v škodo. bi ga bilo zato potrebno razdelili ali celo razpustiti.
Ustanova, kot je UKC Ljubljana, se zaradi svoje veli-
Potrebni so nesebičnost, empatija in skromnost ter kosti in heterogenosti po eni strani res sooča z orga-
zavedanje, da težnja za napredkom in uspešnostjo nizacijskimi težavami, po drugi strani pa ima ravno
ni in ne sme biti razlog za zanemarjanje osnovnih zaradi svoje velikosti veliko število ljudi z neprecen-
pristopov, ki so sicer na videz obrabljeni in neatrak- ljivim znanjem in izkušnjami ter strokovno briljantne
tivni, vendar trajni, univerzalni in nujno potrebni: to skupine in posameznike, ki na svojih področjih izka-
so empatija, dobrota, potrpežljivost, ljubezen in ne- zujejo izjemno uspešnost tudi v primerjavi s tujino.
sebičnost, ki jih lahko in moramo dajati našim bolni- Če bi uspeli poglobiti sodelovanje med skupinami
kom in tudi sodelavcem, kljub strokovni, znanstveni oziroma posameznimi oddelki znotraj UKC Ljubljana,
in pedagoški vrhunskosti, ki smo jo že dosegli ali pa bi se strokovni, pedagoški in raziskovalni učinki ne
se ji želimo približati. le seštevali, ampak verjetno potencirali in bi daleč
presegli organizacijske težave zaradi velikosti in he-
V kakšno smer bi želeli, da se Klinični center terogenosti.
razvija naprej?
Alenka Klun, Služba za odnose z javnostmi UKCL
Želel bi, da se UKC Ljubljana še naprej razvija v smeri
strokovne, pedagoške in raziskovalne odličnosti ter
da ob tem ohrani in poglobi prijazen odnos do paci-
entov in do zaposlenih.

Za strokovni, pa tudi pedagoški in raziskovalni ra-
zvoj so potrebni ustrezni prostori, oprema in kadri.
Daleč najbolj odločilni so kadri, torej sposobni, zag-
nani, vztrajni ljudje, ki med seboj dobro sodelujejo.
Take ljudi je bistveno težje dobiti kot nove prostore
in opremo.

UKC Ljubljana je bil uspešen in bo tudi v prihodno-
sti uspešen predvsem zaradi sposobnih, zagnanih,
vztrajnih in globoko pripadnih ljudi. Kljub vtisu, da
v zadnjem desetletju pripadnost nekoliko usiha, je

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 16

Spomini nekdanje glavne medicinske sestre Polonce Zupančič:
ODPRLA SO SE NOVA VRATA NA POTI RASTI IN RAZVOJA

Skupaj s sodelavci so pomagali začrtati Strokovni kolegij otroške kirurgije, leto 1975/1976
zasnovo novogradnje
Strokovna ekskurzija po Evropi, leto 1973
»Dokončno vselitev vseh oddelkov smo slavnostno
počastili s proslavo novembra 1975 v novi glavni z veliko in zanimivo vhodno avlo, predavalnicami,
stavbi KC Ljubljana. Veseli, navdušeni, polni prodajalnami, razstavnim prostorom oz. prostorom za
druženja zaposlenih, več dvigal za prevoz pacientov
pričakovanj, zelo motivirani za delo. S pridobitvijo in zaposlenih, zaposlenih, za preskrbo oddelkov in z
novih prostorov in opreme so bili dani pogoji in

možnosti tudi za razvoj stroke zdravstvene nege in
oskrbe bolnikov,«

se odprtja osrednje stavbe spominja Polonca Zupan-
čič in pojasni, da so se selitve posameznih oddelkov
izvajale postopoma po etapah, od leta 1970 dalje, še
v času gradnje, in dokončno do leta 1975. Preselitev
kirurških oddelkov v novo stavbo je za posamezne
specialne oddelke Kirurgične klinike prinesla tako or-
ganizacijsko kot kadrovsko osamosvojitev.

Zdaj upokojena sogovornica je kot glavna medicin-
ska sestra Pediatričnega oddelka kirurških strok pod
vodstvom prim. dr. Pavleta Kornhauserja skupaj s
sodelavci dejavno sodelovala pri načrtovanju nove
glavne stavbe, kasneje (1991−2001) pa je poleg dru-
gih vodilnih vlog s področja zdravstvene nege v tej
ustanovi opravila tudi dvojni mandat glavne medi-
cinske sestre Kliničnega centra.

Nove možnosti in priložnosti

»Prav neverjetno je, kaj vse se je spremenilo v teh
skoraj petih desetletjih. Z odprtjem nove stavbe DTS
so se odprla nova vrata, skozi katere je ustanova sto-
pila na pot rasti in razvoja. Lepa moderna zgradba

17

osmimi nadstropji za diagnostično terapevtsko dejav- Prisrčno vzdušje na otroški kirurgiji, leto 1986
nost. V novi stavbi so novi, večji in sodobno opremlje-
ni prostori zagotavljali hitro, vrhunsko diagnostiko in jih delovanja bolnišnice, bili smo motivirani, imeli smo
sodobno zdravstveno oskrbo bolnikov,« Zupančičeva zalet, pripravljeni smo bili na spremembe in izboljša-
odgovarja na naše uvodno vprašanje o tem, kakšen ve. Razvoj stroke je vzcvetel, pripadnost oddelku, kli-
je bil pomen po takratnih merilih izjemno sodobne niki in UKC Ljubljana je bila zelo visoka. Kot uspešna in
stavbe, tako v Sloveniji kot na območju celotne nek- ugledna bolnišnica smo imeli pogoste obiske visokih
danje skupne države. političnih osebnosti in strokovne obiske iz Slovenije,
Jugoslavije in tujine.«
»Odprle so se nove možnosti in veliko priložnosti za
razvoj strokovnih področij. Na začetku je bila strokov-
na dejavnost povezana z mnogimi kadrovskimi in or-
ganizacijskimi težavami. Povečan priliv pacientov in s
tem obseg dela ter zahtevnost programa zdravljenja
sta zahtevala boljšo organizacijo strokovne dejavno-
sti, bolj smotrno in učinkovito organizacijo razporeja-
nja in delovanja premalo zaposlenih, zaposlovanja
in izobraževanja kot tudi interdisciplinarnega dela v
okviru bolnišnice,« nadaljuje in svoje spomine na ob-
dobje odprtja sklene: »V tem času nas je ta dogodek
povezal, zaposleni smo bolje sodelovali na vseh nivo-

Nevzdržno stanje pred prenovo: »To so bili drugi časi!«

Kot študentka Višje na Zaloški c. 2. Na bolniških oddelkih je bila prisotna
zdravstvene šole, od- prostorska stiska, bolniki so bili nagneteni v bolniških
delka za medicinske sobah, tudi na nosilih ali celo na zasilnih ležiščih na
sestre, je na praksi v tleh, se spominja in slikovito opiše nevzdržno stanje
letih od 1964 do 1967 pred prenovo: »Pomanjkanje sanitarij in tekoče vode
in kasneje kot zaposle- po sobah, neprimernost in pomanjkanje primerne
na sobna sestra videla opreme v bolniških sobah ter maloštevilno osebje,
in doživljala, v kakšnih pomanjkanje srednjih medicinskih sester, višje medi-
nemogočih razmerah cinske sestre so bile redke in odgovorne za vodenje
se je odvijalo zdravlje- in nadzor nege bolnikov. V nočnih izmenah smo v
nje bolnikov, zlasti v mirnem času pripravljali oprane povoje za ponovno
stavbi Kirurgične klinike uporabo, izdelovali iz gaze tampone, čistili steklene
brizge in jeklene igle in druge večkratne potrošne ma-
Polonca Zupančič na novinarski konferenci, leto 1979 teriale. To so bili drugi časi!«

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 18

»Nezadovoljstvo bolnikov z razmerami je bilo veliko, Obisk ge. Morrow (International Council of Nurses), april 1988
prav tako so bili nezadovoljni zaposleni, razmere niso Upokojitev, november 2001.
bile primerne za zdravljenje bolnih in poškodovanih.
Zato je zahteva o izgradnji nove bolnišnice v Ljublja- Kolegice z otroške kirurgije in mentor prof. dr. Kornhauser
ni postajala vedno bolj upravičena. Gradnja je trajala
skoraj 10 let in zaposleni smo zaključek težko priča-
kovali. Spomnim se, da so zaposleni zdravniki, me-
dicinske sestre in drugi zaposleni celo stavkali zaradi
nemogočih razmer, v katerih so delali, ter zaradi niz-
kih plač,« še pove o svojem videnju takratnih razmer
ena izmed pobudnic in nosilk razvoja na področju
stroke, organizacije in vodenja zdravstvene nege v
slovenskem prostoru.

Tesno sodelovanje kot pogoj za uspeh

Leta 1970 se je zaposlila na Kirurški kliniki, na Oddel-
ku za otroško kirurgijo na Zaloški cesti 2, v 2. nad-
stropju stavbe, ki je bil ustanovljen po letu 1968 z
namenom, da se otroke loči od odraslih ter da se iz-
boljšata zdravstvena oskrba in nega kirurško bolnih
in poškodovanih otrok. Vodja oddelka je bil pediater
primarij dr. Pavle Kornhauser, ki je skupaj s sodelavci,
tudi našo sogovornico (Polonca Zupančič je bila iz-
brana za glavno medicinsko sestro oddelka, ki se je
leta 1973 preimenoval v Pediatrični oddelek kirurških
strok, op. a.), dejavno sodeloval pri projektiranju no-
vega Kliničnega centra, predvsem s Faniko Pogačar,
univ. ing. arh. iz enote Medico engineeringa, ki je bila
odgovorna projektantka za pripravo prostorov ter
specifične opreme za izvajanje zdravljenja in inten-
zivne terapije življenjsko ogroženih otrok ter otrok s
poškodbami in kirurškimi obolenji.

