45 let UKCL

OČESNA KLINIKA cije katarakte, pediatrična oftalmologija, roženica in
refraktivna kirurgija, transpalantacijska dejavnost,
Očesna klinika Ljubljana kot samostojna enota UKC uveitis, vitreoretinalna kirurgija, na področje preven-
Ljubljana zagotavlja strokovno dejavnost na sekun- tive presejanja diabetične retinopatije in na področje
darni in terciarni ravni, pedagoško in znanstvenoraz- rehabilitacije Nacionalni center za rehabilitacijo sle-
iskovalno dejavnost. Ima 130-letno tradicijo, od leta pih in slabovidnih.
2005 je akreditirana pri European Board of Opht-
halmology (EBO), vključena v European Reference
Network (ERN) in je učna bolnišnica za dodiplomski,
specialistični, subspecialistični in podiplomski študij
tako za naše kot tuje štipendiste Evropskega oftal-
mološkega združenja (SOE) in fundacije Internatio-
nal Council of Ophthalmology (ICO).

Med 199 zaposlenimi je 47 zdravnikov (36 speciali-
stov, devet specializantov, en mladi raziskovalec, en
sekundarij) in 114 zaposlenih v zdravstveni negi (75
diplomiranih medicinskih sester in 42 srednjih medi-
cinskih sester). Med 13 doktorji znanosti je 9 učiteljev
oftalmologije (trije redni profesorji, ena izredna pro-
fesorica, pet docentov).

Ima 3 hospitalne oddelke, in sicer za očesne bolez-
ni, enodnevni bolnišnični oddelek in otroški oddelek.
Skupno razpolaga s 54 bolniškimi posteljami. Klinika
strokovno pokriva vsa področja oftalmologije, tako
splošno, konziljarno, urgentno triažno oftalmološko
dejavnost kot subspecialistične dejavnosti. Z nekaj
subspecialističnimi dejavnostmi je edina v državi.
Na področje oftalmološkega kirurškega ter nekirur-
škega zdravljenja sprednjega in zadnjega očesnega
segmenta sodijo bolezni mrežnice in intravitrealna
farmakoterapija, funkcionalna diagnostika z nevro-
fiziologijo, fizioterapija z očesno protetiko, glavkom,
kontaktne leče, nevrooftalmologija, očesna onko-
logija, okuloplastika, ortoptika in pleoptika, opera-

101

KLINIKA ZA OTORINOLARINGOLOGIJO IN CERVIKOFACIALNO KIRURGIJO

Začetki bolnišnične otorinolaringologije v Ljubljani sprememb v pontocerebelarnem kotu in piramidi,
segajo v leto 1887. Leta 1945 je prej oddelek postal kirurško zdravljenje sialolitiaze s kombiniranim si-
Otorinolaringološka klinika. Pod vodstvom prof. dr. alendoskopsko asistiranim pristopom in lasersko
Vinka Kambiča je bila klinika obnovljena leta 1978, litotripsijo, senzibilno testiranje grla, diagnostika in
prišlo je do novega zagona raziskovalne dejavno- zdravljenje nevrološko pogojenih motenj glasu, go-
sti in klinika je postala mednarodno prepoznavna z vora in požiranja, fokalnih distonij v tem področju,
uvajanjem novih pristopov in metod, kot sta epiglo- meritve izzvanih akustičnih potencialov z modulira-
tisplastika ob frontolateralni parcialni laringektomiji nimi toni, multidisciplinarna obravnava bolnikov s ti-
ali pa uvedba mikrolaringoskopije. V letu 2011 sta nitusom, beleženje cervikalnih vestibularno izzvanih
se končali zadnja dograditev in prenova klinike, kar miogenih potencialov, vstavitev služnega vsadka v
omogoča delo v moderno opremljeni kliniki. možgansko deblo.

Danes na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofa-
cialno kirurgijo opravljamo vse diagnostične postop-
ke, terapijo in rehabilitacijo bolezni ušes, nosu in ob-
nosnih votlin, žrela in grla s širšim področjem glave
in vratu. Delo v hospitalnem delu klinike je organizi-
rano na štirih oddelkih (trije za odrasle bolnike, eden
za otroke) ter v Enoti intenzivne nege. Na kliniki je 5
operacijskih dvoran, od tega 4 v operacijskem bloku,
ena pa v sklopu Urgentne ambulante. Ambulantno
delo je organizirano posebej za splošne otorinola-
ringološke bolnike, glede na terciarno vlogo klinike
pa tudi v usmerjenih ambulantah (kancerološka, ri-
nološka, otološka) in dveh centrih. Na kliniki poteka
pedagoški proces za študente več fakultet, poleg
tega se 10 registriranih raziskovalcev vključuje v raz-
iskovalno delo.

Klinika je edini izvajalec v Republiki Sloveniji za nas-
lednje dejavnosti: laserska endoskopska kirurgija in
NBI diagnostika raka grla in spodnjega žrela, elek-
trokemoterapija izbranih karcinomov glave in vra-
tu, kirurško zdravljenje laringomalacije, kombinirano
zdravljenje laringealne papilomatoze, infratempo-
ralni kirurški pristop za operacije tumorjev tempo-
ralne kosti, srednjekotanjski pristop do patoloških

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 102

INŠTITUT ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO

Inštitut za medicinsko rehabilitacijo (IMR) je del jav-
nega zavoda UKC Ljubljana, obsega specialistično
ambulanto, ambulantno rehabilitacijo in zgodnjo
medicinsko rehabilitacijo na KO Kirurške klinike UKCL.

Zaposleni v IMR skrbimo, da je bolnikom zagotovlje-
na strokovna rehabilitacijska obravnava v času, ko
so hospitalizirani, in kasneje, če potrebujejo dodatno
ambulantno rehabilitacijo. Naš cilj je doseči izboljša-
nje funkcije, boljšo kakovost življenja in osamosvoji-
tev pri opravljanju življenjskih aktivnosti.

