Paradigma - Zbornik LDŠ

izobraževanje izven predavalnice. Seveda to trdijo brez premisleka, da je, recimo,
kariera zdravnika verjetno bolj odvisna od željene specializacije, ocen in
priporočil.

Verjetno še najbolj zgovoren primer ŠOS-ove obrambe lastnih interesov se je
zgodil prav leta 2020. Z epidemijo novega koronavirusa so se predavanja
premaknila na splet, vlada pa je zaprla študentske domove, brez prevelikega
ozira na to, da so za mnogo študente nujni. Ker je obenem prišlo do okrnjenih
možnosti opravljanja študentskega dela, je vlada kot pomoč študentom ponudila
150 evrov. ŠOS se je sicer strinjal, da tak znesek ni dovoljšen in ni pravilno
razporejen, a dlje od mehke kritike ni šel (UR Vajenci, 2020). ŠOS se je junija celo
zahvalil vladi za odlično opravljeno delo (Nova24TV, 2020). Decembra istega leta
se je ŠOS odločil opredeliti proti vladi. Na socialnih omrežjih se je pričela odvijati
akcija za študentsko mobilizacijo. S strašenjem o pomanjkanju, trkanjem na vest
širše družbe in izkoriščanjem stiske, nezadovoljstva ter jeze študentov je ŠOS
posegel po že znanih taktikah mobilizacije in zagrozil z bojkotom spletnih
predavanj (Dnevnik, 2020).

Kaj se je torej spremenilo? Vlada je sprejela Zakon o izvrševanju proračunov
Republike Slovenije (ZIPRS) za leti 2021 in 2022, ki v svojem 85. členu spreminja
Zakon o uravnoteženju javnih financ. Ta je sofinanciral ŠOS - gre za prej
omenjeno državno pomoč, ki dosega 80% financiranja iz 2011. Od zdaj naprej bo
vsota, ki jo primakne država, omejena na vsoto iz leta 2020, ki temelji na
poslovanju za leto 2019 - torej je omejena zgolj na približno milijon evrov. Tako
bodo študentske organizacije leta 2021 ob upoštevanju trenutnih projekcij
dobile precej (približno 2 milijona) manj sredstev kot prej. Od maja 2021 pa bodo
morali tudi poročati o porabi denarja (Novak in Pušnik, 2020). V novi krizi so
seveda posegli po novem diskurzu - tokrat se govori o nezadostnosti državne
denarne pomoči študentom, a še vedno skozi prizmo “izgubljenega”
študentskega dela. Tokrat je poskus mobilizacije potekal znotraj zaprtih skupin
na socialnih omrežjih - primer je Študentozlom, ki v času pisanja ne deluje več.
Mobilizacija je v tej skupini potekala precej asimetrično: delili so se memi, za

150

katere bi lahko v grobem rekli, da ustrezajo humorju starejših generacij, obenem
se je plasiralo več parol, najpogosteje “#kajpami”. Skupino se je uporabljalo tudi
za promocijo ŠOS-a, v njej so ŠOS-ove vsebine in objave dobivale precej večjo
platformo kot jo sicer imajo. Pri tem bi lahko navedli primer poteze postavitve
novoletne jelke pred parlamentom. Način vstopa ŠOS-ove politike v zavedno
polje študentov je torej še vedno prikrit - v skupini, s katero formalno niso bili
povezani, ki se je ukvarjala z naključnimi študentskimi težavami v popularnem
zlom formatu, se je pojavila propaganda.

(Osebni arhiv, 2020)
Zavedati se je treba tudi, da se ŠOS trudi ohranjati dober sloves ter se mnogokrat
oddalji od dejanj svojih podružnic, če bi ta lahko bila videna negativno. Primer
tega je poskus ukinitve financiranja Radia Študent, česar se je nadejal ŠOU v
Ljubljani, ko je radiu v osnutku proračuna za leto 2021 namenil 0 evrov. Sledila
je aktivacija sicer spečega študentskega gibanja, ki so se mu pridružile tudi
mnoge nevladne organizacije, znanstvenoraziskovalni inštituti, ter okoli 500
drugih institucij. Ob lansiranju peticije za ohranitev financiranja radiu (ki je v
zadnjem času znašalo 120.000 evrov), jo je v nekaj dneh podpisalo okoli 15 tisoč
posameznic in posameznikov. Zaradi pritiska civilne družbe je ŠOU popustil in
radiu namenil 84 tisoč evrov (RTVS, 2021). Kar je zanimivo je tišina ŠOS-a, ki se
v sporu med ŠOU in RŠ ni javno opredelil. Od škandala so se kvečjemu poskušali
distancirati.

