SEK C I J AZ A M L A D I N S K O K N J I Ž N I Č A R S T VOZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJESeM@FoRŠTEVILKA 6december 2025
Helena BrulcKnjižnica Mirana Jarca Novo mestoMaja DretnikKoroška osrednja knjižnicadr. Franca SušnikaPolona PalčičGoriška knjižnica Franceta BevkaNova GoricaKPrimož Potočniknjižnica Ivana Potrča PtujLavra TintaMestna knjižnica Ljubljanapredsednica Sekcijeza mladinsko knjižničarstvoLea HedlMariborska knjižnicaMaja Kenda Mestna knjižnica Kranj
Dragi mladinske knjižničarke in knjižničarji,z veseljem vam predstavljamo novo številko našegaglasila, ki tudi letos prinaša prostor povezovanja inizmenjave izkušenj.Naj vas spodbudi k razmisleku, vam ponudistrokovna izhodišča in vas poveže z idejami kolegic inkolegov, ki vsak po svoje bogatijo našo skupnost.Želimo vam leto, polno toplih srečanj – takšnih, kjersi lahko podarimo besedo, zgodbo, nasmeh in navdih.Naj živi bibliopedagogika!** Želja Polone Palčič ob zaključku letošnjega SeM@FoRjevega utipa, 13. 11. 2025.
Čestitamo!PREJEMNICA PRIZNANJASLOVENSKE SEKCIJE IBBY 2025LEA HEDL4
Lea Hedl že dvajset let z izjemno predanostjo deluje na področjupromocije mladinske književnosti in spodbujanja bralne kulturemed otroki in mladostniki.V Mariborski knjižnici vodi in razvija širok nabor programov zaotroke, mladostnike in odrasle – pravljične ure, informacijskoopismenjevanje, srečanja z avtorji in raznovrstne bibliopedagoškeaktivnosti. Sodeluje pri načrtovanju programov, vodi skupinoizvajalcev dejavnosti za mlade ter koordinira Pikino bralno značko.Pomembno vlogo ima tudi pri pripravi razstav ilustracij obMednarodnem dnevu knjig za otroke ter pri večjih knjižničnihprireditvah.Kot vodja projekta Pravljični večeri za odrasle je ustvarila eneganajvidnejših slovenskih pripovedovalskih programov, ki je postalvseslovenska in čezmejna platforma za ohranjanje pripovednetradicije.Aktivno povezuje knjižnico z drugimi kulturnimi ustanovami, mednjimi z RTV Slovenija, kjer vodi projekt Radijske pravljice.Na nacionalni ravni prispeva k razvoju mladinskega knjižničarstvakot članica izvršnega odbora Sekcije za mladinsko knjižničarstvopri ZBDS, kot sourednica strokovnih monografij krepi teorijo inprakso pripovedovanja.Svoje bogato strokovno znanje in dolgoletne izkušnje nesebičnoprenaša na mlajše kolegice in kolege ter tudi tako pomembnoprispeva k razvoju stroke.Njeno delo odlikujeta strokovnost in srčnost, s katerimapomembno prispeva k razvoju mladinskega knjižničarstva,umetnosti pripovedovanja in spodbujanju bralne kulture pri nas.Utemeljitev komisije5
Vabimo vas, da s svojimi izkušnjami, idejami inzgodbami obogatite vsebino našega glasila, ki jenamenjeno izmenjavi znanja, navdiha in dobrih praksmed mladinskimi knjižničarji.Ali ste v knjižnici izvedli zanimiv projekt za otroke alimlade? Ste zasnovali inovativne bralne aktivnosti, ki jihželite deliti? Želite deliti razmišljanja o aktualnih temah,povezanih z mladinsko knjižničarsko stroko?Kaj lahko prispevate?Opise projektov in dogodkov, ki ste jih organizirali.Predloge za delo z mladimi bralci.Razmišljanja, eseje in članke o izzivih in priložnostihv našem poklicu.Ustvarjalne vsebine, povezane z mladinskimknjižničarstvom (npr. zgodbe, ilustracije …).Navodila za oddajo prispevkov:Dolžina prispevka: do 1000 besed (po potrebi lahkotudi daljše).Rok za oddajo: 30. 4. 2026Prispevke pošljite na: [email protected] k sodelovanju in hvala vsem, ki ste že pomagalisoustvariti glasilo.VABILO K PISANJU PRISPEVKOV
KazalovsebineUvodni nagovor / Breda Podbrežnik Vukmir 8Ko se čarovnija zgodi v 45 minutah / Silva Kos 1114Razmisleki o bibliopedagoškem delu na mladinskihoddelkih splošnih knjižnic / Zdenka Gajser16Ure pravljic med tradicijo in sodobnostjo / ZdenkaGajserKaj pravijo knjižničarji? / Maja Kenda 18O bibliopedagogiki / Kaj pravi ChatGPT? 27Po SeM@FoRjevih poteh 32SeM@FoRjev utrip - fotoreportaža 6773Literarna SVETilka: V Mestni knjižnici Ljubljanaobujamo spomin na Janeza Bitenca / Karmen Jančar80Literarna SVETilka: 70 let mladinskega oddelkaKnjižnice Ivana Potrča Ptuj / Sanja SelinšekSeM@FORE 85SeM@FoRček: arhiv 5. letnika 86
UvodninagovorBIBLIOPEDAGOŠKE DEJAVNOSTIV SPLOŠNIH KNJIŽNICAH:MED IZZIVI IN PRILOŽNOSTMI ZA RAZVOJNaj bodo vse besede, ki morajo biti slišane – izgovorjene.Naj bodo vse besede, ki so morale biti izgovorjene – slišane.Na križišču knjižničarstva,pedagogike, literarne zgodovine,psihologije in spretnih stikov zjavnostjo so preproste besede, kimorajo biti izgovorjene, slišane inpomnjene. Besede so most, ki se pneod človeka k človeku, most, kinaključja povezuje v zgodbe inspoznanja. Zgodbe namrečubesedujejo našo človečnost inosnovne življenjske izkušnje,strukturirajo izkušnje in znanje okaotičnem svetu, spodbujajoempatijo, um in razum. Vse to jenujno za preživetje skupnosti, torejimajo evolucijsko vlogo. Zgodbe inznanje so temelj bibliopedagoškegadela v knjižnicah, torej s tem delomknjižnice vplivajo na skupnost,sposobnost empatije inkomunikacijske spretnosti.Razlaga besede “bibliopedagogika”se nam zdi enostavna: upravičeno jopovezujemo z izobraževanjem zabranje ali za izobraževanje zbranjem, s poznavanjem procesovbranja in posebnih knjižničnih metoddela z bralci. V strokovni literaturinajdemo nekaj opredelitev tegapojma, ki so ustrezale času, ko sonastale. A v današnjem časudigitalizacije, množice aplikacij, ki jihobvladajo čedalje mlajši, in umetneinteligence je potrebno spremenitipojmovanje, da se bibliopedagoškodelo osredotoča predvsem naspoznavanje virov informacij inMag. Breda Podbrežnik Vukmirdirektorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik8
razvoj bralne pismenosti in bralnekulture, ustvarjalnosti, kritičnegamišljenja in empatije. Kljub temu jesodelovanje odvisno od naključnihdejavnikov in ne sistemskihspodbud. Obstajajo nacionalneiniciative, kot je projekt Rastem sknjigo, tudi druge, ki vpletajo šole inknjižnice, a se kljub temu mladinskimknjižničarjem in knjižničarkampogosto zdi, da je partnerstvo sšolami in vrtci bolj ali manj omejenona priložnostne projekte in osebnepobude tako knjižničarjev aliknjižničark in učiteljev ali učiteljic.Veliko je možnosti zakomplementarni model sodelovanja,glavna ovira pa je ta, da splošneknjižnice spadamo v sektor kulture,šolske pa v izobraževanje, torej v dvarazlična družbena podsistema. Enaod anomalij, ki izhaja iz te delitve, jetudi oteženo prehajanje iz šolske vsplošno knjižnico in obratno zaradirazličnih strokovnih izpitov, nazivov,napredovanj in tudi določanjaplačnih razredov.Pred nami so torej vznemirljivi izzivi:pisanje smernic ali priročnikov zaizvajanje bibliopedagoškihdejavnosti, organizacija strokovneganjihove uporabe. Bibliopedagoška dejavnost je zakonsko določena, a nidefinirana. Bibliopedagogika je interdisciplinarno področje, ki zahteva tudipedagoško znanje in poznavanje didaktike, pa tudi psihologije. Kljubzahtevnosti tega področja knjižničarji in knjižničarke nimamo nobenegapriročnika, izhodišč, navodil ali drugega gradiva, s katerim bi si lahkopomagali pri oblikovanju in izvedbi vseh bibliopedagoških dejavnosti.V knjižnicah se dogaja tolikoprojektov, bralnih spodbud vtakšnih ali drugačnih oblikah,pravljičnih ur, obiskov vrtčevskih inšolskih skupin, tekmovanj, ugank,različnih oblik dela z mladimi bralci,da bi moralo biti bibliopedagoškodelo sistemsko, strokovno invrednostno obravnavano. Knjižnicaima pomembno vzgojnoizobraževalno vlogo, sajuporabnike učimo in vzgajamo vbralce in kritične mislece.Strokovnemu knjižničnemu osebjuje zato potrebno ponuditipodporno okolje za razvojstrokovnih kompetenc, ki so nujneza izvajanje bibliopedagoškihdejavnosti. Potreba po strokovnemgradivu, ki bi vključevalo tudipedagogiko, didaktiko, metodiko inliterarnozgodovinske osnove zaoblikovanje pravljičnih uric indrugih oblik dela z mladimi bralci,je torej več kot upravičena - pravtako kot nuja po dodatnemizobraževanju s tega področja!Naslednji izziv za mladinskegaknjižničarje je sodelovanje s šolamiin vrtci. Z izobraževalnimiustanovami si delimo iste cilje:9