Ustanovitev Inštituta za medicinsko rehabilitacijo obravnava bolnikov po operacijah in poškodbah, torej
(IMR), čeprav pod drugim imenom, sega v sam za- kirurških bolnikov. Poleg kliničnega dela smo zapos-
četek nove dobe Kliničnega centra, ko so se Klinične leni v IMR vključeni v raziskovalno delo na področju
bolnišnice leta 1974, pred selitvijo v novo zgradbo, zgodnje rehabilitacije, sodelujemo pri izvajanju razi-
reorganizirale in preimenovale v Univerzitetni klinični skovalnih projektov, uspešno smo zaključili terciarne
center Ljubljana. Do leta 1974 so bili vodje fiziotera- projekte in kot rezultat teh projektov v vsakodnevno
pevtske dejavnosti kirurgi. Leta 1974 je bila ustanov- delo uvedli transkutano električno blokado (TNB) pri
ljena Služba za medicinsko rehabilitacijo (SMR), katere zdravljenju herpes zostra (1986), kompleksno obrav-
vodstvo je prevzela dr. Tatjana Brenčič, specialistka navo limfedema (1988), multisenzorno stimulacijo pri
anesteziologije in fizikalne in rehabilitacijske medici- bolnikih v fazi minimalnega zavedanja po hudi po-
ne. Pomemben mejnik v razvoju pomeni tudi sprejem škodbi možganov (2009), »Graded motor imagery«
Statuta Zavoda Klinični center l. 1996, ki je v 7. členu program pri obravnavi kompleksnega regionalnega
navedel medicinsko rehabilitacijo kot eno od zdra- bolečinskega sindroma tip I (2010) in Lestvico za oce-
vstvenih dejavnosti Zavoda na sekundarnem nivoju njevanje funkcionalnosti hoje v zgodnjem obdobju pri
zdravstvenega varstva. S sprejemom tega Statuta se hospitaliziranih bolnikih (2019). Uspešno sodelujemo
je spremenil tudi status Službe za medicinsko reha- pri izvajanju pedagoškega dela, in sicer tako na podro-
bilitacijo, ki se je izločila iz organizacije Kirurške klini- čju fizioterapije in delovne terapije kot tudi na podro-
ke in postala samostojna organizacijska enota UKC čju specializacij zdravnikov. Aktivni smo na strokov-
Ljubljana. Preimenovala se je v Center za medicinsko nem področju in prepoznavni v slovenskem prostoru
rehabilitacijo, leta 2008 pa v Inštitut za medicinsko kot vodilni strokovnjaki s področja zgodnje (akutne)
rehabilitacijo. Na Kliničnih oddelkih so se formirale re- medicinske rehabilitacije. Vključeni smo v strokovna
habilitacijske enote (RE), ki jih vodi zdravnik specialist združenja ter v številne delovne skupine, ki so za-
fizikalne in rehabilitacijske medicine, v rehabilitacijske dolžene za področje razvoja rehabilitacije v Sloveniji.
enote pa so vključeni še fizioterapevti in delovni tera-
pevti. Del zaposlenih je ostal v ambulantni rehabilita-
ciji, katere primarno področje je ostala rehabilitacijska

103

TRANSPLANTACIJSKA DEJAVNOST V UKC LJUBLJANA

Transplantacijska dejavnost zaradi svoje strokovne javnost (CTD) UKCL uvrščen med službe posebnega
in organizacijske zahtevnosti predstavlja sam vrh pomena. CTD predstavlja interdisciplinarno koordi-
medicinske stroke. Dobro organizirana in uspešna nacijo posameznih področij transplantacijske dejav-
transplantacijska dejavnost v svetovnem merilu nosti v UKCL (transplantacija organov, transplantaci-
kaže na strokovno in organizacijsko odlično delujočo ja tkiv in celic in donorski program).
zdravstveno dejavnost v državi. UKCL je edini cen-
ter v Sloveniji, kjer se izvaja transplantacija organov. CTD sodeluje s številnimi zunanjimi deležniki (Jav-
V naši ustanovi se izvaja tudi transplantacija tkiv in na agencija za zdravila in medicinske pripomočke,
celic in imamo obsežen donorski program. Gre za tri Zavod Republike Slovenije za presaditve organov in
interdisciplinarne kompleksne procese, ki trenutno tkiv, Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko me-
potekajo ločeno na različnih deloviščih znotraj raz- dicino, ostale donorske bolnišnice idr.).
ličnih klinik in kliničnih oddelkov. Ob zadnji sistema-
tizaciji klinik, kliničnih oddelkov in služb UKCL v letu CTD deluje na treh ravneh in je organizacijsko ne-
2017 je bil zaradi potrebe po boljši organiziranosti posredno podrejen strokovnemu direktorju UKCL.
omenjenih procesov Center za transplantacijsko de- Organiziranost CTD zajema tri ključne enote: enoto
za transplantacijo organov, enoto za transplantacijo

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 104

tkiv in celic ter donorski program. Velik zagon transplantacijskemu programu je dala
vključitev Slovenije v mednarodno evropsko orga-
Center za transplantacijsko dejavnost vodi vodja nizacijo Eurotransplant (od 1. januarja 2000), od leta
centra, za katerega se smiselno uporabljajo določbe, 2002 pa deluje v njej kot enakopravna članica. V
ki veljajo za predstojnika (76. člen Pravilnika). Centre Eurotransplant je poleg Slovenije vključenih še se-
za transplantacijo posameznih organov vodijo inter- dem evropskih držav, in sicer Nizozemska, Nemčija,
nistični in kirurški vodje enot, enoto za transplanta- Avstrija, Belgija, Luksemburg, Hrvaška in Madžarska.
cijo tkiv in celic vodi vodja enote, donorski program Eurotransplant je neprofitna organizacija, ki skrbi za
pa vodi bolnišnični transplantacijski koordinator. izmenjavo in dodeljevanje pridobljenih organov v
državah članicah ter pokriva področje s 135 milijoni
Transplantacije organov, celic in tkiv se izvajajo na prebivalcev. Skrbi za optimalno porabo razpoložljivih
ustreznih klinikah in kliničnih oddelkih z ločeno bol- donorskih organov in ob tem zagotavlja dosledno
niško in ambulantno dejavnostjo. Klinični transplan- upoštevanje strogih medicinskih in etičnih kriteri-
tacijski koordinatorji (KTK) so sočasno internistične jev. V organizacijo so vključeni vsi transplantacijski
vodje posameznega centra za transplantacijo or- centri, donorske bolnišnice in laboratoriji za tipizacijo
gana. KTK in kirurškega vodjo posameznega centra tkiv vseh držav članic. Vsaka država članica ima ena-
imenuje vodja Centra za transplantacijsko dejav- kopravno možnost sodelovanja pri razvoju smernic
nost. Internistični in kirurški vodja na posameznem za transplantacijsko medicino. Pomemben mejnik je
Centru koordinirata izvajanje dejavnosti transplan- ustanovitev javnega zavoda Republike Slovenije za
tacije organov. presaditve organov in tkiv, imenovanega Slovenija-
-transplant, ki je s samostojnim delovanjem pričel
Odgovorne osebe za transplantacijo tkiv in celic na leta 2002. Ustanovila ga je Vlada Republike Slovenije
posamezni organizacijski enoti koordinirajo izvaja- in deluje pod okriljem Ministrstva za zdravje Repu-
nje dejavnosti transplantacije tkiv in celic. blike Slovenije.