151

Razvidno je, da ŠOS svoj politični kapital uporabi predvsem takrat, ko je v
nevarnosti njihov prihodek. Vseeno pa jim v večini primerov študentska
mobilizacija uspe - če izvzamemo leto 2021. Torej, zakaj ŠOS-u uspeva
poigravanje s politično voljo? ŠOS o reševanju težav študentske populacije
najglasneje govori takrat, ko se to sklada z njihovimi, partikularnimi, interesi. To
uspeva, ker svoje specifične težave in interese navežejo na splošne razloge za
nezadovoljstvo in stiske študentov. Študentsko delo je zaradi nenehnega
ponavljanja, da je socialni korektiv, videno izključno kot rešitelj enakopravnosti
pri dostopanju do univerzitetne izobrazbe. Prav ta eksistencialna pomembnost
študentskega dela študente navadno mobilizira na proteste - mnogi so od dela
odvisni, zato ni težko vzbuditi občutkov nestabilnosti in strahu. Nenazadnje pa -
vsak študent se med opravljanjem dela tolaži, da si poleg denarja nabira tudi
izkušnje za bodočo zaposlitev - oziroma vsaj, da bo s tem bodočemu delodajalcu
pokazal delavnost (Kovač, 2019). Treba je opozoriti, da leta 2021 ta klasična
taktika mobilizacije še ni prinesla uspehov, ki si jih je ŠOS morda obetal.

Da ŠOS torej ohrani svoje financiranje, mora ureditev študentskega dela in
študentskih servisov ostati v približno takšni obliki, kot je sedaj. Da se to zgodi,
mora ŠOS prepričevati študente v to, da je študentsko delo po eni strani nujno,
po drugi strani pa urejeno na najboljši možni način. Kljub temu, da se ŠOS s
študenti sreča le v kriznih situacijah, morajo, če ne drugega na papirju, vseskozi
ohranjati avro demokratičnosti. Organizacija mora imeti vsaj pridih
demokratične legitimnosti iz dveh razlogov: da se lahko družbi predstavlja kot
legitimno telo, ki predstavlja študente, in da imajo študenti občutek soustvarjanja
politike in usmeritve ŠOS-a. Volitve so hkrati minimalen standard, ki ga mora
vzdrževati organizacija, financirana iz javnih sredstev. Trdim, da študentska
demokracija šepa.

Poglejmo primer volilne udeležbe. Ta je v posamičnih univerzitetnih
organizacijskih oblikah ŠOS, torej ŠOU LJ, ŠOUP in ŠOUM, nizka. Na volitvah v
ŠOU LJ volilna udeležba ne leta 2020 in ne leta 2018 ni presegla 10%. Študentske
organizacije ne storijo dovolj da bi jo dvignile, kar - vzporedno z drugimi razlogi

152

- privede do situacije, kjer je stopnja ozaveščenosti o delovanju študentskih
organizacij med študenti nizka. Nizka volilna participacija - tudi kar se tiče
pasivne volilne pravice - pomeni, da imajo etablirane študentske stranke pri
vodenju organizacij relativno svobodo.

Oktobra 2020 so potekale volitve v Študentski zbor in v Študentske organizacije
visokošolskih zavodov, torej organizacije na samih fakultetah, krajše v ŠOVZ-je.
Informacije same so bile precej težko dostopne. ŠOU je razpis volitev objavil le na
spletni strani - s čimer v teoriji ni nič narobe. Toda študentje delovanja ŠOU-a ne
poznajo in se ne ukvarjajo z volitvami, zato jih je veliko za volitve izvedelo šele
takrat, ko je bilo veliko prepozno za resno aktivacijo. Ni videti, da bi se ŠOU za
izboljšanje aktivno trudil. Za letošnje volitve se na socialnih omrežjih ni izvedlo
informacijske kampanje. Ko je Radio Študent posnel izobraževalni video, so ga
etablirani funkcionarji pričeli deliti šele po pretečenem roku za kandidature.
Čeprav z objavo na spletni strani poskrbi za pravni standard obveščanja, za samo
vzpodbujanje ozaveščanja in participacije študentov pa organizacija naredi bolj
malo. Prva objava povezana z volitvami na Instagram profilu @souvljubljani je
bila 13. 10. 2020, en dan pred samimi volitvami. Na večini fakultet je kandidirala
le ena lista, in ko je ŠOU objavil poziv k udeležbi, pluralnost strankarskih opcij ni
bila več izvedljiva. Pokazati želim na dva simptoma nezdrave demokracije.