19

»Pred selitvijo otroškega oddelka je pri načrtovanju prehrano malih bolnikov, preskrbo s perilom, zdravili
nove opreme prostorov, aparatur in sanitetno-potro- in sanitetnimi potrošnimi materiali ter skrb za nemo-
šnih materialov sodelovala velika večina zaposlenih teno delovanje aparatur je pogojevala večje in tesnej-
zdravnikov in medicinskih sester,« povzame nekdanja še sodelovanje med nami. Tesno smo sodelovali z
glavna sestra. »Vsi smo težko pričakovali novo pri- ostalimi kirurškimi klinikami in centralnimi strokovni-
dobitev. S preselitvijo v novo stavbo leta 1974 so se mi in servisnimi službami. Veliko časa smo posvečali
povečale posteljne zmogljivosti otroškega oddelka za usposabljanju zaposlenih in zlasti na novo zaposlenih
dvakrat, prostorske zmogljivosti oddelka pa za štirikrat. za delo z novo opremo in pripomočki.«
Skrb za tekoče preskrbovanje oddelka ter logistiko za

Medicinske sestre UKC, vodilna in gonilna sila razvoja zdravstvene nege v Sloveniji

Vsekakor sta bila po mnenju Zupančičeve prav no- Za konec smo sogovornico, ki se je upokojila na za-
vogradnja in selitev v novo opremljene moderne četku novega tisočletja, spominja se, da so ji prof.
prostore za generacije takrat zaposlenih prelomna Kornhauser in sodelavci priredili ganljivo poslovilno
dogodka oz. tisti mejnik, ki je pomembno vplival na slovesnost, povprašali še, kaj je tisto, na kar je, ko
razvoj stroke pri vseh strokovnih dejavnostih, tudi se ozre nazaj na svojo poklicno pot, najbolj pono-
na razvoj stroke zdravstvene nege: »Potreben je bil sna? »Ponosna sem, da smo medicinske sestre UKC
miselni preskok iz manjšega področja dela na širše Ljubljana ustvarile velik prispevek na področju razvo-
in biti sposoben obvladovati bolj zahtevno in obse- ja stroke, organizacije in vodenja zdravstvene nege v
žnejše strokovno področje. Razvoj področja intenziv- slovenskem prostoru. Bile smo vodilna in gonilna sila
nega zdravljenja, ki je imel zametke v starih stavbah, razvoja in odprle smo se v svet. Z bogatim znanjem
je dobil nov zagon v novih prostorih, z novo opremo, in izkušnjami smo bile učiteljice in mentorice številnim
vendar z malo ekipami. Potrebno se je bilo učiti in generacijam zaposlenih v UKC Ljubljana in mnogi so
usposabljati, kako varno uporabljati novo opremo in to znanje prenašali v druge zdravstvene ustanove.
se prilagajati novim zahtevam. In tako smo rastli, pos- Znanje, dobra organiziranost in urejenost bolnišnice
tajali uspešna bolnišnica, vzgled drugim, povezovali so nas izpostavljali, nam dajali ugled.«
smo se z vzorniki v tujini.«

Alenka Klun, Služba za odnose z javnostmi UKCL

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 20

Projekt Stanka Kristla za vse čase: »KAKOVOSTNO DELOVNO
OKOLJE ZA ZDRAVNIKE IN HUMAN PROSTOR ZA BOLNIKE«

DTS-objekt UKC, perspektivna risba avle, arhitekt Stanko Kristl, zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

Ob 45-letnici odprtja osrednje stavbe novega Kliničnega centra

»Njegovo arhitekturo odlikuje čut za humanost, po- urgentnega bloka Kliničnega centra v Ljubljani, ki mu
sveča jo človeku, njegovim potrebam in doživljanju je posvetil velik del svojega ustvarjanja – z željo, da bi
prostora. Vrtec Mladi rod se s svojo eksperimentalno uresničil kakovostno delovno okolje za zdravnike in hu-
zasnovo in posebno obliko prilagaja potrebam najmlaj- man prostor za bolnike,« je moč prebrati v utemeljitvi
ših. Atrijske hiše na Borsetovi so še do danes nepre- Župančičeve nagrade za življenjsko delo, ki jo je letos
sežen primer strnjene nizke stanovanjske arhitekture prejel akademik arhitekt Stanko Kristl (1922).
pri nas. Poseben prispevek mestu pa je njegov projekt

21

»Izjemno občutljiv arhitekt ter premišljevalec o pro-
storu, katerega delo in misel sta pomembno zazna-
movala podobo prestolnice« sodi v prvo genera-
cijo študentov profesorja Edvarda Ravnikarja, ki je
ustvarjala izjemno prepoznavno arhitekturo 60. let,
so sporočili iz Mestne občine Ljubljana, ki nagrado
podeljuje. Za njegov najzahtevnejši projekt pa velja
– in to arhitekt priznava tudi sam – objekt DTS (Dia-
gnostično-terapevtski in servisni objekt), širši javno-
sti znan kot Klinični center.

Stanko Kristl in Gordon Friesen, utemeljitelj sodobne bolnišnične
arhitekture, na kongresu o gradnji bolnišnic v Parizu leta 1964.

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 22

Na novo začrtana smer bolnišnične arhitekture

Prav to jesen, natančneje 29. novembra, mineva 45
let od odprtja novega Kliničnega centra v Ljubljani,
takrat največjega bolnišničnega kompleksa v nek-
danji Jugoslaviji, ki je na novo začrtal smer bolni-
šnične arhitekture tudi v mednarodnem merilu, saj
Kristl s sodelavci, njegova projektantska skupina je
sestavljala jedro organizacije Medico engineering, ni
pozabil niti na dejstvo, da je bolnišnica vpeta v vsak-
danje življenje in je lahko poleg uresničevanja svoje
primarne funkcije prijeten javni prostor, ki vključuje
tudi nezdravstvene dejavnosti, kot so pošta, banka,
kavarna, frizerski salon …

»Bil sem asistent pri Ravnikarju in ta me je povabil, Foto: Janez Kališnik, zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje
da bi to skupaj naredila za profesorja Lavriča, ki si je
bil blizu z maršalom Titom. Dotlej v Jugoslaviji ni bilo »Projektiranje bolnišnične arhitekture je ena težjih na-
bolnice z več kot 200 posteljami, tako da s takšni- log arhitektov, saj združuje izjemno kompleksne pro-
mi projekti nismo imeli nobenih izkušenj. Privolil sem, grame in tehnologijo ter hkrati sociološke in psiholo-
a pod pogojem, da nam dajo dovolj časa, literaturo, ške potrebe tako bolnikov kot bolnišničnega osebja,«
nam omogočijo študij z obiski bolnišnic in povezave pa razmišljanju o zahtevnosti projekta prikima Maja
s stroko v tujini. Dovolili so, a so zahtevali, da delamo Vardjan, višja kustosinja v MAO, kjer hranijo arhiv
10 ur na dan, tudi sobote. Kmalu smo bili v koraku Stanka Kristla, vključno z izvirnimi načrti in risbami,
z Danci in Švedi, celo korak pred njimi, pa po ame- ter so nam tudi prijazno odstopili nekatere izmed
riških vojaških bolnišnicah oziroma njihovih oddelkih fotografij, s katerimi smo opremili ta prispevek.
za paciente, pri katerih so odločale sekunde, smo se
zgledovali,« se začetkov projekta DTS, takrat popolne
novosti v našem prostoru, spominja Kristl, pri 98 še
vedno iskriv sogovornik.

Veličastna vhodna avla in barve sončnega vzhoda

»Prostorsko in programsko izjemen prostor v stavbi različnimi programi – teh je bilo v preteklosti še veliko
DTS je vhodna avla, ki omogoča poseben ritual vsto- več – omogoča bolnikom dostop do ponudbe, ki je v
pa v stavbo in deluje kot prostor srečevanja bolnikov, drugih bolnišnicah nimajo. Tudi fleksibilna zasnova s
obiskovalcev in osebja. Odprta avla je kot javni trg, ki z funkcionalno delitvijo prostorov po nadstropjih ter hit-

23

ra komunikacija med njimi so zagotovo elementi ar- Foto: Janez Kališnik, zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje
hitekture, ki omogočajo njeno prilagodljivost v času,«
nadaljuje poznavalka Kristlove arhitekture. saj bolnišnico spremenijo v prijeten prostor vsakdana,
kar je za bolnike terapevtsko in zato ključnega pome-
O vhodni avli Stanko Kristl sam pravi, da je želel, na,« sklene Maja Vardjan.
da bi pri zaposlenih vzbujala vtis veličastnosti, po-
membnosti, torej delovnega mesta, kamor vsak
dan znova vstopaš s ponosom. S stropom, oblože-
nim z velikimi krožniki iz pločevine, ki spominjajo na
ženske prsi, pa je želel arhitekt obiskovalcu dati ob-
čutek, da je vstopil v varno zavetje, kakršnega nudi
dojenčku materino naročje. Kot pove, se je belini, ki
jo asociiramo s klinikami in sterilnimi prostori, name-
noma izognil, saj se mu je iz težkega obdobja, ko
mu je v bolnišnici umrl oče, vtisnila v spomin prav
hladna bela barva. Izbral je toplejšo barvno shemo,
za katero ga je nekega jutra navdihnil sončni vzhod,
v kombinaciji z modrimi in sivimi toni.