Bolnišnični transplantacijski koordinator (BTK) vodi Slovenija-transplant predstavlja osrednjo ustanovo,
področje donorske dejavnosti, ki poteka v Enotah ki povezuje donorske in transplantacijske centre, ki so
intenzivnih terapij III. Imenuje ga minister za zdravje vključeni v nacionalno transplantacijsko mrežo. Spod-
na predlog donorskega centra in s soglasjem Slove- buja razvoj donorske in transplantacijske dejavnosti
nija-transplanta. v Sloveniji, skrbi za koordinacijo dejavnosti na držav-
nem nivoju, izobražuje strokovno in splošno javnost,
Prva presaditev ledvice je bila opravljena leta 1970, skrbi za kakovost in varnost pri opravljanju donorske
nato srca leta 1990 in v istem letu tudi presaditev in transplantacijske dejavnosti ter sodeluje tudi z
trebušne slinavke. Prva jetra so bila presajena leta mednarodno evropsko organizacijo Eurotransplant.
1995 in pljuča leta 2003. V naslednjih letih se je pos-
topoma povečevalo število presajenih organov, ra- V letih 2017 in 2018 smo pričeli z intenzivnim izobra-
zen pljuč, katera so se slovenskim prejemnikom us- ževanjem vseh sodelujočih strokovnjakov v procesu
pešno presajala v AKH na Dunaju. Leta 2012 je bila v presaditve pljuč, tako da smo ob koncu leta 2018 že
AKH na Dunaju opravljena ena sočasna presaditev uspešno opravili dve presaditvi pljuč, v letu 2019 10
srca in pljuč slovenskemu prejemniku.

105

presaditev in v letu 2020 16 presaditev, ko je program nikov po presaditvi organov v skladu z zahtevami
presaditve pljuč postal popolnoma samostojen. po izolaciji bolnikov (SPOBO).

Na področju presaditve src ima Slovenija (UKCL) med Enako velja tudi za področje dejavnosti presaditve
leti 2012 in 2020 zapored, z izjemo leta 2019 (ko smo tkiv in celic: vzpostavitev enotnega hospitalnega in
bili na drugem mestu za ZDA), največje število tran- ambulantnega sistema za izvajanje in vodenje bol-
splantacij glede na število prebivalcev na svetu. nikov po presaditvi tkiv in celic v skladu z zahtevami
po izolaciji bolnikov (SPOBO), vzpostavitev enodnev-
V letu 2015 je CTD začel izdajati znanstveno-stro- nega hospitala za obravnavo bolnikov po presaditvi
kovno revijo v angleškem jeziku Transplantation and tkiv in celic v skladu z zahtevami po izolaciji bolnikov
regenerative medicine; revija še vedno izhaja. (SPOBO) ter ustanovitev enotne centralne tkivne
banke za zagotovitev zahtevanih najvišjih standar-
V zadnjih letih (predvsem v 2019−20) smo začeli z dov priprave, obdelave in shranjevanja tkiv in celic.
ustanovitvijo strokovnih enot, ki izvajajo dejavnost
presaditve organov na interdisciplinarnem nivoju Pri donorski dejavnosti je razen koordinacije in
(centri za transplantacijo ledvic, srca, jeter in trebu- ustanovitve skupine strokovnjakov za zahtevno
šne slinavke in pljuč). Začenjajo se dela na vzposta- vzdrževanje dajalca do odvzema organov na po-
vitvi enotnega hospitalnega sistema za izvajanje sameznih strokovnih enotah (intenzivne terapije III.)
presaditev organov v skladu z zahtevami po izolaciji že vzpostavljena ekipa za pomoč pri vzdrževanju
bolnikov (SPOBO), enako tudi vzpostavitev enotne- dajalca v drugih donorskih bolnišnicah.
ga ambulantnega sistema za vodenje bolnikov po
presaditvi organov v skladu z zahtevami po izolaciji Naloge CTD obsegajo tudi pomoč in podporo pri ra-
bolnikov (SPOBO). Na isti lokaciji je planirana vzpo- zvojno-raziskovalni dejavnosti.
stavitev enodnevnega hospitala za obravnavo bol-

KLINIČNI INŠTITUT ZA GENOMSKO MEDICINO

Klinični inštitut za genomsko medicine (KIGM) je osre-
dnja slovenska zdravstvena ustanova na podro-
čju medicinske genetike, ki deluje v Univerzitetnem
Kliničnem Centru Ljubljana od 1968. Do leta 2016 je
KIGM deloval kot organizacijska enota Ginekološke
klinike; sedaj deluje kot samostojni inštitut UKCL.

Zagotavlja celovito klinično obravnavo in genetsko
diagnostiko za vse genetske bolezni in starostne
skupine pacientov. Klinično genetske storitve zago-
tavlja KIGM v okviru ambulantne in konziliarne de-
javnosti, v zadnjem obdobju pa tudi telegenetske

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 106

dejavnosti. Poleg osnovne genetske diagnostike (ci- sooblikujejo slovenskih zdravstvenih politik (Načrt
togenetska, molekularno genetska) deluje KIGM kot dela na področju redkih bolezni Republike Sloveni-
mednarodni center za diagnostiko redkih bolezni z je) in kot zunanji sodelavci zastopajo Ministrstvo za
naprednimi genomskimi metodami (molekularna ci- zdravje v EU na področju redkih bolezni in evropskih
togenetika, nova generacija sekvenciranja, optično referenčnih mrež.
mapiranje). Prav tako KIGM edini v regiji ponuja pre-
dimplantacijsko genetsko diagnostiko. KIGM je osrednja edukacijska institucija za področju
obeh specializacij na področju medicinske genetike,
V KIGM delujeta dve specializirani enoti, Center za klinične genetike in laboratorijske medicinske gene-
mendelsko genomiko in Center za nediagnosticira- tike. Aktivno sodeluje v dodiplomskem študiju na
ne redke bolezni, ki ponujata kvartarno genetsko Medicinskih fakultetah v Ljubljani in Osijeku, na Bio-
medicinsko oskrbo nacionalno in mednarodno. V tehniški fakulteti v Ljubljani in podiplomskem študiju
okviru Teratološkega informacijskega servisa ponu- interdisciplinarnega programa Biomedicina na Uni-
jamo teratološko svetovanje za celotno Slovenijo. verzi v Ljubljani. Na Fakulteti za zdravstvene vede v
KIGM deluje kot slovenski predstavnik ORPHANETa, Novem mestu smo zasnovali program Genomskega
osrednje evropske platforme za strokovno informi- informiranja. Sodelavci so tudi gostujoči učitelji na
ranje (strokovnih delavcev in splošne javnosti) na medicinskih fakultetah na Hrvaškem (Reka, Osijek)
področju redkih bolezni. in v Srbiji (Beograd).