Prvič, opozoriti želim na dva primera, ko je bila sporna kandidatura nekega
študenta ali stranke. Prvi primer je pritožba opozicijske stranke Zebre, ki so
kandidirali na Fakulteti za družbene vede kot opozicija etablirani stranki Modrih.
Eden izmed kandidatov Modrih, Žiga Stopinšek, je kandidiral na volitvah, hkrati
pa je bil tudi član Nadzorne komisije ŠOS. Nadzorna komisija ŠOS pa je pristojna
za opazovanje in nadzor volitev. Na kratko - nadzoroval je volitve na katerih sam
kandidira. Iz zapisnika 7. redne seje Nadzorne komisije ŠOS je razvidno, da je
Stopinšek potrjeval opazovalce volitev, čeprav je takrat že sam na njih kandidiral.
Pritožbo so Zebre vložile na podlagi 16. člena Volilnega pravilnika ŠOU v
Ljubljani, ki zapoveduje (Volilni pravilnik ŠOU v Ljubljani, 2012 in dop. 2020, 16.
člen):

153

“16. člen (omejitev pravice biti voljen).
Ne glede na določbe prejšnjega člena tega pravilnika, pasivne volilne
pravice nimajo: člani Volilne komisije, člani Pritožbene komisije, člani
volilnih odborov, volilni inšpektorji, člani Nadzorne komisije.”

Na 4. izredni seji Volilne komisije ŠOU LJ je bila pritožba zavrnjena, z
utemeljitvijo, da nikomur ne bi smela biti zavrnjena kandidatura, saj časovna
omejenost funkcije člana Nadzorne komisije ni opredeljena (Zapisnik 4. izredne
seje volilne komisije ŠOU v Ljubljani, 2020).

Drugi primer je kandidatura opozicije na volitvah v Kopru. ŠOUP je na volitvah
leta 2019 opozicijskim strankam zavrnil kandidaturo. Že preden je prišlo do
zavrnitve kandidatur, je bilo potencialnim kandidatom težko dostopati do
obrazcev, potrebnih za oddajo kandidature. V razpisu volitev namreč ni bila
navedena osebe, ki bi obrazce imela, prav tako pa sprejemna pisarna - kjer bi se
naj omenjeni obrazci nahajali - v prostorih ŠOUP leta 2019 sploh ni obstajala.
Odpiranje kandidatur, čeprav navadno javni dogodek, naj bi zaradi “groženj”
potekalo za zaprtimi vrati, nakar je bilo 9 opozicijskih kandidatur zavrnjenih,
skličujoč se na interpretacijo pravilnika, da podpora kandidatu ne sme biti
podvojena - torej ena oseba lahko izrazi podporo le enemu kandidatu.
Posameznik za kandidaturo potrebuje 15 podpisov, volilna komisija pa se je
odločila, da se ti ne smejo pojaviti na kandidaturi koga drugega. Pravilnik je bil
označen za nerazumljivega, študenti pa so bojkotirali volitve (Novak in Pušnik,
2020). Pokazati želim na vzorec, da - tudi če predpostavimo, da pravno obe
odločitvi zdržita, kar je velika predpostavka - je pri obravnavi kandidatur
opozicijskih strank uporabljena strožja in ožja interpretacija pravil, pri
kandidaturah etabliranih strank pa, obratno, bolj sproščena in ohlapna razlaga.

Drugič, vedno znova se brišejo meje med institucijami in strankami. Na Fakulteti
za farmacijo je letos opozicijska stranka “Lil Pharma” opazila, da etablirana
stranka, “DrugDealer” instagram profilu Študentske organizacije Fakultete za
farmacijo, ki naj bi predstavljal delovanje organa, uporabljajo za lastno promocijo

154

in politično kampanjo. To so počeli recimo s predstavitvami nove ekipe, ki bo
kandidirala na volitvah za uvrstitev v ŠOFF. Opoziciji ni bila ponujena raba
Instagram profila za predstavitev in promocijo. Podobne taktike se uporabljajo
tudi na drugih fakultetah.