izpopolnjevanja s pedagoškimi indidaktičnimi vsebinami, oblikovanjetrajnih modelov sodelovanja medsplošnimi in šolskimi knjižnicami.Hkrati se za vsakim izzivom skrivajonove razvojne priložnosti: raziskave oučinkih bibliopedagoškega dela,nacionalne evalvacije, razvojpristopov za digitalno pismenost inkritično razumevanje informacij vsodobnem digitalnem svetu.Ker je bibliopedagoško delo tudioblikovanje skupnosti, ki temelji naodnosih in skupnih izkušnjah, bomdelila svojo izkušnjo. Za prve letnikekamniške gimnazije in srednje šolesmo v okviru projekta Rastem sknjigo pripravili pripovedovanje –segli smo v antiko z zgodbami izIliade in naslednje šolsko letopripravili še zgodbe iz Odiseje. Zvmesnimi glasbenimi in vizualnimivložki smo dodali tudi sodobni čas,saj se človekova sla po moči vtisočletjih ni spremenila, prav takone žalovanje ob izgubi bližnjih alijeza ob prevarah. Dijake in dijakinjeje pripovedovanje tako prevzelo,da bi slišali miško, če bi tekala podvorani. To pomeni, da so odnosi,zgodbe in človeški stik še kakodobrodošli tudi v časudigitalizacije. To je bila ena lepšihbibliopedagoških izkušenj, saj sonajstniki zelo zahtevna publika.Ob koncu dodajam še eno misel:dragi kolegi, kolegice, pomembnarazvojna priložnost je razvijanjevaše karizme, vaše prisotnosti,predanosti in strasti. To je podstat,na kateri lahko gradimo strokovnekompetence.10
Knjižnica A. T. Linharta RadovljicaSilva KosKO SE ČAROVNIJA ZGODIV 45 MINUTAH11
Knjižnice imajo dolgo zgodovino.Veljale so za posvečene prostore,namenjene odraslim. Šele v 19.stoletju so v Ameriki začeli razmišljati,da bi v njih posebej oblikovali knjižnezbirke za otroke. Leta 1803 jeknjigarnar Caleb Bingham vSalisburyju ustanovil prvo javnoknjižnico z zbirko, ki je bila izrecnonamenjena otrokom. Sledile so ji šedruge od šole neodvisne knjižnice, kiso se počasi razširile tudi v Evropo.Kot so bile knjižnice sprva namenjeneodraslim, je bilo tudi pripovedovanjepravljic sprva namenjeno njim, sajnjihov namen ni bil le zabava, temvečtudi poučevanje, moralno vodenje terrazlaga sveta in naravnih pojavov.Proti koncu 19. stoletja so začeli spripovedovanjem pravljic za otroke.Zelo dejavna je bila Marie L. Shedlock(1854–1936), ki ni bila samo izjemnapripovedovalka, ampak je tudinapisala knjigo The Art of the StoryTeller. Iz te knjige veje prepričanje, daje pripovedovanje pravljic umetnostter najbolj naravna pot za uvajanjeotroka v književnost. V uvodu jeizrazila upanje, da bodo nekega dnešolskim skupinam pripovedovalipravljice samo strokovnjaki, ki bodoumetnosti pripovedovanja posvetilidovolj časa in bodo dobropripravljeni.V današnjem času mladinski knjižničarjinismo le pravljičarji, ki najmlajše spripovedovanjem popeljemo v svetčarobnega. Izvajamo tudi bibliopedagoškeure, na katerih učence navdušujemo zabranje in knjige ter spodbujamo družinskopismenost. Kljub širši paleti dejavnostiskrbimo, da je naše delo opravljenoodgovorno in strokovno. Zavedamo senamreč, da glede na raziskavo o bralnihnavadah v Sloveniji, ki jo je leta 2015opravila Javna agencija za knjigo RS, 42 %Slovencev v zadnjem letu ni prebralo nitiene knjige, le slaba tretjina slovenskihstaršev pa redno bere svojim otrokom.Če starši odpovejo, imamo knjižničarji nasvoji strani vzgojitelje in učitelje. Prvipripeljejo predšolske otroke mesečno,drugi učence enkrat do dvakrat letno. Takoprag knjižnice prestopijo vsi otroci, tuditisti, ki jih starši sicer ne bi pripeljali.Knjižničarji imamo na voljo 45 minut, daustvarimo čarovnijo, ki se zgodi medpripovedovalcem in poslušalcem. Pridobitimoramo njihovo pozornost, jih prepričati,da branje ni zgolj šolska obveznost, ampakmnogo več. Ko najdejo prave knjige,branje postane užitek. V tem času jihmoramo prepričati tudi, da knjižnica niposvečen prostor, namenjen »pametnim«.Vedeti morajo, da je odprta za vse. Lahkosi izposodijo knjigo, delajo domačo nalogoali se v njej zgolj srečajo s prijatelji. Našenavdušenje mora biti nalezljivo. Ko bodo12
naslednjič sami šli mimo knjižnice, semorajo spomniti naših besed – inmorda bodo vstopili.Spominjam se svojih negotovihzačetkov. Nisem poznala didaktike inmetodike poučevanja. Sledila semsvoji intuiciji, kakšne teme najpripravim in na kakšen način naj jihpredstavim. Pripovedovanja pravljicsem se učila na tečajih in v pravljičnišoli. Izobraževanj o izvajanjubibliopedagoških ur nisem zasledila.Na srečo se otroci ne pretvarjajo. Zelohitro pokažejo, če jim kaj ni všeč.Sledila sem njihovim odzivom in seprilagodila, če so pogledi zatavali ali sose na obrazu zarisale potezedolgočasja.Za pripravo novih bibliopedagoških urje v službi navadno premalo časa, sajmladinski knjižničarji delamo tudi vizposoji in imamo številne drugeobveznosti. Za razliko od učiteljev, kiimajo zakonsko urejeno, da lahkodoločeno število ur (za priprave,popravljanje in ocenjevanje) opravijoizven šole, knjižničarji tega nimamo.Zato knjižnice različno rešujejo taproblem. V radovljiški smo do novegaPravilnika o izrabi delovnega časadobili za pripravo novebibliopedagoške ure ali pravljice dveuri za delo na domu. Ko to ni bilo več13mogoče, je bila potrebna drugačnaorganizacija dela. Določili smo dneve,namenjene obiskom šol in vrtcev, terpripravili zgibanko bibliopedagoškihur, ki jih nudimo za posameznerazrede. Vendar je kljub temumarsikateri večer namenjenslužbenemu delu.Mladinski knjižničarji smo ambasadorjibranja, smo pripovedovalci, lutkarji,kamišibajkarji, igralci, raziskovalci …Imamo raznolike možnosti ustvarjanja,s katerimi se lahko izrazimo in deludamo svoj pečat. Največjo zahvalo paprejmemo, ko starši pri vpisu povedo,da jih je v knjižnico pripeljal otrok. Radbi jim pokazal najdebelejšo knjigo, kijo je videl, ko so bili s šolo na obisku.Ali ko otrok pokaže staršem s prstomnate in zašepeta, da je to tistaknjižničarka, ki jih je obiskala v šoli.Za uspešno delo sta potrebnaneprestano izobraževanje inizmenjava dobre prakse. Še po dvestoletih je aktualna ista misel, ki jo jezapisala Marie L. Shedlock: čepravdelamo z otroki, mora biti naše delostrokovno in kakovostno. Sama pa bidodala, da je vse skupaj treba začinitiše s ščepcem srčnosti.