Strokovno aktivnost sodelavci KIGM dopolnjujejo z Med 44 zaposlenimi je 10 zdravnikov, 10 laborato-
aktivno vlogo v nacionalnih in mednarodnih stro- rijskih genetikov, bioinformatik, tri/štiri medicinske
kovnih združenjih, Združenju za medicinsko genetiko sestre. Med njimi je 17 doktorjev znanosti ter 6 učte-
pri Slovenskem zdravniškem društvu in Evropskem ljev (dva profesorja in štirje docenti).
združenju za humano genetiko. Sodelavci KIGM
KIGM je v celotnem obdobju delovanja gojil intenziv-
no raziskovalno aktivnost. Med večjimi raziskoval-
nimi uspehi je odkritje novega sindroma (Sindrom
srce-roka – slovenski tip) in odkritje 7 novih človeš-
kih genov. Kot prvi v Sloveniji smo koordinirali raz-
iskovalni projekt na področju medicine v okvirnem
programu EU (GENEPARK - Genomic Biomarkers
for Parkinson disease). Prav tako smo koordinirali
INTERREG projekt (SIGN – Slovensko-italijanska ge-
netska mreža) kakor tudi številne raziskovalne pro-
grame in projekte ARRS. Trenutno koordiniramo cilj-
na razvojna programa Slovenski genomski projekt,
Slovensko vozlišče za evropske referenčne mreže,
ter raziskovalni program in projekt na področju ge-
nomike in personalizirane medicine.

107

KLINIČNI INŠTITUT ZA MEDICINO DELA, PROMETA IN ŠPORTA

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Novi prostori KIMDPŠ vseljeni februarja 2020.
(KIMDPŠ) se kot doktrinarna ustanova vse od usta-
novitve leta 1971 ukvarja s specialistično zdravstve- KIMDPŠ organizira vrsto izobraževanj: enkrat me-
no stroko in znanstveno disciplino, ki obsega pre- sečno že 20. leto potekajo Aktualne teme v medi-
ventivno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni cini dela, prometa in športa, enkrat letno organizira
na področju zdravja delavcev, voznikov in športnikov. 100-urno izobraževanje Čili za delo za svetovalce za
promocijo zdravja ter vrsto usmerjenih izobraževanj
Delo inštituta je organizirano v Centru za medicino
dela in prometa, Centru za medicino športa in Cen-
tru za promocijo zdravja. Na KIMDPŠ delujejo Inter-
disciplinarna skupina strokovnjakov za verifikacijo
poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu,
Posebna zdravniška komisija za delo kot pritožbeni
organ za oceno posebnih zdravstvenih zahtev za
delo ter Posebna zdravstvena komisija za promet,
ki tudi deluje na pritožbeni stopnji v primerih ocene
telesnih in duševnih zmožnosti za vožnjo motornih
vozil. Inštitut skrbi za nenehen razvoj in izobraže-
vanje zaposlenih ter drugih deležnikov na področju
zdravja pri delu.

Posebno pozornost posveča raziskovanju: vplivu az-
besta na zdravje delavcev, interakcijam med genet-
skimi dejavniki in okoljem pri boleznih, povezanih z
izpostavljenostjo azbestu, zdravstveni ogroženosti
različnih poklicnih skupin, vplivom prestrukturira-
nja gospodarstva na zdravje delavcev, ustvarjanju
ravnotežja med obremenitvijo in obremenjenostjo,
trpinčenju, izgorelosti, prezentizmu med zdravstve-
nimi delavci, razširjenosti drog med všolano mladi-
no, vplivu kroničnih bolezni na varno vožnjo in ne
nazadnje raziskovanju kinematičnih in kinetičnih
parametrov kolenskega sklepa pri vrhunskih smu-
čarjih v povezavi z različnimi smučmi ter dejavnikov
tveganja za patelofemoralno bolečino pri športnikih.

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 108

za različne organizacije ... Vsako leto organizira sre- ciljem dvigovanja ozaveščenosti in boljšega zdravja
čanjeSlovenske mreže za promocijo zdravja pri delu delavcev. Je član številnih evropskih profesionalnih
in soorganizira Sušnikove dneve. Posebno pozor- mrež in združenj.
nost posveča kampanjam za zdravje delavcev tako
za zunanje ciljne javnosti kot tudi za zaposlene v V letu 2020 je inštitut dobil novo stavbo, v kateri so
UKCL (Dan za zdravje v UKCL in Gripe ne prenašam) s prvič združeni vsi trije centri.

REŠEVALNA POSTAJA Pedagoška dejavnost

Zgodovinski mejniki Imamo lasten Izobraževalni center in izobražujemo
študente zdravstvenih fakultet. Na dodiplomski rav-
Začetki reševalne dejavnosti v Ljubljani so povezani ni izvajamo tudi vaje za študente Medicinske fakul-
že z nastankom Ljubljanske prostovoljne požarne tete v Ljubljani. Od avgusta 2010 smo uradni nosilec
obrambe, ki je bila ustanovljena 30. marca 1870. Dne licence za Slovenijo za izvajanje tečajev po progra-
31. julija 1922 sta bila imenovana prva dva poklicna mu International Trauma Life Support. Smo tudi
gasilca. Mestnemu Gasilskemu uradu je bila dodelje- registrirani izvajalec programa preverjanja in potr-
na tudi Reševalna postaja. Dodeljeni so jim bili pro- jevanja NPK zdravstveni reševalec/zdravstvena re-
stori v Mestnem domu. Zato imamo lahko ta dan ševalka. Od novembra 2016 smo s strani Ministrstva
za začetek poklicnega delovanja Reševalne postaje za zdravje pooblaščeni izvajalec preverjanj znanj in
Ljubljana. usposobljenosti za izvajanje zunajbolnišnične služ-
be nujne medicinske pomoči v Sloveniji. Izvajamo
Dejavnosti in statistika 71-urne tečaje za gasilce bolničarje. Izvajamo tudi
tečaje TPO z AED, ki sodijo med obvezne vsebine za
Danes Reševalna postaja UKC Ljubljana izvaja zdra- obnovo licenc na področju zdravstvene nege.
vstvene storitve nujne medicinske pomoči, nujnih in
nenujnih reševalnih prevozov bolnikov ter sodeluje
pri izvajanju zdravstvenega varstva na javnih prire-
ditvah in prireditvah posebnega državnega pome-
na. Teren, ki ga pokrivamo, obsega pribl. 1.700 km²,
kjer živi 400.000 ljudi. Letno izvedemo do 40.000
intervencij. Naš vozni park obsega 25 reševalnih vo-
zil, 3 reševalne motorje in 2 vozili za medklinične
prevoze. Trenutno imamo 115 zaposlenih. Reševalna
postaja ima tudi svojo mehanično delavnico, ki služi
rednemu vzdrževanju vozil in opreme. Od leta 2012
imamo v upravljanju helioport.