»Objekt DTS je arhitektura invencij, ki so bile razvite
posebej za ta objekt in so aktualne tudi danes. Pou-
darila bi tudi atmosfero bolnišnice, ki jo je Kristl ustvaril
z izjemno premišljeno izbiro barv in opreme, z vklju-
čitvijo naravne svetlobe in zelenja. Te elemente bi bilo
potrebno tudi danes skrbno vzdrževati in ohranjati,

S kakovostnim vzdrževanjem še naslednjih 45 let

Tadej Glažar, izr. prof. s Fakultete za arhitekturo pa prostorov znotraj stavbe skozi čas. Zaradi premišlje-
na naše vprašanje o tem, kako ali zakaj projekt klju- ne zasnove in univerzalnega likovnega nagovora bo
buje duhu časa, odgovarja: »Menim, da arhitektura stavba DTS lahko živela in nudila prostor še naslednjih
prof. Stanka Kristla ne kljubuje duhu časa, ampak je 45 let. Pomembno je ustrezno kakovostno vzdrževa-
zasnovana, mišljena na način, da živi s časom in pred- nje stavbe. Zato naj bo praznovanje 45-letnega delo-
vsem z ljudmi, katerim je namenjena. Stavbo DTS UKC vanja priložnost, da se popravijo nekatere odločitve,
je zasnoval pregledno in jasno s humano noto sicer ki so poslabšale pogoje delovanja zdravstvenih de-
strukture velikega merila. Eni izmed ključnih odloči- lavcev in bivanja pacientov v tej izjemno zanimivi in
tev arhitekta sta bili zasnova, ki omogoča rast, širitev kakovostni arhitekturi, arhitekturi za zdravje, ki ima da-
stavbe navzven, ter uporaba velikih konstrukcijskih nes tudi status spomeniško varovane dediščine.«
razponov, ki omogočajo spreminjanje in prilagajanje

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 24

Foto: Janez Kališnik, zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje »Ko smo s kolegoma Tino Gregorič in Tadejem Glažar-
jem raziskovali delo Stanka Kristla, je bilo očitno, da si
Kristl pove, da se v resnici ni nikoli zares upokojil, loti Stanko Kristl skozi svoje projekte neprestano zastav-
se tudi kakšnega projekta, in to kar »peš«, na roko. lja vprašanje: Kaj je arhitektura v odnosu do člove-
Živi v naselju atrijskih hiš na Borsetovi, ki jih je pro- ka? Človekovo doživljanje prostora je ključna tema, ki
jektiral sam in pri katerih ne bi prav dosti spreminjal, zaznamuje njegovo raziskovanje in projektiranje. Pri
morda le dejstvo, da zdaj nepremičnine na tistem snovanju prostora upošteva dognanja sociologije in
koncu dosegajo cene, zaradi katerih so večini ne- psihologije, njegovo razmišljanje o arhitekturi je iz-
dostopne, razmišlja naglas. Je pa manj zadovoljen z razito večdisciplinarno. Konkretneje: raziskovanje za-
razvojem širšega območja UKC Ljubljana, ki v zadnjih znavanja prostora še nerojenega otroka je vplivalo na
petih desetletjih ni šlo vštric z njegovimi zamislimi; inovativno zasnovo vrtca Mladi rod v Ljubljani, študija
večkrat je potezam veljakov tudi glasno javno na- integralnih načinov posredovanja znanja je vodila h
sprotoval. Na prvotno idejo in nove Kristlove načrte konceptu Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju
se danes navezuje le novi urgentni blok, večdese- itd. Za njegovo arhitekturo je značilno dosledno upo-
tletna težnja avtorja se je uresničila tudi z idealno števanje uporabnika, naj bo otrok ali odrasel, bolan
umestitvijo heliporta na vrh terapevtskih enot od ali zdrav, mlad ali star. Popolnoma je predan ideji hu-
intenzivne terapije, operacijskih dvoran, urgence do manega v arhitekturi, kar se izraža v vseh njegovih
lekarne in oskrbe, kjer gre v urgentnih primerih za projektih,« bistvo arhitekture Stanka Kristla povzame
sekunde. Maja Vardjan.

Tadej Glažar pa razmišlja: »Arhitekturno raziskovalno-
oblikovalski pristop prof. Stanka Kristla je usmerjen
v človeka in njegovo doživljanje prostora, ki Stanku
Kristlu pomeni bistvo arhitekture, zato v svojih arhitek-

25

Foto: Janez Kališnik, zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

turnih delih nenehno poudarja nujnost vključevanja
sociologije in psihologije pri snovanju prostora. Vloga
arhitekture pri razvoju človeka in družbe je osrednja
misel Kristlovega večplastnega arhitekturnega ustvar-
janja v vseh merilih, od regulacije mest do oblikovanja
knjige, od kompleksnih bolnišnic do raznolikih bivalnih
prostorov in spomenikov. Stanko Kristl v vsaki nalogi
presega zgolj iskanje funkcionalnih prostorskih rešitev,
saj s svojim celostnim pristopom k projektiranju stremi
k spremembam ustaljenih konceptov šolanja, bivanja
in zdravljenja z oblikovanem alternative obstoječemu.
Vodilne lastnosti arhitektovega umetniškega ustvarja-
nja so eksperiment, inventivnost in sistemskost, ki se
prepletajo na prostorski, likovni, tehnološki in socialni
ravni.«

Alenka Klun, Služba za odnose z javnostmi UKCL

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 26

40 LET OD TITOVE SMRTI V KLINIČNEM CENTRU:
»Dogodke je spremljal cel svet«

Pričevanje upokojene medicinske sestre Miče Zupan ob aktualni razstavi v MNZS

V nedeljo, 4. maja 1980, je slovenski politični vrh
prejel vnaprej dogovorjeno skrivno geslo »Tekma
je bila odpovedana«, s katerim so bili obveščeni,

da je v ljubljanskem Kliničnem centru ob 15.05
umrl predsednik Socialistične federativne republike

Jugoslavije Josip Broz – Tito.

»Večini prebivalcev takratne Socialistične republike Slo- Ulice in izložbe so čez noč spremenile svojo podobo, Ljubljana,
venije je v spominu ostala prekinitev tv-programa in maj 1980, foto: Janez Pukšič, hrani: Muzej novejše zgodovine
naznanitev Brozove smrti, ki jo je prebral tv-voditelj Slovenije.
Tomaž Terček. Prekinitev nogometne tekme v Splitu,
objokani nogometaši, spontano petje pesmi v spomin Posebna izdaja časopisa Delo, Ljubljana, 5. maj 1980, foto: Miško
JBT/Josipu Brozu - Titu. Je pa seveda vsak po svoje Kranjec, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
doživljal njegovo smrt,« pove Nataša Strlič, kustosi-
nja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, kjer so ob
40-letnici Titove smrti pripravili razstavo Tekma je bila
odpovedana: Zadnje leto življenja Josipa Broza - Tita.

Poseben poudarek so v MNZS namenili vsebinam,
povezanim z zadnjimi štirimi meseci njegovega živ-
ljenja, ko je bil hospitaliziran v najsodobnejši zdra-
vstveni ustanovi v Jugoslaviji, v leta 1975 uradno
odprtem Kliničnem centru. Razstava je z več ele-
menti, predvsem pa skozi pričevanja zaposlenih v
UKC Ljubljana in s pomočjo hranjenih predmetov
Muzeja novejše zgodovine Slovenije skušala prika-
zati čas, ko sta tako Jugoslavija kot preostali svet
budno spremljala zdravljenje Josipa Broza Tita in
njegovo slovo ter pogreb v Beogradu. Kronološko
obdobje od 25. maja 1979, ko je še zadnjič prejel šta-
feto mladosti, do 8. maja 1980, ko je bil pokopan v
Hiši cvetja.

27

Kopijo posmrtne maske jugoslovanskega predse-
dnika, ki jo je v kletnih prostorih KC-ja izdelal Lojze
Mercina le nekaj ur po njegov smrti, si obiskovalci že
lahko ogledajo na stalni razstavi MNZS. Originalna
maska je shranjena v njihovem muzejskem depoju.

Miča Zupan, nekdanja višja medicinska sestra v Eno-

ti za intenzivno terapijo na Univerzitetni kliniki za ki-

rurgijo srca in ožilja, je uniformo, ki jo je nosila v času

Brozove hospitalizacije in bo zdaj prvič na ogled jav-

nosti, hranila doma. Svojo delovno pot je začela leta

1968 v Kliničnem centru in naslednja štiri desetle-

Vesti o smrti Josipa Broza – Tita so mnogi spremljali tudi preko tja ostala prav v tej ustanovi, kasneje je delala na
televizijskih poročanj, Ljubljana, 4. maj 1980, foto: Miško Kranjec, Oddelku za maksilofacialno kirurgijo. Kot nam je v
pogovoru povedala leta 2006 upokojena Zupanova,
hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Poleg gradiva iz Arhiva Republike Slovenije in pred- ki ji je bila dodeljena vloga odgovorne medicinske
metov iz muzejske zbirke, povezanih s Titom, foto- sestre za zdravstveno nego pri maršalu, je takoj po
grafij iz fotografskih zbirk in fondov muzeja ter foto- preiskavah, ki so mu jih opravili v Kliničnem centru,
grafij Brozove fotografske službe, ki jih danes hrani odšla v Titovo rezidenco na Brdo pri Kranju in bila v
Muzej Jugoslavije v Beogradu v Srbiji, kratkih medicinski ekipi, ki je skrbela za maršala, edina me-

predstavitev gradnje Kliničnega centra, Brozo-

vega 7-članskega zdravniškega konzilija, po-

teka njegovega zdravljenja in žene Jovanke

Broz, poročil Brozovega zdravniškega konzili-

ja, objavljanih v tedanjem dnevnem časopisju,

naslovnic časopisov, ki so poročali o njegovi

smrti, ter ustnih pričevanj so bili na ogled tudi

maršalova jutranja halja, dve izmed značk, ki

so jih prejeli udeleženci zadnjega slovesa v

Beogradu, stiliziran tulec manevrskega nabo-

ja častne salve, izstreljen na dan njegovega

pogreba (enega so odkrili tudi ob lanski najd-

bi v UKC), JBT/Josipa Broza - Tita, delo kiparja

Slavka Tihca, ki je bil od leta 1982 razstavljen v

avli Kliničnega centra, v 90. pa predan muzeju,

ter uniforma medicinske sestre, ki je negovala Pogled na dogajanje in nepregledno množico ljudi pred glavno železniško
JBT od januarja do maja 1980. postajo v Beogradu po prihodu Modrega vlaka, Beograd, Srbija, 5. maj
1980, foto: Miško Kranjec, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 28