RAZMISLEKI O BIBLIOPEDAGOŠKEMDELU NA MLADINSKIH ODDELKIHSPLOŠNIH KNJIŽNICZdenka Gajser»Učenje je postalo vseživljenjski proces, knjižnice pasredišča podpore temu procesu. Knjižnice so odrazrazvitosti neke družbe in so pogoj za vsakršninapredek«.(V. Čopič; Knjižnica 42)Bibliopedagoške dejavnosti v svojihraznoterih oblikah se izvajajo dnevno vvseh splošnih knjižnicah. Za dobrodelovanje na tem področju potrebujemospecializirane, strokovno močne inosebnostno zgrajene posameznike, kiopravljajo določeno pedagoško funkcijo;ta je prisotna pri vseh oblikah dela zmladimi bralci. Bibliopedagoško delo seprične že za izposojevalnim ininformacijskim pultom. Pomeni vsakoobliko dejavnosti, ob kateriuporabljamo knjigo, knjižničnogradivo ali katero koliinformacijo kot orodje zavzgojo, izobraževanje,kratkočasenje ali osebnostnirazvoj uporabnikov, od katerihsi predvsem v sodobnem časuželimo obiska, kritičnegarazmisleka in poglobljenegabranja. Pomeni načrtno in14
V prispevku* bom poskušalaodgovoriti na Čopičev uvodnicitat, ki sem ga izbrala zarazmislek. Knjižnice bodo lahkosredišča podporevseživljenjskemu učenju, lahkobodo odraz razvitosti naprednedružbe, če bodo imele v svojihsredinah usposobljene, slišane, vprizadevanjih podprte in prijazne»bibliopedagoge«.*Prispevek je bil predstavljen naposvetovanju SeM@FoRjev utrip:V (pre)velikih čevljihbibliopedagoga?strokovno vzgojno izobraževalnodejavnost, ki jo knjižničarji izvajamo zasvoje male in velike uporabnike. Gre zaširoko paleto dela z otroki inmladostniki, pogosto pa tudi zabibliopedagoške dejavnosti z odraslimiuporabniki.Nekateri pomembnejši cilji so:spodbujanje branja, razvijanjeinformacijske pismenosti, oblikovanjeodnosa do knjige in umetnosti, pomočpri oblikovanju odnosa do znanja inkulture nasploh, svetovalno delo itd.Metode dela, ki jih uporabljamo zadosego ciljev, so najrazličnejše, odvisnood izbire posameznega izvajalca. Naborraznovrstnih dejavnosti izvajamomladinske knjižničarke in knjižničarji, kismo v svojih prizadevanjih lahko kdajtudi spregledani. Pričujoči razmisleki sonamenjeni temu, da stopimo iz sencetam, kjer nismo dovolj vidni in slišani.Bibliopedagoško delo še zdaleč ni samopo sebi umevno, je drža, je veščina, jenenehno usposabljanje in notranjanaravnanost. Razpršeno je na mnogapodročja, ki se morajo sestaviti v celotoob podpori čustvene inteligence,posebne vrste senzibilnosti in empatijeposameznika, da to delo lahko dosegaželene rezultate.15
URE PRAVLJICZDENKAGAJSERmed tradicijo insodobnostjo»Fantazija ni samo otrokov prvi užitek,temveč je tudi znamenje njegove svobode.«(Paul Hazard)Zakaj govoriti o nečem takosamoumevnem, kot so ure pravljic vsplošni knjižnici? Zato, ker so nekaj takosamoumevnega. Dejavnost, ki jo gojidomala vsaka knjižnica, izvajalci inizvajalke pa so običajno mladinskiknjižničarji, včasih tudi zunanjisodelavci. Sama sem mnenja, da moraimeti splošna knjižnica svojegapripovedovalca, »pravljičarja«, vsajenega, še bolje več. Če gremo spogledom malce v zgodovino, gre zaeno najstarejših dejavnosti za otroke, kije v Sloveniji zaživela v drugi polovicišestdesetih let prejšnjega stoletja.V Mariborski knjižnici, ki jedejavnost vpeljala takoj poMestni knjižnici Ljubljana, pa jedejavnost zaživela v februarjuleta 1971. Leta 1972 je izšelznameniti priročnik zapripovedovanje pravljic znaslovom Ura pravljic, ki sta jospisali Martina Šircelj in dr.Marjana Kobe in je še zmerajnepogrešljiv priročnik zapripovedovalke inpripovedovalce v knjižnicah. Obsamih pripravah na uro pravljicgre za specifično delo v knjižnici,16
ki terja posebno budnost,pripravo, notranjo naravnanost inčas, ki je tej pripravi namenjen.Pripovedovanje je v sodobnemčasu postalo pomembna veščina,ki sodi med uprizoritveneumetnosti, tudi če govorimo oobičajni uri pravljic, ki od izvajalcane terja nobene posebnepreobleke in odrskih desk. Na voljoimamo samo svoj glas ter oder, kinastane tam, kjer sepripovedovalec namesti in pričnepripovedovati, bodisi s slikanico alibrez nje. Na urah pravljicsrečujemo otroke, ki imajo željo podobri zgodbi in po kvalitetniilustraciji - kot v preteklosti, le dazdaj tekmujemo z veliko večdražljaji iz okolja kot nekoč. Vsodobnem času je otrok postalodlična tržna niša, svet je enoveliko tržišče in prizorišče, kiotroku večkrat prisluhne zato, dabi mu znal prodati svoje izdelke.Ob poplavi bolj ali manj kvalitetnihčarovnic, žonglerjev, glasbenikovin drugih, ki tudi prirejajopripovedovalske nastope po svoje,ostajamo oaza, kjer bo otrok zgoljin samo s svojo domišljijo potovalskozi pravljične pokrajine dobrezgodbe, kjer bo vzljubil pravljico inknjigo, se spočil od sveta in odsamega sebe. Zato je še kakopomembno, da se urimo vpripovedovalskih veščinah inizmenjujemo izkušnje. V ure pravljicse vsako jesen znova toplo ugnezdifantazija, ki je znamenje svobode,skozi pravljico, ki bo otroka nekegadne pomagala oblikovati vpoglobljenega bralca in kritičnegapremišljevalca.17
KAJ PRAVIJOKNJIŽNIČARJI?POGOJI ZA IZVAJANJE DEJAVNOSTI ZA OTROKE IN MLADE: ANKETAMaja KendaLeta 2019 smo v Sekciji za mladinsko knjižničarstvo pri Zvezibibliotekarskih društev Slovenije raziskovali vse vidike dela mladinskegaknjižničarja oz. njihovo pomembnost. Na podlagi rezultatov se v našemnadaljnjem raziskovanju osredotočamo na posamezne vidike v praksi.Tako smo v letu 2024 zasnovali anketo, s katero bi dobili vpogled v pogoje za izvajanje dejavnosti, namenjene otrokom in mladim, vslovenskih splošnih knjižnicah. Dejavnosti za otroke in mlade namrečpredstavljajo zelo pomemben segment delovanja splošnih knjižnic; znjimi knjižnice razvijajo bralno kulturo in različne vrste pismenosti,spodbujajo ustvarjalnost in omogočajo prostor za vključevanje terpovezovanje različnih generacij in uporabnikov.18
Anketo smo med strokovnimi delavci vslovenskih splošnih knjižnicah izvedli konec leta 2024. Namenjena je bilatistim knjižničarjem, ki izvajajo različnedejavnosti za otroke in mladino. Začelojo je reševati 206 oseb; od tega jih 173izvaja dejavnosti in so z reševanjemnadaljevali. ANKETAGlavni cilj, ki smo si ga z anketo zadali, jebil raziskati, v kakšnih pogojih sedejavnosti za otroke in mlade vslovenskih splošnih knjižnicah izvajajo. Poleg tega smo želeli raziskati še: kateri ciljni skupini so dejavnosti vnajvečji meri namenjene, katere dejavnosti se izvajajo, kdo dejavnosti izvaja,na kakšen način in v kakšni meri seizvajalci usposabljajo in izobražujejo, kakšni so prostorski pogoji zaizvajanje,na kakšen način je izvajalcemdejavnosti omogočena priprava nadejavnosti. CILJIŠtevilo veljavnih anket, ki smo jihpridobili, predstavlja nekaj več kot 10 % vseh strokovnih delavcev, zaposlenih vslovenskih splošnih knjižnicah v letu2024.19