109

Raziskovalno delo

Zaključujemo raziskavo z naslovom Ugotavljanje stre-
sa pri reševalcih na Reševalni postaji UKC Ljubljana z
meritvami stresnih hormonov, pri kateri sodelujemo s
Kliničnim inštitutom za medicino dela ter Kliničnim in-
štitutom za klinično kemijo in biokemijo. Odmeven je
tudi terciaren projekt z naslovom Pošiljanje podatkov
o intervenciji v urgentni center, pri katerem postavlja-
mo standarde za celo državo in obenem v reševalne
avtomobile uvajamo telemedicino.

Naša vizija je, da bi tudi v prihodnje ostali sodobna
reševalna služba, vodilna na tem področju v Slove-
niji in v širšem evropskem prostoru.

DISPEČERSKA SLUŽBA ZDRAVSTVA Področje pokrivanja DCZ Ljubljana (oranžna) in DCZ Maribor (mo-
dra) z zagotavljanjem izvenbolnišnične nujne medicinske pomoči.
Dispečerska služba zdravstva (v nadaljevanju DSZ) je
bila ustanovljena pod okriljem Univerzitetnega klinič- prebivalce Republike Slovenije.
nega centra Ljubljana 1. marca 2018. DSZ je služba, ki
deluje neprekinjeno 24 ur na dan, vse dni v letu. Pri Operativni del službe deluje v dveh ločenih dispe-
tem sprejema nujne klice z zdravstvenega področja, čerskih centrih zdravstva v Ljubljani in Mariboru, kjer
spremlja, razporeja in koordinira delovanje vseh mo- zdravstveni dispečerji delujejo v moderno opremlje-
bilnih enot nujne medicinske pomoči, ekip HNMP in nih in tehnološko podprtih prostorih.
ekip izvajalcev nenujnih prevozov, vodi evidenco raz-
položljivih zmogljivosti bolnišnic, urgentnih centrov in
javnih zdravstvenih zavodov, ki so vključeni v mrežo
NMP. V primeru naravnih ali drugih nesreč, kriznih
razmer, vojne ali izrednega stanja oziroma drugih do-
godkov, ki zahtevajo prilagoditev dela, spremenjeno
organizacijo dela in uporabo posebnih načrtov, DSZ
zagotavlja informacije, ki so potrebne za učinkovito
koordiniranje in usmerjanje delovanja zdravstvenega
sistema Republike Slovenije. DSZ je bila ustanovljena
z namenom zagotovitve enake dostopnosti do nujne
medicinske pomoči in prevozov pacientov ne glede
na lokacijo in čas nastanka dogodka/naročila za vse

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 110

Dispečerski center zdravstva Ljubljana (levo) in Dispečerski center zdravstva Maribor (desno).

DSZ s svojo redno dejavnostjo, to je zagotavljanje iz- so potrebovali nujno medicinsko pomoč. DSZ je lani
ven bolnišnične nujne medicinske pomoči, trenutno v času epidemije na nacionalnem izvedla 2.901 ko-
pokriva omejeno geografsko področje, ki je razvi- ordinacijskih aktivnosti, vezanih na prevoze covid-19
dno iz Slike 2, medtem ko DSZ z vidika obvladovanja pacientov s poslabšanjem zdravstvenega stanja. Pri
epidemije covid-19 pokriva področje celotne države tem je šlo v 65 % za hospitalizacijo covid-19 bolni-
in s tem celotno populacijo ter vse zdravstvene vire, kov na navadne bolniške postelje, v 7 % za hospi-
ki so vključeni v nujno obravnavo covid-19 bolnikov. talizacijo na bolniške postelje intenzivne terapije, v
14 % za zagotovitev bolnišnične nujne medicinske
Področje, prikazano na Sliki 1, obsega 72 občin (23 pomoči v oddaljeni bolnišnici ter v 14 % za preme-
%), kjer stalno prebiva 993.230 prebivalcev (47 %) ščanje covid-19 bolnikov v bolnišnice za podaljšano
in deluje 17 izvajalcev izvenbolnišnične nujne me- bolnišnično zdravljenje. Dokončna vzpostavitev DSZ
dicinske pomoči. Trenutno je v DSZ skupno 88 za- na področju celotne države je bila sicer predvidena
poslenih različnih profilov (3 zdravniki, 59 DMS, 20 do konca leta 2020, vendar so se časovni roki zaradi
zdravstvenih tehnikov ter 6 nezdravstvenih delav- zamud pri izvajanju postopkov javnega naročanja in
cev). DSZ dnevno v povprečju obravnava 400 klicev tehnoloških pogojev, kot sta vzpostavitev enotnega
različnih stopenj nujnosti, kar je v letu 2020 gene- sistema radijskih zvez za potrebe zdravstva in celo-
riralo 98.500 primerov različnih prioritet. Pri tem je vita informacijska rešitev za potrebe DSZ, prestavili
DSZ obravnavala 1.043 primerov izvenbolnišničnih v leto 2021. Po Pravilniku o dispečerski službi zdra-
srčnih zastojev in izvedla 635 dispečersko podpr- vstva bo to novo zdravstveno dejavnost na nacio-
tih oživljanj (dajanje navodil kličočemu za izvajanje nalnem nivoju tudi v prihodnje izvajal Univerzitetni
temeljnih postopkov oživljanja preko telefona). Od klinični center Ljubljana.
tega je bilo 11.243 intervencij s sumom na okužbo
Sars-Cov-2 ter 3.372 primerov covid-19 bolnikov, ki