Mlada nosilca štafete mladosti na slovesnosti ob njenem Po dobrem tednu je bil Tito prepeljan v Klinični cen-
prihodu, Izola, 23. april 1980, foto: Janez Bogataj, hrani: Muzej ter, saj je bila potrebna operacija. »Klinični center je
veljal za eno najboljših zdravstvenih ustanov v sve-
novejše zgodovine Slovenije. tovnem merilu, pri nas so se izobraževali zdravniki
iz vseh koncev sveta. Zagotovo pa najboljši v okviru
dicinska sestra poleg Titovih osebnih zdravnikov in nekdanje Jugoslavije, sploh ko gre za intenzivno tera-
članov zdravniškega konzilija, saj: »Kamor se je pre- pijo, ki se je v Ljubljani razvijala na najvišjem nivoju.
maknil Tito, je šel tudi njegov kabinet.« Ko sem kot mlada sestra delala v t. i. »šok sobi«, so
mi povedali, da je ena najboljših v državi,« pojasnjuje
Svojega prvega dne na Brdu, kjer je bil urnik »po- Miča Zupan.
polnoma nepredvidljiv«, se spominja: »Z maršalom
sva se prvič srečala v zgodnjem jutru. Kar dolgo časa Na naše vprašanje, ali je v času maršalove hospi-
je trajalo, da je nekomu, ki ga ni poznal, dovolil, da talizacije delo v Kliničnem centru potekalo kaj dru-
se sploh pojavi ob njem. Bil je nerazpoložen, v sobi gače, pove, da se je sama ves čas posvečala samo
je bilo napeto vzdušje, ki so ga popestrile tri mlade njemu. Seveda so bili varnostni ukrepi v stavbi zelo
psičke z glasnim lajanjem. Mirno sem se mu predsta- poostreni, a so kljub temu redno prihajali pomembni
vila in mu razložila, kakšno delo bom opravljala, saj je obiski. »Žene Jovanke ni bilo, so ga pa obiskovale ra-
bil zame najprej bolnik, šele nato predsednik. Tekom zne delegacije, dnevno je prihajal tudi adjutant admi-
dneva se je le omehčal, dregnil me je s komolcem in ral Kostić, pa drugi državniki, njegova sinova Žarko in
pripomnil, da gotovo nisem niti sanjala, da bom kdaj Mišo ...« Med zanimivimi dejstvi iz tistega časa je iz-
takole poleg njega. Vprašal me je, od kod sem, mi postavila še, da je Tito dobival ogromno, cele poštne
pripovedoval svoje prigode ... Vsi so bili zadovoljni, da vreče, pisem, nekaj izbranih so maršalu tudi prebrali.
se je tako izteklo in me je sprejel, saj so nujno potre- »Med drugim sta mu z dobrimi željami pisali tudi dve
bovali medicinsko sestro.« nuni iz Španije, ki sta molili zanj, dogodke je namreč
spremljal cel svet.«

Po pričevanju upokojene medicinske sestre je Tito
vedno, ko je pogovor nanesel na njegovo bolezen,
debato prekinil. »Kljub zelo močnim bolečinam je
zavračal vsa sredstva proti njim, vedno je govoril, da
mora ostati čistih in jasnih misli. Vse skupaj je prenašal
stoično, močno se je upiral posegom. Po neuspehu
prve operacije, na katero je komaj pristal, so mu nato
amputirali še nogo. A pred tem je zahteval, da mu v
primeru, da posega ne preživi, nogo prišijejo nazaj, saj
ne želi biti pokopan brez nje,« se spominja.

Po dostopnih podatkih se je Tito dolgo upiral ampu-
taciji noge, kar je bil eden bistvenih vzrokov, da je

29

na koncu prišlo do usodnih zapletov. »Svojo izjavo o Nataša Strlič je razkrila še nekaj zanimivih podrob-
Brozovem zdravljenju je vodja njegovega zdravniške- nosti o »premiku« Titovih posmrtnih ostankov v be-
ga konzilija prof. dr. Bogdan Brecelj dal za Bilten Klinič- ograjsko Hišo cvetja, kjer je pokopan. »Josip Broz -
nega centra, kakršnega koli ponatisa ni dovolil. Spre- Tito je umrl 4. maja 1980 v Kliničnem centru. Kasneje
govoril je o preteči gangreni obolele leve noge skoraj istega dne so bili njegovi posmrtni ostanki prenešeni
88-letnega pacienta. 20. januar 1980, ko je prof. dr. Ko- v klet Kliničnega centra, kjer je bila narejena posmrtna
šak izvedel amputacijo, je bil skrajni termin za njeno maska in opravljena obdukcija. Nato je bil prepeljan
izvedbo. Priprave nanjo so se začele, še preden je po v stavbo Skupščine SRS (danes stavba Parlamenta) v
večkratnem prepričevanju in argumentiranju zdravni- Ljubljani. 5. maja 1980 se je od njega poslovil sloven-
škega konzilija slednjič le privolil v amputacijo noge.« ski politični vrh in množica ljudi, zbranih na današnjem
Trgu republike ter ob poti proti ljubljanski železniški
Josip Broz Tito je leta 1974 skupaj s soprogo Jovanko (na postaji. Tam so njegove posmrtne ostanke prenesli v
fotografiji) obiskal ljubljanski KC. Modri vlak, ki se je na poti v Beograd ustavil še v Za-
grebu. Od 5. do 8. maja 1980 je bil v stavbi Skupščine
SFRJ v Beogradu, ob njegovi krsti so se menjavale
častne straže, poklonili so se mu številni državljani ter
domače in tuje delegacije. 8. maja je bil v sprevodu
po beograjskih ulicah v prisotnosti množice ljudi pre-
peljan v Hišo cvetja in tam tudi pokopan.«

Lani so mediji poročali o odkritju dokumentov v klet-
nem trezorju UKC Ljubljana, ki so razkrili nekaj zani-
mivosti o Titovem štirimesečnem bivanju pri nas. Kot
pove kustosinja, se ji pri najdbi zdi najbolj pomembno
to, da »se tudi po štirih desetletjih pojavljajo novi viri,
ki pa jih potrebno obravnavati in umestiti v širši kon-
tekst.«

Pri nastanku razstave je poleg Miče Zupan poma-
gal tudi Martin Hostnik, višji medicinski tehnik, vodja
Enote za intenzivno terapijo na Univerzitetni klini-
ki za kirurgijo srca in ožilja, ki je v času zdravljenja
Josipa Broza - Tita poskrbel za pripravo in opremo
prostorov ter bil vseskozi del ekipe, ki je skrbela za
zdravljenje Josipa Broza - Tita v Kliničnem centru.

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 30

Osrednja slovenska bolnišnica v času osamosvojitvene vojne
1991: »VERJELI SMO, DA V BELE HALJE NE BODO STRELJALI«

Preskok v vojno delovanje se je začel jutro po Fotoreporter Joco Žnidaršič pojasnjuje, da je obtičal
osamosvojitveni slovesnosti na Trgu republike, pred zaporo v Trzinu, kamor so ob 18.40 trije heli-
ko je vodstvo 27. junija ob 10. uri prejelo depešo kopterji jugoslovanske armade pripeljali okrepitve in
začel se je spopad, ki je nato trajal uro in pol. »Milica
Republiškega sekretariata za zdravstveno in ni spustila nikogar blizu. Avto sem dal na travnik daleč
socialno varstvo. pred Trzinom, ko je pripeljal mimo rešilec. Rekel sem,
dajte me zadaj noter, in prišli smo na kraj dogajanja.
Krizni štab je začel že isti dan s pomočjo stroke se- Onadva sta šla po ustreljenega, saj ne vem, ali je bil
lektivno odpuščati bolnike in tako so v UKC Ljubljana še živ, in ga odnesla, jaz sem pa tam stal. Švigalo in
število zasedenih postelj zmanjšali s 3.100 1 na 2.318, piskalo je po zraku, ti ubogi mladi fantje so bili vsi
kar pomeni, da je bilo na voljo skoraj dodanih 800 prestrašeni,« se spominja dneva Žnidaršič. Dogajanje
postelj.2 Odpovedani so bili vsi programirani spreje- je fotografiral in nekako prišel do Ljubljane. Fotogra-
mi in operativni posegi na klinikah, razen življenj- fija se je znašla na prvi strani Dela in slovenski jav-
sko nujnih primerov, ter na nujne preglede omejena nosti približala resničnost vojne.
ambulantna dejavnost. Število prostih postelj se je
povečalo na 1.572. Iz dogodkov v Trzinu so v UKC Ljubljana pripeljali 17
s strelnim orožjem poškodovanih oseb, eden je bil
Že prvi dan spopadov je ekipa Reševalne postaje smrtno ranjen. Kar šest od 17 ranjencev je imelo po-
Ljubljana doživela ognjeni krst v Trzinu. Takoj po ob-
vestilu Uprave za notranje zadeve o spopadu so se
angažirale reševalne ekipe Ljubljane in Domžal
ter osem minut po obvestilu že prispele na mes-
to spopada. Spopad se je odvijal na cesti, tako da
so reševalna vozila pripeljala tako rekoč na samo
bojno črto.3

»Niti slučajno nismo vedeli, kaj se dogaja, smo pa
nekako verjeli, da velja Ženevska konvencija in da
ne bodo streljali na bele halje 4,« se vročega ju-
nijska večera spominja Zuhdija Hajdarević, ki je s
kolegom Marjanom Zlobkom prvi odhitel proti vro-
čemu območju. »Na fronto v Trzinu sem »prešver-
cal« fotografa Joca Žnidaršiča v rešilcu kot tretjega
člana ekipe NMP,« se spominja Hajdarević.

Foto: Joco Žnidaršič, dogodki v Trzinu
31

škodbe, zaradi katerih je bilo ogroženo njihovo življe-
nje, in dva med njimi sta poškodbam podlegla. Ra-
njenec s hudimi opeklinami je bil sprejet v center za
opekline, tri poškodbe glave so oskrbeli nevrokirurgi.
Torakalni kirurgi so oskrbeli ranjenca s strelnimi rana-

mi prsnega koša, poseg sta nadaljevala abdominal- Iz porodne knjige, porodi v zaklonišču
ni kirurg in urolog, ki sta oskrbela poškodbo ledvice.
Vseh pet operacij je bilo končanih do polnoči, torej štiri rah rojevajo tudi nova. Tako so po bolnišnicah v pod-
ure in pol po sprejemu prvega ranjenca. Večino so zemlju usposobili operacijske prostore, intenzivne
odpustili v domačo nego manj kot deset dni po spre- nege in celo porodno sobo. In zgodilo se je: med
jemu, eden je bil po 76 dneh v Enoti za intenzivno grožnjo letalskega napada, ko so porodnice v zaklo-
zdravljenje (CIT) premeščen še na Infekcijsko kliniko in nišča hitele s komaj rojenimi otroki, je ena od mater
nato v Zavod za rehabilitacijo invalidov. rodila celo v zaklonišču ljubljanske porodnišnice.