Največ anketirancev dela v matičniknjižnici (33,33 %) oz. tako v matični kotkrajevni knjižnici (34,17 %), najmanj pasamo v krajevni (10,83 %).Manj kot polovica (45,00 %) jih imapedagoško izobrazbo.Po času zaposlitve so anketiranci dokajenakomerno razporejeni; največ jih jezaposlenih od 11 do 20 let (32,32 %) innajmanj od 5 do 10 let (16,16 %).ANKETIRANCIVečina knjižničarjev, ki izvaja dejavnostiza otroke in mlade, izvaja dejavnosti tudiza odrasle.Rezultate ankete smo razdelili vnaslednje sklope:ciljne skupine dejavnosti,izvajanje dejavnosti,pravljične ure,priprava na dejavnosti,izobraževanje in usposabljanje.20
Največ dejavnosti se izvaja zaosnovnošolce in predšolske otroke(vključno z malčki); skupaj sta to skorajdve tretjini.Programi za ti dve skupini so torej dobroutečeni, manj pa za mladostnike inodrasle spremljevalce. Tu se kažepotreba po večji fleksibilnosti invključevanju novih oblik dela; npr.kombinacija klasičnih dejavnosti ssodobnimi pristopi (kot so digitalnimediji, interaktivne igre, projektno deloipd.) ter celostnemu pristopu. Nizekodstotek dejavnosti za družine namrečkaže, da se dejavnosti osredotočajo naotroke in ne toliko na starše. REZULTATIGraf 1: ciljne skupine dejavnosti (n=171)14,45 % 10,69 % 8,44 %1,50 % 14,07 % 27,02 % 23,83 %21
Pri izvajanju dejavnosti smo seosredotočili na:število izvajanj,trajanje dejavnosti,potek dejavnosti,prostor inizvajalce dejavnosti.Anketiranci v največji meri izvajajo urepravljic, predstavitev knjižnice (sknjižnično, književno ali knjižno vzgojo),voden ogled knjižnice in nacionalniprojekt Rastem s knjigo. V povprečju panavedene dejavnosti izvajajo do 10x.Gre torej za redni program, kipredstavlja velik del vsakodnevnega delaknjižničarjev – izvajalcev dejavnosti.V povprečju za vsebinsko pripravodejavnosti izvajalci potrebujejo od polure do ene ure in pol, za izvedbo pamalo več kot pol ure. Pri navedbi časa jesicer prišlo do kar velikih odstopanj;predvidevamo, da so zlasti za izvedbodejavnosti anketiranci navajali zgoljpripravo prostora in gradiva, ne pa tudidolžine samega izvajanja.Graf 2: vrste dejavnostiGraf 3: priprave in izvajanje dejavnosti
Dejavnosti večinoma potekajo v časuodprtosti knjižnice in se v skoraj enakimeri izvajajo tako dopoldan kotpopoldan.Redni program v največ primerih izvajajoknjižničarji (88,87 %), ki pa vedno nimajona voljo namenskega prostora, kar vplivana kakovost in obseg izvedbe.Pričakovano nekaj več kot tri četrtineanketirancev (78,26 %) izvaja urepravljic; večinoma z in ob knjigi. Četrtinaizvajalcev pravljice pripoveduje, več kotpolovica pa pri izvajanju ali uporabljadruge pripomočke ali pa pripravidodatne aktivnosti.Skoraj vsi izvajalci dejavnosti delajo naizposoji oz. kot informatorji in dejavnostiv veliki meri izvajajo tudi zunaj svojihknjižnic. Skratka, knjižničarji soproaktivni in vpeti v lokalno okolje.Videti je tudi, da v knjižnicah pravilomani posebnih oddelkov, ki bi skrbeli samoza dejavnosti in njihovo izvajanje.Graf 4: potek dejavnostiDejavnosti med počitnicami se ravnotako največkrat izvajajo v času odprtostiknjižnic, manj pa ob sobotah in na delaproste dneve.Graf 5: izvajalci dejavnosti (n=100)67,65 %delo z uporabnikiobčasno deloz uporabniki31,62 %ne dela z uporabniki0,74 %Graf 6: izvajanje ur pravljic (n=89)uporabapripomočkov24,61 %dodatneaktivnosti29,30 %pripovedovanje25,00 %drugo 2,73 %branje18,36 %23
Dve tretjini respondentov z vodstvomnima vnaprej dogovorjenega časa zapripravo na dejavnost; kaže, da je jasnodogovorjen čas za pripravo kar redkapraksa v knjižnicah.Na dejavnosti se knjižničarji v največjimeri pripravljajo tako v službi kot izvenslužbe – večini (88,23 %) se pripraveizven delovnega časa ne prizna kotdelovno obveznost. V ostalih primerihnavajajo različne prakse: delo od doma,nadure ipd.Nekaj več kot polovica (55,45 %)izvajalcev ocenjuje, da nima dovolj časaza pripravo. Nekaj manj kot polovica(45,37 %) pa dodatno meni, da njihovodrugo delo “trpi” zaradi izvajanjadejavnosti.Graf 7: priprave na dejavnosti (n=110)61,82 %službeni čas inizven delovnega časa3,64 %27,27 %5,45 %1,82 %izven delovnega časaslužbeni časdogovorjen časdrugo24
Pred začetkom izvajanja dejavnosti se jeizobraževanja oz. usposabljanja udeležilale dobra tretjina anketirancev, ki sozačetno usposabljanje ocenili kotkoristno. Od vseh anketirancev se velikavečina udeležuje nadaljnjih izobraževanjtudi, odkar izvajajo dejavnosti in menijo,da jim to pomaga pri izvajanju.V povprečju so se v zadnjih treh letihudeležili 2,9 izobraževanja.Glede začetnega usposabljanjaanketiranci navajajo, da je potekalo naveč ravneh in je vključevalo različneoblike izobraževanja ter praktičnegadela: vključena so tako formalna kotneformalna izobraževanja in hospitacije.Posebej je poudarjeno opazovanjesodelavcev izvajalcev in mentorstvo tersamoiniciativno izobraževanje.Anketirance smo povprašali tudi, katera področja za izobraževanje priporočajoizvajalcem dejavnosti. Najpogosteje so navedli:pripovedovanje in javno nastopanje,psihologijo otrok in didaktiko,bibliopedagoško delo,mladinsko književnost in izbiro kakovostne literature,informacijsko pismenost in nove tehnologije.25
Sistematičnega izobraževanja za področje izvajanja dejavnosti (zlastibibliopedagoških) ni, čeprav je potreba po začetnem in kontinuiranemizobraževanju zelo močna.Predvsem pa, in to velja posebej poudariti, se je pokazala visoka delovna etika instrokovna zavzetost, ustvarjalnost in prilagodljivost knjižničarjev, ki dejavnostiizvajajo kljub vsem težavam in preobremenjenosti.V prihodnosti bomo torej morali razmišljati o sistemski ureditvi področja izvajanjadejavnosti, če želimo še naprej ohranjati in razvijati kakovostne dejavnosti inprograme; predvsem:o jasni opredelitvi in definiciji področja,smernicah za izvajalce dejavnosti (načrtovanje, priprava in izvedba),identificiranju potrebnih znanj in veščin ter posledičnoo vzpostavitvi kontinuiranega izobraževanja za knjižničarje - izvajalce; takoformalnega kot neformalnega.KAJ SMOUGOTOVILI?Dejavnosti za otroke zlasti v predšolskem(vključno z malčki) in šolskem obdobjuzavzemajo pomembno mesto v delovanjusplošnih knjižnic, manj pa za mlade in drugeskupine.Izvajanje dejavnosti je pogojeno s prostorskimi,časovnimi in organizacijskimi možnostmi oz.omejitvami.Pogoji (predvsem časovni) za priprave nadejavnosti niso sistemsko urejeni.26Celotno anketo lahko preberete na spletni strani.