111

OSKRBOVALNE SLUŽBE Oskrbovalne službe (OS), sestavljajo notranje eno-
te s cca 650 zaposlenimi, ki pokrivajo 7 dejavnosti
Razvoj oskrbe:
• Centralna sterilizacija;
Za nemoteno delovanje Univerzitetnega kliničnega • Služba za higieno prostorov in opreme;
centra Ljubljana je potrebno učinkovito delovanje • Služba za spremstvo bolnikov;
vrste podpornih služb. V ozadju, skorajda neopa- • Centralna kurirska in gospodinjska služba;
zno pa vendarle nepogrešljivo delujejo Oskrbovalne • Služba za splošne informacije;
službe, ki zagotavljajo ustrezno okolje za bolnika, • Služba za oskrbo s perilom;
da lahko zdravstveni delavci in sodelavci izvaja- • Služba za notranji transport.
jo temeljno dejavnost UKCL. Te tesne povezanosti CENTRALNA STERILIZACIJA (CS)
podpornih dejavnosti z zdravstveno nego, se je
zavedalo tudi vodstvo UKCL in leta 1994 pričelo z Centralna sterilizacija s sterilnimi inštrumenti, seti
izvedbo projekta reorganizacije ter z vzpostavitvijo in sanitetnim materialom oskrbuje vse klinične od-
Oskrbovalnih služb. Tako so leta 1996 znotraj služb delke in ambulante UKC ter urgentni blok, porodni-
nastale posamezne enote zaradi potrebe po loči- šnico. Poleg parne sterilizacije uporabljajo tudi plaz-
tvi del v podporni dejavnosti glede na zahtevnost mo sterilizacijo. V letu 2019 so pridobili tri-komorno
del, uveljavitve enotnih standardov za posamezne pralno stezo, ki omogoča znatno večje kapacitete
dejavnosti, dviga kakovosti storitev in racionalizacije termodezinfekcije. V letošnjem letu bodo dobavljeni
dela. Proces centralizacije Oskrbovalnih služb se na- štirje novi sterilizatorji, s katerimi bo zagotovljeno
daljuje vsa leta od nastanka samostojne enote, saj
je tak pristop tako z vidika ekonomičnosti kot stro-
kovnosti najbolj uspešen. Pri obvladovanju epidemi-
je v letu 2020, se je izkazalo kako zelo pomembno je
nemoteno delovanje vseh procesov v oskrbi za za-
gotavljanje učinkovite podpore temeljni dejavnosti.

Poleg osnovne oskrbe poteka v Oskrbovalnih služ-
bah tudi pedagoška dejavnost in znanstveno razi-
skovalno delo. Bistvo našega dela ostaja skrb za čim
bolj učinkovito podporo medicinski dejavnosti, zdra-
vstveni negi in s tem posredno skrbi za paciente,
svojce in obiskovalce ustanove.

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 112

zanesljivo obratovanje. S sterilizatorji bo CS pridobi- SLUŽBA ZA SPREMSTVO BOLNIKOV (SSB)
la tudi program za nadzor sterilizacije. Zaključena je Služba za spremstvo bolnikov je bila ustanovljena z
terciarna raziskava, ki je pokazala najbolj ustrezen namenom razbremenitve srednjih medicinskih se-
način označevanja artiklov. Cilj je omogočiti popoln ster in zdravstvenih tehnikov del in nalog spremstva
nadzor nad stanjem, reprocesiranjem in uporabo in- pacientov. Spremstvo in prevoz pacientov izvajajo
štrumentov in setov, s povezavo nabave in izdaje spremljevalci, ki spremljajo paciente na različne lo-
materiala, obračunom storitev in stanjem zalog. V kacije, kjer se izvaja diagnostično terapevtska de-
letu 2020 je bila enota Centralne sterilizacije Gineko- javnost in druga zdravstvena obravnava bolnikov. V
loške klinike priključena CS Oskrbovalnih služb. Vodja letu 2018 je bil uveden sistem e – naročanja sprem-
CS vodi tudi strokovni kolegij vodij sterilizacij UKCL, ki stva. Predhodno so naročila potekala preko telefona
deluje že od leta 2004. in papirnih naročilnic, ob čemer je prihajalo do pogo-

SLUŽBA ZA HIGIENO PROSTOROV IN OPREME V stih napak. Prednosti, ki jih zaznavamo z uvedbo e
UKCL (SHPO) - naročanja so med drugim: natančni podatki, večja
natančnost naročnikov pri oddaji naročila, naročila je
SHPO opravlja čiščenje in dezinfekcijo na 222.317,45 možno oddati 24 ur v naprej, takoj dostopni in realni
m2 /dan, posamezno delovišče je od 400 do 1.235 podatki – tudi potek spremstva. Vsak spremljevalec
m2/dan. Pretežni delež 62% čiščenja v UKCL opravi ima dlančnik, preko katerega sprejema in spremlja
SHPO, približno 30% zunanji izvajalci in cca 8% očis- naročila. Z uvedbo programa smo dobili realni vpog-
tijo klinike s svojim kadrom (Ginekološka klinika, Kli- led v potrebe naročnikov po spremstvu, saj na uro
nika za infekcijske bolezni in vročinska stanja). SHPO sprejmemo tudi do 100 naročil. Trenutno poteka
oskrbuje oddelke s potrošnim materialom, koordini- nadgradnja sistema naročanja, kjer bo računalniško
ra dezinsekcijo in deratizacijo, spremlja dnevni vnos naročanje spremstva omogočeno tudi diagnostič-
količine infektivnih odpadkov, izvaja čiščenje in de- nim in ambulantnim dejavnostim ter sledljivost se-
zinfekcijo bolnišnične opreme ter opravlja nadzore dečih vozičkov.
čiščenja zunanjih izvajalcev. Sanitarne inženirke iz-
vajajo dezinfekcijo prostorov z vodikovim peroksi-
dom. Prav tako opravljajo nadzor nad čistostjo po-
vršin z dvema metodama in so aktivno vključene v
izvajanje programa preprečevanja legioneloz.

V okviru SHPO deluje enota Posteljna postaja, kjer se
izvaja čiščenje bolniških postelj in dezinfekcija pos-
teljnih vložkov z novim dezinfektorjem iz leta 2020.

Na področju čiščenja deluje koordinacijski kolegij, ki
ga vodi vodja SHPO. Na ta način so poenotili stan-
darde s področja čiščenja, ne glede na to ali izvaja
čiščenje SHPO, zunanji čistilni servis ali klinike same.