Tretji dan vojne so v Ljubljani ob 9. uri zjutraj prvič Babico Sonjo Stančin so sirene ujele v porodnem
zatulile sirene, ki so opozarjale na možnost zračne- bloku. »Prizori so bili ganljivi. Matere so s svojimi no-
ga napada, in prvič tekom delovanja UKC Ljubljana je vorojenčki v rokah hodile v zaklonišče,« se spominja.
bila izvedena evakuacija pokretnih bolnikov, delav- Nevarnost iz zraka je namreč tiste dni resno grozila
cev in obiskovalcev v zaklonišča. Evakuacija je bila vsepovsod. Zaradi napadov so v zaklonišče selili tudi
hitro in mirno izvedena ob ustreznem strokovnem bodoče matere sredi poroda. V zaklonišču je bil na-
usmerjanju v manj kot 10 minutah. Nepokretni bolni- mreč pripravljen tudi operacijski del. »Imeli smo sobo
ki so bili v oddelkih premeščeni v prostore izven do- za intenzivno nego in terapije. Vse je bilo na majh-
sega steklenih površin in je pri njih ostal del osebja. nem mestu in vse je delovalo,« se je pred časom v
»Vsi kirurgi so ostali na oddelkih, prav tako celoten zapisu spominjal vojnih dogodkov danes žal pokojni
personal urgence,« je zapisano v poročilu o delova- primarij Vasilij Cerar in dodal, da bi lahko v tisti pogo-
nju UKC v izjemnih razmerah v času 27. 6.–1. 7. 1991. jih opravili tudi carski rez. Porodna knjiga pa razkrije
precej nenavaden pripis pri enem od otrok. Rodil se
V podzemlje tedaj nedavno končane Porodnišnice je namreč v zaklonišču. »Saj bi jih bilo več, a ker je
Ljubljana so se selili tudi novorojenčki in porodnice. nevarnost minila, smo se lahko postopoma preselili
Sredi vojne, ki življenja jemlje, se v izrednih razme- nazaj v porodno sobo,« je dodal Cerar.

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 32

Babica je dejala, da ni bilo nič težje kot običajno. Do- Ranjenca 1991
dala je, da se lahko tudi v mirnem času porod zgo-
di v rešilnem vozilu, avtomobilu ali kje drugje. Težje Vsi so bili pravočasno oskrbljeni po vseh konceptih
je bilo morda le to, da so vsi razmišljali, kaj se do- sodobne doktrine oskrbovanja vojnih poškodb. Na
gaja zunaj – z družinami. »Doma si takrat puščal še travmatološki kliniki UKC Ljubljana so bili ad hoc or-
majhne otroke in nisi vedel, kaj bo z njimi, ker si bil na ganizirani triažni prostori, kjer je ranjence triažiral
delovnem mestu,« je pojasnila Stančinova. Vsi so bili najbolj izkušen travmatolog in poskrbel, da so bili
torej enotni – strokovno gledano bi lahko delovali najhuje ranjeni oskrbljeni najprej oziroma takoj, nato
brez težav. Te bi lahko nastale le zaradi prostorske pa še vsi drugi. V oskrbo so bili po potrebi priteg-
stiske, meni babica. »Po moje bi nastopila panika. njeni tudi kirurgi drugih specialnosti, tako da zamud
Mogoče ne toliko zaradi samih žensk, ampak zaradi ni bilo. Če je bilo potrebno, so ranjence operirali na
otrok, ki so bili nemirni in izražali svoj strah z jokom,« več operacijskih mizah hkrati, kot na primer v UKC
je dejala. »Porod v zaklonišču« je nenavaden pripis v Ljubljana 27. junija, ko so ranjence oskrbeli na šestih
knjigi rojstev porodnišnice, saj je bila ob 10.42 v zak- operacijskih mizah. V vseh slovenskih bolnišnicah je
lonišču rojena zdrava deklica s 3.180 grami. bila zgledno in pravočasno organizirana oskrba ra-
njencev tako slovenskih enot in civilistov kot ranjen-
Vsega skupaj smo v Kliničnem centru od 27. junija cev iz enot JA. Razlike tu ni bilo. 5
do 9. julija oskrbeli 108 poškodb, ki so bile neposred-
no ali posredno posledica vojnih razmer. Samo 45 Jure Brankovič, Služba za odnose z javnostmi UKCL
od teh je bilo strelnih poškodb in predvsem osebe s
temi poškodbami so bile tudi hospitalizirane. Vsi so
bili odpuščeni v boljšem stanju.

Oskrbljeni poškodovanci v UKC 63
Ljubljana zaradi posledic vojne: 8
Pripadniki TO 18
Pripadniki UNZ 19
Pripadniki JA 108
Civilisti
SKUPAJ

1 Posteljne kapacitete so bistveno višje od današnjih, saj so bili tedaj del UKC Ljubljana tudi Onkološki inštitut, kapacitete na Golniku in
kapacitete Psihiatrične klinike Ljubljana.

2 Poročilo o delovanju UKC v izjemnih razmerah v času 27. 6.–1. 7. 1991.
3 Veselko, Matjaž: Kirurška oskrba poškodovanih v spopadu v Trzinu in poškodovancev, oskrbljenih v UKC Ljubljana med junijsko vojno;

Zbornik predavanj XXVIII. podiplomskega tečaja kirurgije za zdravnike splošne medicine, od 12. do 14. februarja 1992. – str.104 –112.
4 Leta 1991 so bile bele halje klasična delovna obleka reševalcev na terenu.

33

GENERALNI DIREKTORJI SKOZI ČAS

Jože Golobič v. d. Datum nastopa mandata Datum prenehanja mandata
Janez Poklukar, dr. med. v. d. 24. 2. 2021
Teodor Žepič v. d. 1. 8. 2019 22. 2. 2021
Aleš Šabeder v. d. 2. 4. 2019 31. 7. 2019
Aleš Šabeder v. d. 20. 2. 2018 27. 3. 2019
mag. Andraž Kopač v. d. 1. 1. 2018 19. 2. 2018
Brigita Čokl 10. 5. 2016 31. 12. 2017
dr. Andrej Baričič v. d. 10. 12. 2015 9. 5. 2016
mag. Simon Vrhunec 11. 8. 2015 9. 12. 2015
mag. Simon Vrhunec v. d. 11. 8. 2013 10. 8. 2015
mag. Darinka Miklavčič v. d. 11. 8. 2009 10. 8. 2013
mag. Franc Hočevar v. d. 10. 8. 2005 10. 8. 2009
mag. Franc Hočevar 25. 3. 2005 9. 8. 2005
prof. dr. Sergej Hojker v. d. 1. 3. 2004 24. 3. 2005
prof. dr. Primož Rode 16. 10. 2003 29. 2. 2004
prof. dr. Primož Rode 26. 9. 2003 15. 10. 2003
prof. dr. Andreja Kocjančič 1. 8. 1991 25. 9. 2003
Igor Križman 25. 6. 1991 31. 7. 1991
Franc Šifkovič 1. 1. 1987 24. 6. 1991
Franc Šifkovič 1.9.1986 30. 9. 1986
Zdravko Krvina 1. 9. 1978 31. 8. 1986
Zdravko Krvina 31. 7. 1974 31. 8. 1978
Janez Zemljarič 1. 3. 1974 30. 7. 1974
dr. Marijan Dular 15. 6. 1968 31. 12. 1973
junij 1963 junij 1968

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 34

STROKOVNI DIREKTORJI SKOZI ČAS

prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, Datum nastopa mandata Datum prenehanja mandata
dr. med., višja svetnica 2018

izr. prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med. 2016 2018
2013 2016
izr. prof. dr. Sergej Hojker, dr. med. 2009 2013

izr. prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, 2005 2009
dr. med., višja svetnica
2001 2005
izr. prof. dr. Aleksandra Marković Predan,
dr. med., višja svetnica 1996

prof. dr. Zoran-Marij Arnež,
dr. med. višji svetnik

prof. dr. Dušan Keber, dr. med., višji svetnik

Jože Golobič , prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med.,
sedanji v. d. generalni direktor UKC Ljubljana višja svetnica,

sedanja strokovna direktorica UKC Ljubljana

35

GLAVNE MEDICINSKE SESTRE SKOZI ČAS

mag. Zdenka Mrak, prof. zdr. vzg. Datum nastopa mandata Datum prenehanja mandata
Nevenka Brolih, VMS, dipl. ekon. 2018
Ernestina Kos Grabnar 2015 2018
Jelka Mlakar, VMS 2005 2015
Polonca Zupančič, VMS 2001 2005
Aleksandra Farazinc, VMS 1991 2001
Mira Pridgar 1977 1991
1970 1977

mag. Zdenka Mrak, prof. zdr. vzg.,
sedanja glavna medicinska sestra UKC Ljubljana

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 36

UKC Ljubljana V ŠTEVILKAH

 Regionalna bolnišnica za 650.000 oseb
 Terciarna bolnišnica za celo Slovenijo
 Učna ustanova (150 zdravnikov UKCL je zaposlenih na MF UL)
 880 registriranih raziskovalcev
 Milijon pregledov: 630.000 ambulantnih obiskov in 400.000 diagnostike
 Reševalna postaja za Mestno občino Ljubljana ter 14 sosednjih občin
 Dispečerska služba zdravstva za celo Slovenijo

UKCL v kontekstu države (2019*)

Zaposleni UKC Ljubljana Vse bolnišnice Delež UKCL
Zdravniki in zobozdravniki 8.359 25.947 32,2 %
Zdravstvena nega 1.394 4.149 33,6 %
Število postelj 3.725 10.885 34,2 %
Akutna bolnišnična obravnava 2.138 9.164 23,3 %
Prihodek 2019 (mil. €) 96.045 33.4595 28,7 %
556 1.627 34,2 %