O BIBLIOPEDAGOGIKIKaj pravi ChatGPT?Kdo je bibliopedagog?Bibliopedagog je strokovnjak, ki se ukvarja z načrtovanjem in izvajanjemvzgojno-izobraževalnih dejavnosti v knjižnici, zlasti za otroke in mladino.Gre za osebo, ki povezuje književnost, bralno kulturo in pedagoškepristope z namenom:razvijanja bralnih navad,spodbujanja kritičnega mišljenja,vzgoje za knjigo in kulturo,socialnega in čustvenega razvoja preko branja.Kaj konkretno dela bibliopedagog?Pripravlja in vodi pravljične ure, bralne skupine, ustvarjalne delavnice,literarne animacije.Izbira primerno književno gradivo glede na starost, razvojne značilnostiin interese otrok.Uporablja pedagoške metode (npr. didaktiko, psihologijo) priinterpretaciji zgodb.Pogosto sodeluje tudi s šolami, vrtci ali starši.27
Kako se je spremenila vloga knjižničarja –je danes bolj mentor, pedagog, animator?V zadnjem desetletju se je vloga knjižničarja bistveno razširila in poglobila. Niveč zgolj »varuh knjig« ali tehnični posrednik med uporabnikom in gradivom.Danes je knjižničar v mnogih primerih predvsem mentor, pedagog in kulturnianimator.Kot mentor usmerja otroke in mlade pri iskanju kakovostnih vsebin, razvijanjihove bralne interese in jih vodi k samostojnemu kritičnemu mišljenju.Kot pedagog knjižničar sodeluje z učitelji, pripravlja bibliopedagoške ure, razvijabralno pismenost ter spodbuja različne oblike učenja skozi branje – ne leliterarnih, ampak tudi strokovnih in multimedijskih vsebin.Kot animator pa knjižničar ustvarja prijetno, spodbudno okolje, kjer se otrocisrečajo z zgodbami tudi na igriv način – preko kvizov, ustvarjalnic, bralnih iger,gledaliških dejavnosti, srečanj z avtorji in drugih dogodkov.Kdo običajno opravlja to vlogo?V slovenskih knjižnicah je to običajno knjižničar, ki ima dodatna znanjas področja:pedagogike ali andragogike,mladinske književnosti,pripovedovanja in animacije,pogosto tudi usposabljanja za bibliopedagoško delo (npr.pravljična šola, strokovne srede ipd.).? Opomba: V Sloveniji izraz bibliopedagog ni uradno poklicnonazivlje (kot npr. bibliotekar), ampak gre bolj za funkcijsko vlogoknjižničarja, ki se posveča pedagoškim dejavnostim znotraj knjižnice.28
Katere ključne spremembe pri otrocih inmladih, ki se udeležujejo bibliopedagoškihdejavnosti v knjižnicah opažate v zadnjemdesetletju?V zadnjih desetih letih opažamo več pomembnih sprememb priotrocih in mladih, ki sodelujejo v bibliopedagoških dejavnostih vknjižnicah. Ena najizrazitejših je spremenjen odnos do branja –medtem ko so otroci v preteklosti branje doživljali kot naraven delvsakdanjika, je danes za mnoge to nekaj, kar »mora biti zabavno«,hitro in vizualno podprto. Branje dolgih, zahtevnejših besedil jimpogosto predstavlja izziv.Koncentracija je pri mnogih krajša, raztresenost večja. Otroci sonavajeni hitre menjave vsebin, kar vpliva na sposobnostpoglobljenega branja in doživljanja literarnih svetov. Ravno zatopostajajo ustvarjalne, izkustvene in interaktivne oblikebibliopedagogike še bolj pomembne – da otroke pritegnejo,obenem pa jih vodijo nazaj k zbranemu, smiselnemu branju.Pozitivno pa je, da se vedno več otrok in mladih odziva na pristnestike, toplino knjižničarja in možnost, da so slišani. Zelo dobro seodzivajo na dejavnosti, kjer lahko izražajo mnenje, ustvarjajo,razpravljajo, povezujejo knjige s svojo realnostjo. Opažamo tudi,da je knjižnica za mnoge postala varen prostor, kamor radiprihajajo – ne le po knjige, temveč tudi po spodbudo, mir alinavdih.Zato lahko rečemo, da je sodobni knjižničar več kot kadarkoli prej most medknjigo, otrokom in svetom znanja. Njegova vloga ni le posredovanje informacij,ampak gradnja odnosa do branja, spodbujanje ustvarjalnosti in razvoj bralnekulture, ki sega daleč preko zidov knjižnice.29
Kako lahko knjižničarji danes motivirajootroke in mladostnike, ki obiščejobibliopedagoško dejavnost?Danes motivacija otrok in mladostnikov zahteva veliko več kot zgolj dobro knjigona mizi – zahteva oseben pristop, ustvarjalnost in razumevanje njihovega sveta.Knjižničarji imajo pri tem ključno vlogo, saj lahko z domišljenimibibliopedagoškimi dejavnostmi branje predstavijo kot nekaj živega, aktualnegain povezanega z mladimi bralci.Ena najmočnejših oblik motivacije je, da otroci v zgodbi prepoznajo sebe – svojeizzive, zanimanja, čustva. Ko knjižničar izbere literaturo, ki je starosti, stopnjibralne pismenosti in interesom prilagojena, s tem pokaže, da jemlje otrokaresno kot bralca. Ob tem pa postane literatura tudi most za pogovor o temah, kimlade zares zanimajo.Poleg tega so danes zelo učinkovite interaktivne metode: kvizi, ustvarjalnedelavnice, pogovori, igranje vlog, dramatizacije, celo povezovanje knjig z glasbo,filmom ali digitalnimi orodji. Te dejavnosti ne služijo samo zabavi, temvečotrokom omogočajo aktivno vlogo – da niso le poslušalci, temveč soustvarjalcidoživetja zgodbe.Zelo močan motivacijski dejavnik pa je tudi osebna povezanost s knjižničarjem.Otroci in mladi se odzovejo na toplino, iskren interes, občutek sprejetosti. Koobčutijo, da jih knjižničar posluša in spoštuje njihovo mnenje, se poveča tudinjihova pripravljenost sodelovati in odkrivati svet knjig.Na kratko – sodobni knjižničar motivira z zgodbami, ki nagovarjajo, zdejavnostmi, ki vključujejo, in z odnosom, ki povezuje.Skratka, bibliopedagoške dejavnosti danes ne nagovarjajo več samo bralca,temveč celotno osebnost otroka ali mladostnika, ki raste v svetu hitrihinformacij, a še vedno potrebuje zgodbe, ki ga oblikujejo.30