113

CENTRALNA KURIRSKA IN GOSPODINJSKA SLUŽBA telefonistov učinkovito sodeluje z reanimacijsko eki-
(CKGS) po, Kliničnega oddelka za anestezijo. Telefonisti se
ravnajo po natančno določenem protokolu za sklic
Oskrbovalke CKGS opravljajo kurirska in /ali gospo- reanimacijske ekipe.
dinjska dela. Na bolnišničnem oddelku oskrbovalke
skrbijo za številna opravila kot so: skrb za urejeno Enota upravljanje s skupnimi prostori izvaja nadzor
čajno kuhinjo, kuhanje napitkov, skrb za bolnišnično nad stanjem skupnih površin in poslovno konferenč-
perilo, urejenost oddelka in dežurnih sob. Poskrbijo nih prostorov v sodelovanju s Tehnično vzdrževalni-
za pravilen, pravočasen in varen transport diagno- mi službami UKCL. Enota vodi evidenco garderob-
stičnih vzorcev, krvi in krvnih pripravkov, dokumen- nih omaric za zaposlene, izvaja izdajo in prevzem
tacije in izvidov. Delo oskrbovalk vodijo sanitarni ključev garderobnih omaric za zaposlene, sprejema
inženirji, v koordinacijo kurirskih poti pa so nepos- rezervacije za uporabo predavalnic, seminarjev in
redno vključene srednje medicinskih sestre – dispe- sejnih sob.
čerke. Transport bolnikove dokumentacije in izvidov
se izvaja v skladu z zakonodajo in upoštevanjem SLUŽBA ZA OSKRBO S PERILOM (SOP)
varovanja osebnih podatkov. Velika pridobitev in po-
moč službi je cevna zračna pošta, ki povezuje Logi- SOP skrbi za nabavo bolnišničnega perila in zaščitnih
stični center CKGS v I. kleti glavne stavbe z Zavodom delovnih oblek, koordinira naročila med zunanjo
za transfuzijsko medicino in Inštitutom za mikrobio- pralnico in naročniki UKCL ter skrbi za razdeljeva-
logijo. Trenutno potekajo pripravljalna dela za širitev nje delovnih oblačil po sistemu daj-dam. Leta 1994
sistema cevne pošte, kar bo pomenilo zmanjšanje je UKCL prešel v reorganizacijo oskrbe bolnišnič-
števila potrebnih poti za oskrbovalke CKGS. nih oddelkov s perilom in obenem je stekel projekt
standardizacije in centralizacije delovnih oblek, z
SLUŽBA ZA SPLOŠNE INFORMACIJE (SSI) zagotovitvijo dnevno sveže delovne obleke vsem,
ki delajo na higiensko najbolj zahtevnih področjih. Z
V okviru SSI so združene tri dejavnosti. Enota infor-
mativno receptorske dejavnosti v informativnih lo-
žah izvaja podajanje informacij obiskovalcem UKCL.
Delo opravljajo zdravstveni tehniki – dispečerji, ki
dobro poznajo organiziranost UKCL in medicinsko
terminologijo. Zdravstveni tehniki – dispečerji SSI
so v dnevnih telefonskih kontaktih z medicinskimi
sestrami na bolnišničnih oddelkih. Posredovanje po-
datkov poteka v skladu z obstoječo zakonodajo s
področja varstva osebnih podatkov in z določbami
internih aktov zavoda ter navodili službe.

V enoti telefonska centrala so zaposleni telefonisti
– receptorji, ki opravljajo dejavnost sprejemanja zu-
nanjih klicev in posredovanje klicev naprej. Enota

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 114

namenom celostnega obvladovanja oskrbe z delov- SLUŽBA ZA NOTRANJI TRANSPORT (SNT)
nimi oblačili in izboljšanja ergonomskih pogojev ter
odpravo zamudnih opravil, je bil leta 2013 uveden Služba za notranji transport je bila v OS prerazpore-
sistem sledenja delovnih oblek z RFID na 17 lokaci- jena 1. oktobra 2019. Naloga zaposlenih je transport
jah UKCL. Po sedmih letih delovanja sistema se izka- materiala do uporabnika po natančno določenem
zujejo pozitivni učinki uvedbe sistema kot so: pre- urniku. SNT oskrbuje celotno področje UKCL. Dejav-
glednost, sledljivost artiklov, nadzor nad količino in nost službe obsega:
potrebo po nabavi novih artiklov ter bolj odgovorno

ravnanje zaposlenih z delovnimi oblačili. V letu 2016 • prevoz hrane na vse klinične oddelke UKCL;
je bilo uvedeno dnevno e - naročanje bolnišničnega • transport hrane - obrokov in čaja za potrebe On-
perila, ki uporabnikom omogoča enostavno in brez-
papirno naročanje. kološkega inštituta;
• prevoz nečistih in čistih inštrumentov in sanite-
V okviru službe deluje enota šivalnica, ki se je izkaza-
la za izjemno pomemben del oskrbe v času epidemi- tnega materiala za potrebe sterilizacije;
je, ko je prišlo do potrebe po hitrem šivanju mask v • prevoz zdravil in parenteralnih raztopin iz Lekar-
začetku epidemije marca 2020. Poleg izdelave speci-
fičnih artiklov po meri, nudi podporo KO za plastično, ne UKCL;
rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline, s šiva- • transport materiala iz Centralnega skladišča UKCL
njem terapevtskih pripomočkov za bolnike.
na oddelke;
• prevoz postelj do Posteljne postaje UKCL;
• razvoz opreme v popravilo v delavnice UKCL;
• odvoz odpadkov v Zbiralnico odpadkov;
• odvoz odpisane opreme in
• manjše selitve po naročilu.

Do nedavnega so te storitve izvajali pogodbeni iz-
vajalci, kar je bila velika ovira pri zagotavljanju doda-
tnih potreb uporabnikov. Zlasti v času epidemije se
je izkazalo, kako pomembno je, da notranji transport
ponovno deluje v okviru UKCL, saj je učinkovito op-
ravil vsa dodatna naročila, upoštevajoč spremembe
v dostavi in odvozu.