* Zadnji primerljivi podatki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki lahko zaradi drugega načina obdelave odstopajo od podatkov UKC Ljubljana

37

UKC Ljubljana V ŠTEVILKAH (podatki za 31. 12. 2020)

8.498 1.462 3.905

zaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov medicinskih sester

2.113 104.064 6,11 dneva

bolniških postelj hospitaliziranih pacientov ležalna doba

705.154

specialističnih
zunajbolnišničnih obiskov

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 38

STRUKTURA ZAPOSLENIH (podatki za 31. 12. 2020)

1.462 3.905

zdravnikov v zdravstveni negi

 zdravniki specialisti 64,6 %  diplomirani in višji negovalni kader 60,5 %
 zdravniki specializanti 27,4 %  srednje medicinske sestre in bolničarji 39,5 %
 zdravniki brez specializacije 1,3 %
 zdravniki pripravniki 6,5 %
 višji svetniki 0,1 %

Vir: letno porocilo za 2020
39

ZGRAJENO V ZADNJIH DESETLETJIH

Porodnišnica Ljubljana/KO za perinatologijo (leto izgradnje 1987) Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (2012)

Nevrološka klinika (2007) Heliport (2013)

Pediatrična klinika (2009) Urgenca (2017)

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 40

STROKOVNI RAZVOJ KLINIK UKCL V 45 LETIH

PEDIATRIČNA KLINIKA V letu 2019 je bilo na Pediatrični kliniki ambulantno
obravnavanih 58.938 bolnikov, 12.680 otrok je bilo
Pediatrična klinika Univerzitetnega kliničnega centra obravnavanih v hospitalu. Skupno je bilo izvedenih
Ljubljana je največja in vodilna bolnišnica za otroke, 15.163 diagnostičnih in terapevtskih posegov.
mladostnike in mlade odrasle v državi, ki združuje
deset kliničnih oddelkov in služb, ki obravnavajo spe- Pedagoška dejavnost
cifična področja pediatričnih subspecialnosti, poleg
tega pa še enote za diagnostiko (Služba za radiologi- Pediatrična klinika je učna bolnišnica Fakultete za
jo, Klinični inštitut za specialno laboratorijsko diagno- medicino Univerze v Ljubljani, kjer se izvaja dodi-
stiko) ter druge podporne službe. Pediatrična klinika plomski pouk pediatrije za študente medicine in
deluje kot sekundarna bolnišnica za osrednjesloven- dentalne medicine, obenem pa poteka tudi izobra-
sko regijo, obenem pa kot terciarna bolnišnica za vso ževanje iz zdravstvene nege, ki ga izvajata Sre-
Slovenijo, v nekaterih segmentih delovanja tudi kot dnja zdravstvena šola ter Zdravstvena fakulteta
kvartarna ustanova za širšo regijo. Univerze v Ljubljani. Poleg tega se na kliniki izvaja
program specializacije iz pediatrije ter drugih spe-
Klinika je glede na svoje delovanje trdno vpeta v de- cialnosti, ki imajo v programu kroženja predvideno
lovanje UKCL, aktivno sodeluje s številnimi klinikami izobraževanje na Pediatrični kliniki.
in drugimi enotami, pa tudi z zunanjimi institucijami
in zavodi (Medicinska fakulteta s svojimi inštituti, Za- Na kliniki ima veljavne pedagoške nazive 8 rednih
vod za transfuzijsko medicino, Onkološki inštitut, ...). profesorjev, 6 izrednih profesorjev, 16 docentov ter
17 asistentov. Poleg omenjenih pa se v pedagoške
Na kliniki je zaposlenih 547 delavcev, od tega 86 procese vključujejo vsi zaposleni, saj je sodelovanje
zdravnikov specialistov, 15 specializantov, 143 diplo- v njih ena od obveznosti, ki jih prinaša zaposlitev v
miranih medicinskih sester, 124 srednjih medicinskih učni ustanovi. Enkrat tedensko, ob torkih, potekajo
sester ter 179 ostalih profilov. seminarji za kontinuirano podiplomsko izobraževa-
nje. Skupaj s Katedro za pediatrijo pod okriljem UKCL
Zdravstvena dejavnost organiziramo izobraževalne dogodke.

Osnovna naloga Pediatrične klinike je zagotavljanje Raziskovalna dejavnost
zdravstvene oskrbe za populacijo otrok, mladostni-
kov in mladih odraslih, kar na terciarnem področju ob- Na Pediatrični kliniki poteka raziskovalni program
sega vse otroke v Republiki Sloveniji. V ta namen je Etiologija, zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni
poleg dela v rednem delovnem času vzpostavljena pri otrocih in mladostnikih, ki je eden najuspešnejših
stalna dežurna služba, večina subspecialnosti pa za- v UKCL.
radi zagotavljanja optimalne oskrbe otrok deluje po
načelu stalne 24-urne pripravljenosti vse dni v letu.

41

Raziskovalna skupina je imela v zadnjih petih letih deluje s številnimi domačimi in tujimi institucijami,
v Scopus 12.074 citatov, od tega 11.520 čistih citatov, tako v okviru evropskih projektov kot tudi raziskav,
h-indeks je bil 47. ki jih financirajo farmacevtska podjetja. V letu 2019
je Pediatrična klinika sodelovala pri 20 projektih in 9
V programu terciarnih raziskovalnih projektov so na programih, ki jih financira ARRS, ter pri 8 evropskih
Pediatrični kliniki v letu 2020 odobrili deset projek- projektih.
tov. Sicer Pediatrična klinika v okviru raziskav so-

KLINIČNI ODDELEK ZA ENDOKRINOLOGIJO, DIABETES IN BOLEZNI PRESNOVE PEDIATRIČNE KLINIKE

KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove nih bolezni. Sodelujemo tudi v programu nacional-
je sodobni terciarni center za otroško endokrinologi- nega presejalnega testiranja novorojencev.
jo, diabetes in vrojene presnovne bolezni ter klinič-
no genetiko z genskim zdravljenjem. KO EDBP je učna enota MF-UL in izvaja podiplomsko

Najpomembnejše obravnavane diagnoze so:

• sladkorna bolezen,
• obolenja ščitnice,
• nizka rast/visoka rast,
• prezgodnja in pozna puberteta,
• primarna in sekundarna osteoporoza,
• vrojene motnje presnove in sindromi,
• debelost z zapleti.

Edini v Sloveniji zdravimo sladkorno bolezen, en-
dokrine motnje, vrojene motnje presnove, nekatere
sindrome in osteoporozo pri otrocih in mladostnikih.
V okviru funkcionalne diagnostike izvajamo ultra
zvok ščitnice, meritve debeline intime-medije ka-
rotidne arterije (cIMT), meritve lastnosti žilne stene,
meritev kostne gostote in slikanje očesnega ozadja
z OCT. V zadnjem obdobju sodelujemo pri izvajanju
genskega zdravljenja za redke bolezni iz našega
področja ter vodimo otroke po uspešno izvedenem
genskem zdravljenju.

V sodelovanju s Kliničnim inštitutom za specialno
laboratorijsko diagnostiko (KISDL) Pediatrične klinike
sodelujemo pri izvajanju molekularne genetske in
genomske diagnostike endokrinoloških in presnov-

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 42

izobraževanje na vseh nivojih. Na KO EDBP potekajo jih indeksira SCI, in prispeval k 10 poglavjem v med-
številni raziskovalni projekti in raziskovalni program narodnih učbenikih.
ARRS, pa tudi mednarodni projekti EU in ZDA ter
klinična preizkušanja zdravil oz. medicinskih pripo- KO EDBP je zadolžen za nacionalno koordinacijo
močkov. Skupno je KO EDBP sodeloval pri več kot evropskih mrež redkih bolezni EndoERN in MetabERN.
300 raziskovalnih in strokovnih člankih v revijah, ki

KLINIČNI ODDELEK ZA GASTROENTEROLOGIJO, HEPATOLOGIJO IN NUTRICIONISTIKO PEDIATRIČNE KLINIKE

KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricioni- širitve zožitev prebavil in endoskopsko vstavljanje
stiko je sodobni terciarni center za obravnavo bo- gastrostome ter jejunostome. V Centru za vodenje
lezni prebavil, jeter, trebušne slinavke in težav pri otrok pred in po transplantaciji jeter pripravljamo
hranjenju pri otrocih in mladostnikih. Edini v Sloveniji otroke na presaditev jeter, skrbimo za uvrščanje
pokrivamo celotno patologijo prebavil pri otrocih in bolnikov na čakalno listo za transplantacijo jeter in
mladostnikih. vodimo bolnike po transplantaciji.