Kaj bi bilo treba prilagoditi, da bodo knjižnicetudi v prihodnje privlačne za mlade?Če želimo, da bodo knjižnice ostale privlačne za mlade, morajo postati – in ostati– prostori živih izkušenj, dialoga, raziskovanja in soustvarjanja, ne le shrambeknjig. Mladim branje samo po sebi pogosto ni dovolj – pritegne jih predvsemizkušnja, ki jo doživijo ob njem. Zato je ključno, da knjižnice ponudijo vsebine, kiso povezane z njihovim svetom, in jih povabijo k sodelovanju, ne le k poslušanju.Ključne prilagoditve za prihodnost:Prostor: Knjižnica naj bo odprta, sproščena in mladim prijazna – s kotički zaskupinsko delo, mirno branje, digitalno ustvarjanje. Ni nujno, da je tiha, čezna ponuditi prostor za raznolike oblike aktivnosti, kot so podkasti,stripovske delavnice, filmski večeri ali debate.Vsebine: Ponudba naj zajema tudi mladinske romane, grafične romane,zvočne knjige, družbeno relevantna besedila, vsebine o duševnem zdravju,identiteti, okoljski krizi … – torej teme, ki mlade resnično zanimajo.Tehnologija kot orodje, ne kot ovira: Digitalno okolje naj bo vključeno kotdel knjižnične izkušnje – npr. z multimedijskimi kotički, digitalnimipriporočili, možnostjo ustvarjanja vsebin. Mlade lahko nagovorimo z orodji,ki jih že poznajo, a jih usmerimo v kakovostno vsebino.Aktivno vključevanje mladih: Mlade je treba povabiti k sooblikovanjudejavnosti: naj sodelujejo pri izboru knjig, pripravi dogodkov, recenzijah,knjižnih razstavah. Če se počutijo kot del knjižnice, jo bodo tudi bolj cenili.Osebna povezanost: Ni zanemarljivo, da mladi danes iščejo prostore, kjer soslišani in sprejeti. V knjižnici, kjer jih knjižničar(ka) nagovori osebno, brezprisile, z razumevanjem, lahko najdejo ne le knjige, ampak zaupanje inpodporo.? Sklep:Knjižnica prihodnosti ni samo informacijsko središče, temveč tudi kulturnilaboratorij, prost prostor mišljenja in zatočišče za mlade, kjer so knjige lezačetek poti – ne njen konec.31
POSTAJA1POSTAJA2POSeM@FoRjevihPOTEHDOBRI PROJEKTI MLADINSKIH KNJIŽNIČARJEV ŠIROM SLOVENIJEAJA3POSTA32
POSTAJA4POSTAJA 1Praznujemo s Piko NogavičkoPOLONA PALČIČstr. 34POSTAJA 2Tečaj risanja in slikanjav Mestni knjižnici KranjLARA GUJTMANstr. 47POSTAJA 3Pravljična joga v knjižniciMAJA DRETNIKstr. 53POSTAJA 4KnjigotapljenjeBRIGITA LAVRIČstr. 62AJA333
PRAZNUJEMOSPIKONOGAVIČKOP O L O N A P A L Č I ČGori š k a knj i žni c a Fr anc e t aBe v k a N ov a Gori c a34
Le kdo ne pozna pogumne innajmočnejše deklice na svetu? Tiste, ki sinikoli ne želi odrasti, ima oranžne lase,pegice na obrazu in svet vedno obrne naglavo – z nasmehom in pogumom.Seveda, govorimo o Piki Nogavički.Letos Pika Nogavička praznuje svoj 80.rojstni dan. Pred osemdesetimi leti, 13.septembra 1945, je založnik sprejel prvirokopis pisateljice Astrid Lindgren, ki jeustvarila nepozabne prigode o deklici zneustavljivo energijo in domišljijo.Jubilej smo obeležili tudi v Goriškiknjižnici Franceta Bevka Nova Gorica, naOddelku za mlade. Pripravili smo Pikinkotiček – Praznujemo s Piko Nogavičko –,ki smo ga vključili v programNacionalnega meseca skupnega branja(NMSB 2025). Kotiček smo zasnovali zželjo, da bi klasičen obisk knjižnicenadgradili in družinam z mlajšimi otrokiomogočili kakovostno, igrivo inustvarjalno preživljanje prostega časa.Med sprehodom po senzoričnem kotičkuso otroci na zanimiv način spoznavalipriljubljeno literarno junakinjo. V kotičkuse krepi tudi družinsko branje inspodbuja medgeneracijsko branje, saj prinačrtovanih dejavnostih dejavnosodelujejo tako otroci kot starši in staristarši.Za otroke, stare od treh do osmihlet, smo pripravili štirinajstdelovnih postaj, na katerih so selahko pomerili v znanjih inspretnostih. Podobno kot je PikaNogavička spretna, iznajdljiva,pametna, močna in prijazna, sobile tudi dejavnosti raznolike innamenjene razvijanju različnihveščin. S Piko smo praznovali vesseptember 2025.Otroci so se po postajahrazporejali samostojno, glede narazpoložljiva mesta, pri tem pasmo jih usmerjale knjižničarke.Samostojni bralci so navodilaprebrali sami, mlajšim so pomagalistarši, ki so jih tudi spremljali pridejavnostih. Na vseh postajah jeveljalo pravilo, da po končanemdelu pospravijo pripomočke inpripravijo prostor za naslednjeobiskovalce. Izpostavili smo tudirazlične izdaje knjig o PikiNogavički, ki so si jih otroci lahkoizposodili in tako domov odneslidel Pikinega živahnega sveta.Zaradi izjemno dobrega odzivapedagoških delavcev, staršev inotrok želimo z vami deliti primerdobre prakse tudi v obliki učne35
UČNA PRIPRAVA DIDAKTIČNE ENOTEDatum: september 2025 Zaporedna številka did. enote: 1Naslov didaktičnega sklopa: Knjižnična vzgojaNaslov didaktične enote: Junakinja Pika Nogavička praznuje 80. rojstni danNosilna didaktična etapa (tip učne ure): Uvajanje Obravnava Urjenje, vadenje Ponavljanje Preverjanje Ocenjevanjepriprave. Za izvedbo smo uporabiliObrazec za učno pripravodidaktične enote (gl. prilogo), kismo ga prilagodili značilnostimnaše dejavnosti, saj je potekala vdaljšem časovnem obdobju.I SPLOŠNI EVIDENČNI PODATKIKnjižnica: Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova GoricaOddelek: Osrednja enota – Oddelek za mlade Učni predmet: Sklop bibliopedagoških ur Bibliotekarka: Polona Palčič Knjižničarka: Gordana MagdalenićII OPERATIVNI CILJI DIDAKTIČNE ENOTEOtrok:spozna književno junakinjo Piko Nogavičko;si ogleda knjige, kjer nastopa Pika Nogavička;rešuje zastavljene naloge po postajah;uporabi vsa čutila (senzorična igra) inpo končanem delu pospravi za seboj.
III VSEBINA DIDAKTIČNE ENOTEOtroci s pomočjo knjižničarke, staršev ali samostojno v spremstvu starševrešujejo naloge po postajah.IV MIKROARTIKULACIJA DIDAKTIČNE ENOTEUčne oblike: Frontalna Skupinska Delo v parih Individualno delo Delo v skupiniUčne metode: Razlaga Razgovor Demonstarcija Eksperiment Drugo: Delo z besedilom Delo z AV gardivi Igra vlog POTEK DEJAVNOSTIMOTIVACIJAOblečena v Piko Nogavičko se predstavim in motiviram otroke za delo. Razložimjim, kako bo potekalo delo po postajah, in jim dam osnovna navodila. Na vsakipostaji preberejo ime postaje, napisano na kartonček, in naloge. Ko razumejonavodila, izvedejo nalogo, pospravijo za seboj in se mirno sprehodijo donaslednje postaje.DELO PO POSTAJAHSLIKA PIKE NOGAVIČKEPripomočki: karton, ilustracija Pike NogavičkeNaloge: »FOTOGRAFIRAJ SE S PIKO.«Cilji:– otrok prepozna Piko Nogavičko;– opiše deklico (obleko idr.), prepozna barve;– prepozna oblačila;– prepozna čustva (izraz na obrazu) in– se zna postaviti za fotografiranje (nasmeh).