115

SLUŽBA BOLNIŠKE PREHRANE IN DIETOTERAPIJE

Služba bolniške prehrane in dietoterapije je dejav- Služba nudi celo paleto različnih diet, dodatkov za
nost skupnega pomena v UKC Ljubljana, katere delo prehrano in možnih prirejenosti v okviru posame-
obsega izvajanje prehranske nege bolnikov, orga- znih obrokov.
nizacijo, programiranje, pripravo in distribucijo hra-
ne za hospitalizirane bolnike v UKC Ljubljana in na V moderno zasnovani kuhinji, prenovljeni v letu
Onkološkem inštitutu ter sodelovanje kliničnih die- 2012, se 144 zaposlenih dnevno trudi in pripravlja
tetikov z lečečim zdravnikom in ostalim medicinskim celodnevne obroke hrane za 1900 bolnikov. Vse
osebjem pri zdravljenju bolnikov s pomočjo dietote- obroke pripravljamo iz dnevno svežih, izbranih in
rapije. V okviru dietne posvetovalnice pa skrbimo za kakovostnih sestavin. Nadzor nad kakovostjo ži-
prilagajanje dietoterapevtskih načel individualnim vil je vzpostavljen s sistemom HACCP, od leta 2018
potrebam ambulantnih bolnikov. pa imamo v proizvodnjo vpeljan tudi Sistem vode-
nja varnosti živil in pridobljen certifikat za standard
Prehrana v bolnišnici je specifična in je sestavni del ISO22000:2015.
zdravljenja, nege in oskrbe bolnika. Za pravilno iz-
biro vrste prehrane(diete) in sestavo posameznih V okviru svoje dejavnosti pa v Službi opravljamo
obrokov je nadvse pomembna dobra komunikaci- tudi:
ja in sodelovanje med posameznim bolniškim od-
delkom in kliničnimi dietetiki, zaposlenimi v Enoti za • razvojno raziskovalno delo v okviru terciarnih
dietetiko Službe bolniške prehrane in dietoterapije. projektov, ki zajemajo predvsem: uvajanje, razvi-
Največkrat se rešitev in s tem zadovoljstvo bolnika s janje in vrednotenje posameznih terapevtskih in
hrano skriva v pravilni izbiri diete. V ta namen naša diagnostičnih diet,

• vrednotenje in uvajanje proizvodov in odkritij na
področju dietetike in prehrane v redno prehrano,

• strokovno in metodološko pomoč drugim so-
rodnim enotam na področju dietoterapije,

• delo na področju izobraževanja pripravnikov in
študentov

• pripravo in strežbo hrane ob različnih pogostitvah
ob različnih dogodkih v okviru UKC Ljubljana

• dejavnost prehrane zaposlenih v UKC Ljubljana

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 116

OBJEKTI UKC LJUBLJANA, POTREBNI PRENOVE KO za travmatologijo

Več kot 140.000 kvadratnih metrov oz. 70 odstotkov
površin pod okriljem UKC Ljubljana je starejših od 45
let, čas izgradnje najstarejših stavb sega v obdobje
preloma iz 19. v 20. stoletje (KO za travmatologijo v
stavbi iz leta 1890 s prizidkom iz leta 1980 ter nek-
danja mestna ubožnica na Japljevi, dokončana leta
1901, v kateri delujeta KO za gastroenterologijo in
del Infekcijske klinike). Zaradi neustrezne osnovne
infrastrukture in dejstva, da nefunkcionalni in zasta-
reli prostori ne morejo slediti napredku medicine,
tovrstni objekti brez centralnega hlajenja in prezra-
čevanja pa ustvarjajo še posebej visoke tekoče stro-
ške vzdrževanja in energentov, so nujne investicije
v celovito obnovo ali nadomestno gradnjo.

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja

KO za gastroenterologijo
117

NAČRT INVESTICIJ s sredstvi
Ministrstva za zdravje oziroma Republike Slovenije

 Izgradnja prizidka k stari Porodnišnici do leta  Izgradnja nove Ginekološke klinike zraven nove
2022. Porodnišnice.

 Umestitev dnevnega Hospitala in ambulant ter  Izgradnja nove Dermatološke klinike zraven
obnova nekdanje stavbe ZVD do leta 2022. nove Poliklinike.

 Izgradnja novega ali novih objektov za: KO  Rušitev objektov SUPAS na Bohoričevi ulici in
za travmatologijo, KO za gastroenterologijo, glede na analizo možnosti umestitev novega
KO za kirurške okužbe, del KO za urologijo, objekta v prostor.
Ortopedsko kliniko OP dvorane, PUC (opcija
večnadstropni objekt na lokaciji starega ZVD ali  Ureditev Zaloške ceste med parkirno hišo
posamezne novogradnje) do leta 2023. Šentpeter na Njegoševi ulici in staro Reševalno
postajo na Bohoričevi ulici v območje
 Rušenje Stare nevrološke klinike ter izgradnja umirjenega prometa (ureja MOL).
objekta Lekarne in proizvodnje Lekarne do leta
2025.  Ostale ureditve v urbanističnem območju
za zdravstveno dejavnost vključno z odkupi
 Izgradnja nove Infekcijske klinike do leta 2027. zemljišč.

 Izgradnja južnega dela DTS-ja do leta 2030.

 Izgradnja nove Poliklinike do leta 2035.

 Izgradnja novega objekta za potrebe
Stomatološke in Maksilofacialne klinike, v
sodelovanju z Medicinsko fakulteto umestitev
novogradnje ob Medicinski Fakulteti.

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 118

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975–2020)
Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija
Glavni urednik: Jure Brankovič
Uredniški odbor:
Aleksander Aničin
Jadranka Buturović Ponikvar
Martina Drevenšek
Zlatko Fras
Mojca Globočnik Petrovič
Jože Golobič
Borut Kobal
Zdenka Mrak
Borut Peterlin
Simon Podnar
Janez Poklukar
Marko Pokorn
Matjaž Veselko
Katja Zaletel
Tehnična urednica: Alenka Klun
Lektoriranje: Nina Krajnc
Oblikovanje: Ana Vedlin
Fotografije: Tina Roš, Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana, Matej Povše, Matjaž Žnidaršič, Fakulteta za arhitekturo UL, Inštitut
za zgodovino medicine MFUL, Vlastja Simončič, Janez Kališnik, Jelka Simončič, Jolanda Kofol, Joco Žnidaršič, Muzej novejše zgodovine
Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Zgodovinski arhiv Ljubljana, osebni arhivi
Viri in literatura:
Poročilo o financiranju prve etape Kliničnega centra v Ljubljani in poteku gradbenih del za leto 1969. Ljubljana: Klinične bolnice, 1969
Klinični center Ljubljana. Ljubljana: Medico engineering, 1975
Borisov, P.: Univerzitetni klinični center v Ljubljani, njegov nastanek in razvoj. Ljubljana: Klinični center, 1986
Rijavec. L.: Spomini na ljubljanske bolnišnice. Ljubljana: Klinični center, 1995
Tisk: Partnergraf d.o.o., marec 2021
Naklada: 100 kom

CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
614.21(497.4Ljubljana)(091)
UNIVERZITETNI klinični center Ljubljana

45 let središča znanj za zdravje Slovenije : (1975-2020) /
[glavni urednik Jure Brankovič ; fotografije Tina Roš ... et al.]. -
Ljubljana : Univerzitetni klinični center, 2021
ISBN 978-961-7105-04-9
COBISS.SI-ID 55203331

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 120