Naš oddelek sestavljajo naslednje enote: Za potrebe cele države imamo organizirano službo
24-urne pripravljenosti, v kateri izvajamo tudi nujne
• Bolnišnični oddelek; endoskopske interventne posege (npr. ustavljanje kr-
• Subspecialistična ambulanta; vavitev iz prebavil, odstranitev tujkov iz prebavil itd.).
• Endoskopije in funkcionalna diagnostika;
• Center za nutricionistiko; Poleg klinične obravnave bolnikov naše delo obsega
• RC za vodenje otrok pred in po transplantaciji jeter; tudi raziskovalno, zdravstveno-vzgojno in pedagoško
• Psihološka ambulanta. dejavnost. Smo edina ustanova v Sloveniji, ki pokriva
celotno patologijo prebavil, jeter in trebušne slinavke
V ambulanti za bolezni prebavil izvajamo speciali- pri otrocih in mladostnikih na terciarnem nivoju.
stične ambulantne preglede otrok z boleznimi pre-
bavil, jeter in težavami pri hranjenju. V funkcionalni
diagnostiki izvajamo preiskave prebavil, kot so pH-
-metrija in večkanalna intraluminalna impedanca
požiralnika in dihalne teste za laktozno in fruktozno
intoleranco ter razrast bakterij v ozkem črevesu. V
Enoti za endoskopije izvajamo diagnostične in inter-
ventne endoskopske posege, in sicer gastroskopije,
kolonoskopije, aspiracijske biopsije, polipektomije,

43

KLINIČNI ODDELEK ZA OTROŠKO HEMATOLOGIJO IN ONKOLOGIJO PEDIATRIČNE KLINIKE

KO za otroško hematologijo in onkologijo je terciarni Italiji. Tesno je sodelovanje s kirurškimi oddelki raz-
in edini center v državi, kjer se izvajata diagnostika ličnih strok znotraj UKCL in z Onkološkim inštitutom.
in zdravljenje onkoloških bolezni pri otrocih in mla-
dostnikih do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma Rak pri otroku je redka bolezen, zato se stroka, otro-
do zaključka srednje šole. Hkrati je edini center v ška onkologija, tudi na mednarodnem področje tes-
državi, kjer se izvajajo zahtevnejši diagnostični in te- no povezuje. V Evropskem prostoru se je vzpostavi-
rapevtski postopki pri otrocih in mladostnikih z ne- la Evropska referenčna mreža za otroško onkologijo
malignimi krvnimi boleznimi in motnjami strjevanja (ERN PAEDCAN), katere član smo.
krvi. Na Kliničnem oddelku za otroško hematologijo
in onkologijo se kot v edinem centru v državi izvajajo Na Kliničnem oddelku za otroško hematologijo in
postopki transplantacije perifernih krvotvornih ma- onkologijo bolnike aktivno vključujemo v mednaro-
tičnih celic in kostnega mozga pri bolnikih z rakom, dne klinične študije in registre, ki jih vodijo delovne
z nekaterimi nemalignimi hematološkimi obolenji, s skupine, delujoče v okviru mednarodnih združenj
težkimi oblikami prirojene imunske pomanjkljivosti na področju otroške onkologije, kot sta SIOP in BFM.
ter z nekaterimi vrojenimi motnjami presnove. Nekatere izmed teh študij vodimo. Aktivno se vklju-
čujemo tudi v študije s področja hemostaze. Osebje
Zaradi potrebe po multidisciplinarni obravnavi bolni- kliničnega oddelka objavlja dela v uglednih medna-
kov oddelek tesno sodeluje s specializiranimi labora- rodnih revijah.
toriji na Pediatrični kliniki, Interni kliniki, Onkološkem
inštitutu in Medicinski fakulteti v Ljubljani. Na podro- Uvajamo nove zahtevne metode zdravljenja na po-
čju obsevalnega zdravljenja je vzpostavljeno tesno dročju otroške hematoonkologije, kot je zdravljenje
in redno sodelovanje z radioterapevti Onkološkega z mezenhimskimi matičnimi celicami in CAR-T celi-
inštituta, ki izvajajo obsevalno zdravljenje otrok in cami. Bolnikom z motnjami strjevanja omogočamo
mladostnikov z rakom in s protonskim centrom v dostop do novih oblik zdravljenja.

SLUŽBA ZA KARDIOLOGIJO PEDIATRIČNE KLINIKE fija, obremenitveno testiranje, 24-urni EKG holter-
monitoring, kontrole in programiranje srčnih spod-
V Službi za kardiologijo Pediatrične klinike obravna- bujevalnikov in ICD-jev), invazivne preiskave srca ter
vamo otroke in mladostnike z boleznimi srca; ve- perkutanene interventne posege na srcu (zapiranje
činoma gre za prirojene srčne napake. V Službi za defektov v srcu, zapiranje odprtega Botallovega
kardiologijo je polno ali delno zaposlenih sedem voda, različne dilatacije velikih žil, atrijska septosto-
zdravnikov specialistov, sedem diplomiranih in pet mija). Za večino navedenih preiskav smo edini, ki jih
srednjih medicinskih sester. Sestavni del Službe za izvajamo v Republiki Sloveniji. Kot edini v Sloveniji
kardiologijo so bolnišnični oddelek z enajstimi pos- tudi pripravimo bolnike na transplantacijo srca.
teljami in specialistične pediatrične kardiološke am-
bulante. Opravljamo neinvazivne preiskave srca
(transtorakalna in transezofagealna ehokardiogra-

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 44

Pri svojem delu sodelujemo s Kliničnim oddelkom temu smo v letu 2020 objavili dva članka v strokovni
za kardiologijo UKCL, Kliničnim oddelkom za kirurgijo reviji s faktorjem vpliva, na strokovnih srečanjih pa
srca in ožilja UKCL, KBC Sestre milosrdnice iz Zagre- smo predstavili tri prikaze zanimivih primerov.
ba, KBC Rijeka, Pediatričnim oddelkom na Hrvaškem,
Otroškim kardiokirurškim centrom MOTOL v Pragi in
DHZ München v Nemčiji.

Služba za kardiologijo opravlja tudi pedagoško delo na
dodiplomskem in doktorskem študiju na Medicinski fa-
kulteti UL. Sodelujemo tudi pri pouku na Zdravstveni
fakulteti UL. Specialisti Službe za kardiologijo so nepo-
sredni mentorji zdravnikom specializantom pediatrije.

Služba za kardiologijo je mlad kolektiv, ki se je do-
končno povsem na novo oblikoval šele v letu 2019.
Raziskovalno delo šele na vzpostavljamo. Kljub

KLINIČNI ODDELEK ZA NEONATOLOGIJO PEDIATRIČNE KLINIKE

Klinični oddelek za neonatologijo (KONEO) Pediatrič- bujejo hospitalizacije. Ambulantnih obravnav je med
ne klinike obsega Neonatalni oddelek za intenzivno 900 in 1000 letno. V Enoti za funkcionalno diagno-
nego in terapijo bolnih novorojenčkov, Neonatalno stiko večinoma opravljamo ultrazvočne preiskave
ambulanto in Enoto za funkcionalno dejavnost. Z (ultrazvok možganov, pljuč, kolkov in ultrazvočno
vpetostjo v strokovne zmogljivosti Pediatrične klinike merjenje kostne gostote), preiskave sluha in meri-
delovanje KONEO omogoča bolnim novorojenčkom tve sestave telesa. Poleg kliničnega dela potekata v
iz vse Slovenije zgodnjo, hitro in sodobno obravna- okviru KONEO tudi raziskovalno in pedagoško delo.
vo ter zdravljenje. Oddelek je sodobno opremljen re-
publiški terciarni referenčni center za diagnostiko in
zdravljenje bolnih in nezrelih novorojenčkov, kamor
so napoteni novorojenčki iz vseh slovenskih porod-
nišnic; organiziran je neprekinjen, 24-urni transport
»k sebi« s transportnim inkubatorjem. Poudarki pri
bolnišnični obravnavi so subspecialna diagnostika
in zdravljenje vseh organov in organskih sistemov
ter celostna individualizirana in razvojno usmerjena
obravnava otrok. Letno hospitalno obravnavamo
okoli 700 novorojenčkov; ob njih so večinoma hospi-
talizirane tudi matere. V ambulanti obravnavamo
novorojenčke, ki v diagnostičnem procesu ne potre-

45

KLINIČNI INŠTITUT ZA SPECIALNO LABORATORIJSKO DIAGNOSTIKO PEDIATRIČNE KLINIKE

Klinični inštitut za specialno laboratorijsko diagnosti- Poleg rednega laboratorijskega dela sodelujemo pri
ko Pediatrične klinike opravlja preiskave, ki so ključ- pedagoškem delu za potrebe Pediatrične klinike in
ne pri diagnostiki bolezni, ki se pojavljajo v popula- UKC Ljubljana pri izobraževanju specializantov, za
ciji otrok in mladostnikov. Laboratorij se razvija vse potrebe Medicinske fakultete in Fakultete za farma-
od prvih začetkov leta 1955, leta 2019 pa je dosegel cijo Univerze v Ljubljani pri izobraževanju študentov
merila za naziv klinični inštitut. Nabor več kot 300 na dodiplomskem in podiplomskem študiju ter pre-
specialnih preiskav zajema laboratorijske metode, dajamo znanje v obliki izobraževanj, ki jih organizi-
pomembne pri prepoznavi, opredeljevanju in slede- rajo domača in tuja strokovna združenja.
nju bolezni, ne samo pri otrocih, ampak tudi pri od-
raslih. Skupno izvedemo okoli 300.000 preiskav na Raziskovalno delo je ob tesnem sodelovanju s klini-
leto, od tega več kot 80 % na terciarni ravni. Od leta ko izjemno uspešno in poteka v lastnem laboratoriju
2018 izvajamo tudi nacionalni program presejalnega ali z zunanjim sodelovanjem v okviru raziskovalnih
testiranja novorojencev na presnovne motnje. Šte- projektov in programov ARRS. S celostnim delova-
vilne preiskave izvajamo edini v Sloveniji, predvsem njem naših strokovnjakov na vseh področjih terci-
na področju laboratorijske diagnostike presnovnih arnega nivoja aktivno prispevamo k pretoku znanja
motenj v tesni povezavi z genetsko in citogenetsko in izkušenj ter s tem postopno povečujemo pre-
diagnostiko ter specialnih preiskav s področja hemo- poznavnost ne samo v slovenskem, temveč tudi v
staze, hematologije in imunoalergologije. mednarodnem prostoru.

Uspešnost našega dela redno preverjamo s sode- Na inštitutu je trenutno zaposlenih 32 laboratorijskih
lovanjem v številnih shemah za zunanjo oceno ka- strokovnjakov; več kot polovica jih ima najmanj uni-
kovosti dela (SNEQAS, Instand, ECAT, DGKL-Rfb, ERN- verzitetno izobrazbo, 8 zaposlenih ima znanstvene
DIM). Laboratorij ima pridobljeno Dovoljenje za delo doktorate, 4 pa specializacijo iz medicinske biokemi-
Ministrstva za zdravje. je ali laboratorijske medicinske genetike; 4 zaposleni
imajo učiteljski naziv.

Verjamemo, da je tesna povezava laboratorijske de-
javnosti s kliniko bistvena za kakovostno obravnavo
bolnikov in nadaljnji razvoj laboratorijske stroke.