KOVČEK IN ZEMLJEVIDPripomočki: kovček, različni zanimivi predmeti, zemljevidV kovčku so Pikini predmeti (kača, daljnogled, zemljevid, ponvica, kalejdoskop,meč, lopar, mreža).Naloge: »LOV NA ZAKLAD. V KOVČKU JE NAČRT, KI TI BO POMAGAL NAJTIZAKLAD. NAMIG: ZA PIKO SO ZAKLAD IGRE VSEH VRST.«Cilji:– pregleda kovček in se seznani z njegovo vsebino;– otipa predmete, jih opiše ter ugotovi, za kaj jih uporabljamo in iz kateregamateriala so;– s pomočjo zemljevida se orientira v prostoru in rešuje pripravljene naloge ter– razvija domišljijo.ČAJANKAPripomočki: mizica, štirje stolčki, prt, igračke (lončki, skodelice, krožnički, priboridr.)Naloge: »ČAJANKA S PIKO. PIKA RADA PRIREDI ČAJANKO ZA SVOJA PRIJATELJAANICO IN TOMAŽA. PRIDRUŽI SE JIM.«Cilji:– navaja se na domača opravila;– pripravi mizo za štiri osebe (zanj, za Piko, Anico in Tomaža);– spozna bonton obnašanja pri mizi in– pospravi igrače za seboj.VILA ČIRA ČARAPripomočki: lesena hišica, figurice (Pika, Tomaž, Anica, konj Piko, opica gospodFicko)Naloge: »VILA ČIRA ČARA. TO JE PIKIN DOM. POGOSTO JO OBIŠČETA TUDINJENA PRIJATELJA ANICA IN TOMAŽ. POKUKAJ V VILO ČIRA ČARA IN SE JIMPRIDRUŽI.«Cilji:– igra igro vlog in– se orientira v prostoru (v kuhinji, dnevni sobi, na terasi idr.).
COFKIPripomočki: cofki različnih barv, škatlica, pinceta krokodilček, prazna posoda zrazdelki za razvrščanjeNaloge: »OJOJ! PIKI SO SE POMEŠALI COFKI. POMAGAJ JI JIH UREDITI. VSAKCOFEK RAZVRSTI V SVOJ PROSTORČEK.«Cilji:– razvija fino motoriko;– razvršča cofke po barvi;– barve poimenuje tudi v drugih jezikih, npr. v italijanščini, angleščini;– šteje cofke in– niza zaporedje.PARI – SPOMINPripomočki: igra spomin (na sličicah so narisane živali)Naloge: »PIKA MENI, DA JE VSE LAŽE NAREDITI V PARU IN ZATO RADA IŠČE PARE.PREIZKUSI SE ŠE TI! NAJPREJ OBRNI VSE PLOŠČICE S SLIČICAMI NAVZDOL (DA JIHNE VIDIŠ) IN POTEM POIŠČI DVE ENAKI.«Cilji:– poimenuje živali;– poišče pare;– prepozna barvo v ozadju sličice;– razvršča sličice glede na življenjski prostor živali, prepozna oglašanje in– igra igro spomin (odkrito, zakrito).HODULJEPripomočki: hoduljeNaloge: »PIKA OBOŽUJE HOJO. IN NAJRAJE HODI S HODULJAMI. POSKUSI TUDITI.«Cilji:– razvija spretnost, ravnotežje in koordinacijo ter– upošteva omejitev prostora.
SMEŠNE ŽIVALIPripomočki: odpisana knjiga iz treh razdelkov (Zmešnjava na kmetiji, Peter Allen,Oka 2011)Naloge: »PIKA IMA RADA ŽIVALI. PIKA SI V SANJAH SESTAVLJA NOVE ŽIVALI.SESTAVI ČISTO NOVO ŽIVAL ŠE TI.«Cilji:– iz treh delov sestavi pravo žival (petelina, raco, osla, kozo idr.) ali smešnonenavadno/namišljeno žival in jo poimenuje.OBEŠANJE PERILAPripomočki: vrv, ščipalke, oblačila, košara za perilo, košarica za ščipalkeNaloge: »PIKINO NAJLJUBŠE DELO JE OBEŠANJE PERILA. POMAGAJ JI ŠE TI.«Cilji:– navaja se na hišna opravila;– razvija ročne spretnosti in fino motoriko ter– pravilno obeša perilo.HOJA PO VRVIPripomočki: vrv ali plastični gradnikiNaloge: »VAJA ZA HOJO PO VRVI. PREIZKUSI SE V HOJI PO POSTAVLJENIHOVIRAH IN IZBOLJŠAJ SVOJO HOJO PO VRVI. SEZUJ SE, PREDEN ZAČNEŠ, INPROSI ODRASLO OSEBO ZA POMOČ.«Cilji:– razvija ravnotežje in koordinacijo ter– razvija domišljijo.PIKIN KONJPripomočki: lesen konj, elastike, sirkova krtačaNaloge: »PIKIN KONJ. PIKA OBOŽUJE SVOJEGA KONJA. POSKRBI ZANJ IN GAZAJEZDI. GLEJ, DA NE GRESTA IZVEN OGRAJE (ČRTE).«Cilji:– razvija ročno spretnost (plete kitke);– razvija ravnotežje (za ježo);– razišče vsebino konja in ugotovi uporabnost predmetov (razvija domišljijo);– igra igro vlog (se pogovarja s konjem) in skrbi za konja (spodbuja empatijo) ter– upošteva omejitev prostora.
KOCKE Pripomočki: tri velike igralne kocke različnih barv Naloge: »KOCKE (ZA TISTE, KI ŽE RAČUNAJO TAKO DOBRO KOT PIKA). VRZI KOCKE. PREŠTEJ PIKE NA VSAKI KOCKI, PREŠTEJ PIKE NA VSEH KOCKAH. VRZI DVE KOCKI IN POKAŽI, NA KATERI KOCKI JE VEČ IN NA KATERI MANJ PIK.« Cilji: – osvoji pojem kocka (kot geometrijsko telo); – prepozna barve; – šteje pike ter – išče odnose med števili pik (večje, manjše, enako) in jih nadgradi z računskimi operacijami (seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje). SLIČICE – GLAS Pripomočki: sličice Naloge: »PIKA SE UČI PISATI SVOJE IME. POIŠČI SLIČICE S PRVIM GLASOM, KI JE ENAK TISTEMU V PIKINEM IMENU. P IK A NO G A V IČ K A.« Cilji: – poimenuje predmete na sličicah; – prepozna prvi glas; – razvršča sličice glede na prvi glas: Pika – pismo ter – iz 2–3 sličic sestavi svojo zgodbo. ŠKOLJKE Pripomočki: morske školjke, mivka, dve vedri Naloge: »ŠKOLJKE. POIŠČI ŠKOLJKE, KI JIH JE PIKI Z OTOKA TAKA-TUKA POSLAL OČE KRALJ EVRAZIJ I. NOGAVIČKA.« Cilji: – iz posode z mivko izkoplje različne vrste školjk različnih velikosti; – prešteje školjke ter – jih razvrsti glede na več meril (velikost, vrsta idr.).Priloge, ki so del učne priprave: Slikovni material 41
Opombe:Prilagoditve izvajanja didaktične enote za uporabnike s posebnimi potrebamiUporabnikom s posebnimi potrebami se prilagodimo glede na njihovprimanjkljaj in jim pomagamo.Navodila za domače naloge uporabnikov:Staršem pripoveduje o doživetju v knjižnici in jih spodbudi k ponovnemu obiskuknjižnice ter nadaljuje delo po postajah.V EVALVACIJA IZVEDBE DIDAKTIČNE ENOTEOtroci so bili navdušeni nad takšnim načinom dela.Večina ciljev je bila dosežena.Težave so se kazale pri pospravljanju. Otroci so potrebovali dodatne spodbudeza pospravljanje.Dejavnost Praznujemo s Piko Nogavičkoje znova pokazala, da je knjižnicamnogo več kot le prostor za izposojoknjig – je prostor doživetij, raziskovanjain ustvarjalnega učenja. Senzoričnepostaje so otrokom omogočile, da soknjiževno junakinjo spoznavali na igrivin izkustven način ter pri tem razvijalibralne, socialne in motoričnespretnosti. Posebej pomembno pa je,da je projekt okrepil družinsko branjeter spodbudil medgeneracijsko branje,saj je otrokom in odraslim omogočilskupno doživljanje zgodb in skupnoučenje.Starši in pedagoški delavci sodejavnost sprejeli z navdušenjem, sajje otrokom omogočila skupno branje,sodelovanje in veselje ob učenju.Mnogi so se v knjižnico vračalivečkrat, da bi ponovno reševali Pikinenaloge.Projekt se je izkazal kot uspešenprimer dobre prakse, ki ga je mogočez manjšimi prilagoditvami izvesti tudiv drugih knjižnicah ali vzgojnoizobraževalnih ustanovah. Takšnedejavnosti otrokom približajo knjigoin knjižnico kot prostor za razvijanje 42