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 46

KLINIČNI ODDELEK ZA OTROŠKO ALERGOLOGIJO, REVMATOLOGIJO IN
KLINIČNO IMUNOLOGIJO PEDIATRIČNE KLINIKE

Klinični oddelek za otroško alergologijo, revma-
tologijo in klinično imunologijo (KOARKI) je vodil-
na strokovna, pedagoška in znanstvena ustanova
za obravnavo otrok in mladostnikov z alergijskimi
in revmatskimi boleznimi ter prirojenimi okvarami
imunosti v Sloveniji. Omogoča celostno, multidisci-
plinarno obravnavo teh bolnikov in koordinira so-
delovanje ostalih subspecialistov in zdravstvenih
delavcev, ki sodelujejo v timu za obravnavo otrok
in mladostnikov s sistemskimi imunskimi boleznimi.

Dejavnosti, za katere smo edini izvajalec v Republiki sodelavci na KOARKI
Sloveniji:
Pri funkcionalni imunološki diagnostiki sodelujemo z
• Uvajanje in vodenje zdravljenja juvenilnega idio- Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo, s kate-
patskega artritisa z biološkimi zdravili; rimi organiziramo redne mesečne klinično-imunolo-
ške konference. Pri slikovni diagnostiki sodelujemo s
• Uvajanje in vodenje zdravljenja sistemskih veziv- Službo za radiologijo, Pediatrična klinika, UKC Ljublja-
no-tkivnih bolezni pri otrocih z imunomodulatorni- na, s katero organiziramo redne tedenske skeletne
mi in biološkimi zdravili; radiološke konzilije. Prav tako so vzpostavljeni redni
konziliji z infektologi, oftalmologi, dermatologi, pato-
• Uvajanje in vodenje zdravljenja sistemskih vasku- logi, ortopedi in maksilofacialnimi kirurgi.
litisov pri otrocih z imunomodulatornimi in biolo-
škimi zdravili; Na oddelku in v ambulanti potekajo organizirano
usposabljanje staršev in otrok v primeru anafilaksi-
• Diagnostika in zdravljenje otrok s prirojenimi okva- je, usposabljanje za izvajanje sublingvalne imuno-
rami imunosti. terapije doma, usposabljanje za varno aplikacijo bi-
oloških in citostatičnih terapij v domačem okolju ter
V hospitalni enoti izvajamo diagnostiko in zdravlje- usposabljanje za podkožne aplikacije imunoglobuli-
nje težjih sistemskih imunsko posredovanih bolez- nov s pomočjo črpalke v domačem okolju.
ni. Znotraj specialistične ambulante so organizirane
alergološka, revmatološka in imunološka ambulanta KOARKI je učna enota MF-UL in izvaja dodiplomsko
ter ambulanta za specifično imunoterapijo. V okviru in podiplomsko izobraževanje na vseh nivojih.
funkcionalne diagnostike opravljamo in vivo in in vi-
tro alergološko diagnostiko, vključno s provokacijski-
mi testi z visokim tveganjem, diagnostične punkcije
malih in velikih sklepov ter kitnih ovojnic, termografi-
jo, kapilaroskopijo in usmerjene mišično-skeletne UZ
preglede za področje revmatologije.

47

Raziskovalno delo iz- Raziskovalni tim KOARKI skupaj z
vajamo v sodelovanju gostujočim profesorjem Mariom Abinunom
z imuno-alergološkim
in imunogenetskim KOARKI je polnopravni ustanovni član v evropski
laboratorijem v sklopu referenčni mreži centrov za obravnavo bolnikov z
Kliničnega inštituta za redkimi prirojenimi okvarami imunosti, avtoinflama-
specialno laboratorij- tornimi in avtoimunskimi boleznimi (ERN-RITA) ter
sko diagnostiko Pedi- polnopravni ustanovni član v evropski referenčni
atrične klinike. Skupno mreži centrov za obravnavo redkih in kompleksnih
so sodelavci KOARKI bolezni veziva in mišično-skeletnih bolezni (ERN-
objavili 180 izvirnih -ReCONNET).
člankov, objavljenih v
indeksiranih revijah,
vključno z objavami v
vodilnih medicinskih
revijah, in 15 poglavij
v mednarodnih učbe-
nikih.

KLINIČNI ODDELEK ZA NEFROLOGIJO PEDIATRIČNE KLINIKE

Klinični oddelek za nefrologijo (KON) Pediatrične kli- Ker Ljubljana nima sekundarne pediatrične bol-
nike je sodoben in edini terciarni center v Republiki nice, KON zagotavlja tudi osnovne bolnišnične in
Sloveniji, ki nudi celotno obravnavo in zdravljenje ambulantno-diagnostične ter terapevtske storitve
bolezni sečil in arterijske hipertenzije pri otrocih. Od- pri boleznih sečil na sekundarnem nivoju za širše
delek je organiziran v štiri sklope: ljubljansko okolje. Poleg sekundarnega KON zago-
tavlja, razvija in krepil tudi terciarni nivo ambulan-
• bolnišnični oddelek; tnega in bolnišničnega obravnavanja dojenčkov,
• subspecialistična nefrološka ambulante, ambulanta otrok in mladostnikov z boleznimi sečil za celotno
državo. Ta dejavnost se je krepila zlasti na področju
za arterijsko hipertenzijo in psihološka ambulanta; obravnave bolnikov s kronično ledvično boleznijo,
• funkcionalna diagnostika (urodinamika, ultrazvok pri vpeljevanju novih, modernejših in za bolnika pri-
jaznejših preiskav na področju obravnave prirojenih
sečil); nepravilnosti sečil ter pri vpeljevanju modernejše
• center za otroško dializo in transplantacijo.

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 48

molekularno-genetske diagnostike dednih bolezni
sečil. Utrdili smo že dobro začrtan izobraževalni in
raziskovalni proces uvajanja naše doktrine v sloven-
skem in mednarodnem prostoru ter utrdili mesto
referenčnega centra za bolezni sečil v državi.

Edini v Republiki Sloveniji izvajamo sledeče dejav-
nosti:
• Multidisciplinarno vodenje otrok s kronično ledvič-

no boleznijo (KLB) stopnje III. in več;
• Izvajanje nadomestnega zdravljenja končne led-

vične odpovedi pri otrocih (hemodializa, peritone-
alna dializa);
• Uvrstitev na transplantacijsko listo ter vodenje
otrok po transplantaciji ledvice ter kombinirani je-
trno-ledvični transplantaciji;
• Diagnosticiranje ter zdravljenje otrok z atipičnim
hemolitično uremičnim sindromom (aHUS);
• Diagnosticiranje in zdravljenje kompleksnih glo-
merulopatij (npr. C3 glomerulopatija ter zdravljenje
z biološkimi zdravili).
Poleg klinične obravnave bolnikov na sekundarnem
in terciarnem nivoju naše delo obsega tudi razisko-
valno in pedagoško dejavnost. KON je učna enota
MF-UL ter izvaja dodiplomsko in podiplomsko iz-
obraževanje na vseh ravneh. KON je od leta 2019
pridružena članica ERKNet (Evropske mreže za red-
ke bolezni sečil), leta 2020 pa je zaprosila za po-
polno članstvo in pričakujemo, da bomo leta 2021
prevzeli nacionalno koordinacijo evropske mreže
ERKNet. Leta 2020 naj bi gostili 52. Evropski kongres
Pediatrične nefrologije v Ljubljani, vendar je bil zara-
di pandemije covid-19 prestavljen na leto 2022.

49

KLINIČNI ODDELEK ZA OTROŠKO, MLADOSTNIŠKO IN RAZVOJNO NEVROLOGIJO PEDIATRIČNE KLINIKE

Ustanovljen je bil leta 1954 kot Služba za otroško grebu. KOOMRN je do sedaj sodeloval pri devetih
nevrologijo, ki je na terciarni ravni skrbela za otroke uspešno dokončanh evropskih projektih in trenutno
in mladino z nevrološkimi težavami. Leta 1999 se sodeluje še pri treh ter redno izvaja klinične študije/
je preimenovala v Klinični oddelek za otroško, mla- raziskave na področju otroške nevrologije. KOOMRN
dostniško in razvojno nevrologijo (KOOMRN), s prid- je pridružena tudi nevladna organizacija – Ustanova
ruženim Centrom za epilepsijo otrok in mladine in za otroško nevrologijo (pednevro.pedkl.si).
Oddelkom za razvojno nevrologijo. To pomeni, da na
KOOMRN poteka terciarna obravnava vseh nevro-
loških bolezni otrok in mladine do dopolnjenega
19. leta. Edini v Sloveniji obravnavamo in z redkimi
zdravili zdravimo živčno-mišične bolezni, nevrode-
generativne in nevrometabolne bolezni, različne
oblike možganskih kapi in srčno-žilnih bolezni ter
obravnavamo otroke s trdovratnimi epilepsijami in
nevrorazvojnimi težavami (vključno z inteligenčno
manjzmožnostjo, vedenjskimi težavami in cerebral-
no paralizo). Smo tudi del evropske referenčne mre-
že za redke nevrološke bolezni in redke živčno-mi-
šične bolezni (ERN-RND in NMD). Letno sprejmemo
2300 bolnikov s povprečno ležalno dobo 2,2 dni in
opravimo 6500 ambulantnih pregledov. K oddelku
je priključena Enota za klinično nevrofiziologijo, ki
letno opravi preko 4000 storitev video-elektroen-
cefalografije, dolgotrajne videotelemetrije, vzbuje-
nih potencialov (APMD in SEP) in elektromiografije
(EMG). Pridružene so tudi Enota za nevropsihologijo
in razvojno psihologijo, Enota za fizioterapijo in de-
lovno terapijo ter Slovenski register za cerebralno
paralizo (ki je priključen evropskemu registru SCPE).
Na KOOMRN dela 52 strokovnjakov različnih profi-
lov, od tega jih ima 8 doktorski naziv, eden je redni
profesor, dva sta izredna profesorja, eden pa je do-
cent. KOOMRN redno organizira Podiplomske teča-
je otroške nevrologije in je s Centrom za razvojno
nevroznanost na medicinski fakulteti tudi udeležen
v doktorskih študijih na Univerzah v Ljubljani in Za-

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 50