radovednosti, ustvarjalnosti in skupnega odkrivanjazgodb.Pika Nogavička nas je spomnila, da branje ni le tihadejavnost – je pustolovščina, ki jo lahko doživljamoz vsemi čuti. In prav takšne pustolovščine želimo vknjižnicah ustvarjati še naprej.Slika 1: Različne postaje na Pikini dogodivščini.43
UČNA PRIPRAVA DIDAKTIČNE ENOTEstruktura in smernice (vzorec)I SPLOŠNI EVIDENČNI PODATKIŠola: Oddelek:Učni predmet: Učitelj/i:Datum: Zaporedna številka did. enote:Naslov didaktičnega sklopa:Naslov didaktične enote:Nosilna didaktična etapa (tip učne ure): Uvajanje Obravnava Urjenje, vadenje Ponavljanje Preverjanje OcenjevanjePrilogaObrazec smo pridobili pri predmetu Didaktika pri programuPedagoško-andragoška izobrazba za strokovne delavce v osnovnih insrednjih šolah (PAI) na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani vštudijskem letu 2012/13.II OPERATIVNI CILJI DIDAKTIČNE ENOTEV operativni obliki navedete učne cilje, ki jih boste realizirali v didaktični enoti.Izpeljete jih iz etapnih ciljev in priredite pogojem in zahtevam v posameznemoddelku.Cilji so oblikovani operativno, če so vsebinsko jasni in konkretni in hkrati povedo,kako bodo dijaki dokazali, da so jih dosegli.44
IV MIKROARTIKULACIJA DIDAKTIČNE ENOTEUčne oblike: Frontalna Skupinska Delo v parih Individualno delo Delo v skupiniUčne metode: Razlaga Razgovor Demonstarcija Eksperiment Drugo: Delo z besedilom Delo z AV gardivi Igra vlog etape DE dejavnostiučiteljadejavnostiučencevgradiva, sredstva,pripomočkitrajanje (min)uvodnaosrednjasklepnaPredviden skupni čas (največ 35 min za eno učno uro oz. 75 min za blok uro):III. VSEBINA DIDAKTIČNE ENOTEOpišete konkretno vsebino didaktične enote, s katero boste realiziralizastavljene operativne cilje. Analizirajte razmerje med zastavljenimi cilji inizbrano vsebino.Vsebina naj bo prilagojena spoznavnim zmožnostim dijakov, razmislite omožnostih njene aktualizacije.POTEK DEJAVNOSTIPo posameznih etapah čim bolj konkretno in natančno predvidite dejavnostiučitelja in dijakov, potrebna gradiva, sredstva in pripomočke ter trajanjeposameznih aktivnosti.45
Priloge, ki so del učne priprave:Učni listi, ostala gradiva, slikovni materiali ipd. Naredite lahko tudi povezave dodatotek, ki jih nameravate uporabiti pri izvedbi didaktične enote (npr. PPTpredstavitve, naloge…).Opombe:Prilagoditve izvajanja didaktične enote za dijake s posebnimi potrebamiPredvidite, ali so pri izvedbi didaktične enote potrebne prilagoditve za dijake sposebnimi potrebami. Če so, jih opišite.Navodila za domače naloge dijakov:Določite domače obveznosti dijakov. Formulirajte navodila, ki jih bosteposredovali dijakom.V. EVALVACIJA IZVEDBE DIDAKTIČNE ENOTEKratko zabeležite ugotovitve, ki jih želite upoštevati pri naslednjih izvedbahdidaktične enote in bodo osnova za evalvacijo didaktičnega sklopa.46
v Mestni knjižnici KranjLARA GUJTMANTečajrisanjain slikanja47
ZAČETKI IN RAZVOJ TEČAJAV Mestni knjižnici Kranj od leta 2021poteka tečaj risanja in slikanja,namenjen otrokom od enajstega letastarosti. Udeleženci na tečajuspoznavajo različne likovne tehnike,raziskujejo materiale in orodja ter seskozi ustvarjanje seznanjajo zzgodovino umetnosti.Kot diplomirana likovna pedagoginjasem tečaj zasnovala v upanju, da bimed poletnimi šolskimi počitnicamiprivabili mlade od enajstega letastarosti, ki radi rišejo in slikajo. Ker solikovni tečaji za marsikoga finančnonedostopni, je tečaj v knjižnicibrezplačen, le število mest jeomejeno. Sprva je trajal štirinajst dni –en teden je bil namenjen risanju,drugi teden slikanju. Risanje jepotekalo v knjižnici Globus, slikanje pav sodelovanju z društvom Krice Krace,kjer smo uporabljali njihove prostore.Do leta 2023 smo si slikarska stojalaizposojali v Layerjevi hiši, leta 2024 pasmo v knjižnici pridobili lastna, kar jebila velika pridobitev za vseudeležence. Trenutno poteka tečaj vKnjižnici Globus, na območju Otroci.Prostor je velik in svetel, zato je ravnopravi za ustvarjanje.Tečaj se je skozi leta spreminjal innadgrajeval. Leta 2022 se nam jepridružila akademska slikarka KajaUrh. Leta 2023 sva s Kajo oblikovaliprogram, ki poteka še danes:• En teden tečaja v juliju in en teden vavgustu.• Udeleženci teden dni ustvarjajo podvodstvom akademske slikarke KajeUrh in teden dni pod mojimvodstvom.• Vsak dan je posvečen različnimtehnikam risanja in slikanja terpogovoru o umetnosti.Slika1:Novaslikarskastojalavletu2024.48
Tečaj traja dve uri dnevno, od ponedeljka do petka. Aktivno rišemo in slikamodevetdeset minut, zadnjih trideset minut je namenjenih spoznavanjuumetnostne zgodovine. Vsak dan predstavimo novega umetnika in obdobje, vkaterem je deloval. Mladim želimo na prijazen način približati svet umetnostiskozi knjige, saj sami pri teh letih redko posegajo po literaturi s tega področja.Na ta način spoznajo imena velikih umetnikov in njihova dela ter si širijo obzorja.POTEK TEČAJA1. Risanje tihožitja ssvinčnikom in ogljemSlika2:Prvafotografijaogljenapapirju,ostalesvinčniknapapirju.Prvi del tečaja jenamenjen risanjutihožitja. Udeleženci sespoznajo z:• različno mehkobo intrdoto svinčnikov,• uporabo oglja zasenčenje,• osnovami viziranja inperspektive.Učimo se tudi likovnihpojmov, ki jih sprotizapisujemo na tablo, sajželim, da jih udeležencine le preizkusijo v praksi,ampak jih tudi razumejo.49
2. Barvni krog in slikanje z akrilnimi barvamiV drugem delu se posvetimo barvam. Udeleženci spoznajobarvni krog in se učijo mešanja barv. Vsak si izbere fotografijoživali ali pokrajine, jo prenese na trši papir in nato obarva zakrilnimi barvami. Učimo se:• pravilnega nanašanja barv in različnih tonov,• kombiniranja barv, da dosežemo želeni učinek.Slika3:Slikanjezakrilnimibarvami.50