(Osebni arhiv, 2020)

Iz postopkov odločanja so tako študenti izključeni, delno zaradi lastne apatije,
delno pa raznih strukturnih preprek, ki otežujejo preprosto spoznavanje s
problematikami ali pa neposredno možnost hitre priključitve v odločevalno telo,
pa naj bo to v sklopu koalicijske ali opozicijske stranke.
Članek je v treh primerih študentskega mobiliziranja pokazal, da se protesti za
študentske pravice zgodijo predvsem takrat, ko okrnitev pravic in privilegijev
grozi tudi ŠOS-u. Ugotavljam, da ŠOS-u uspeva poigravanje s čustvi prav zato, ker
je veliko študentov od dela odvisnih, za svoje lastne interese pa se borijo tako, da
jih preprosto predstavijo kot sestavni del nekega širšega družbenega problema,
ki že tako tare študentsko populacijo. Toda jasno je tudi, da, ko pride do volitev,
študentske organizacije ne naredijo prav veliko, da bi ozaveščenost dvignile,

155

čeprav bi to lahko storile - denimo z informacijsko kampanjo na socialnih
omrežjih. Mislim, da iz navedenih primerov izhaja, da bi morali študente o ŠOS-u
bolj ozaveščati, saj se v statusu quo tako ozaveščanje izvaja le takrat, ko nekdo
grozi ŠOS-u z zmanjšanjem sredstev. Ker o ŠOS-u ni govora, potencialno
dvomljive prakse niso deležne dovoljšne kritike, hkrati pa tudi ne obstaja nuja,
oziroma nek konkreten zunanji pritisk, da bi ŠOS deloval bolj transparentno.
Vseeno pa vsakih nekaj let vznikne nuja po saniranju delovanja ŠOS-a, predvsem
ob odmevnejših aferah. Čeprav se ti cikli v družbeni zavesti pojavljajo, pa še ni
prišlo do temeljite reforme študentskih organizacij. Po analizi preteklih
dogodkov in diskurza, ki ga ŠOS vzpostavlja o opoziciji lahko trdim, da sam sistem
reproducira privilegije peščice “demokratično izvoljenih” funkcionarjev.

156

Viri

1. 24ur. (2006, 19. april). Študentska “oranžna revolucija”. 24ur. Dostopno prek
https://www.24ur.com/novice/slovenija/iz-24ur-crna-sreda.html

2. Delo. (2020, 16. december). “Današnja mladina noče postati zavržena

generacija”. Delo. Dostopno prek

https://www.delo.si/novice/slovenija/danasnja-mladina-noce-postati-

zavrzena-generacija/

3. e-Študentski servis. (b.d.). “Kirurg mora biti spreten z rokami. Nič manj kot
dijakinja, ki dela kot baristka.” Fotografija. Dostopno prek
https://yootree.net/dist/img/portfolio/ess/ess-09c.jpg [Dostopano 02. 01.
2021]

4. e-Študentski servis. (b.d.). “Odvetnica mora biti odgovorna. Nič manj kot
študentka, ki dela kot varuška.” Fotografija. Dostopno prek
https://yootree.net/dist/img/portfolio/ess/ess-09b.jpg [Dostopano 02. 01.
2021]

5. Kovač, M. (2017). Javnopolitični paradoksi samoupravnega študentskega

organiziranja [diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene

vede, Ljubljana. Dostopno prek https://repozitorij.uni-

lj.si/IzpisGradiva.php?id=96598&lang=slv

6. Kovač, M. (2019). Javnopolitični paradoksi študentskega dela [magistrsko
delo]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. Dostopno
prek https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110818

7. Nova24TV. (2020, 03. julij). Tema dneva. Gosti Zmago Jelinčič, Ferenc Horvat
in Klemen Petek. Televizijska oddaja. Dostopno prek
https://youtu.be/9SVLN7Du-qk?t=1528

157

8. Novak, M. in Pušnik, M. (2020, 24. april). Primorski možje postave. Radio
Študent. Dostopno prek https://radiostudent.si/univerza/kaj-pa-
univerza/primorski-možje-postave

9. Novak, M. in Pušnik, M. (2020, 10. december). Kje se kriza pozna in kje ne?

Radio Študent. Dostopno prek

https://radiostudent.si/univerza/šouvizor/kje-se-kriza-pozna-in-kje-ne

10. Manfreda, D. (2002, 15. marec). Kje vse se pretakajo študentski denarci?
Dnevnik. Dostopno prek https://www.dnevnik.si/19570

11. Osebni arhiv. (2020, 12. oktober). Instagram profil ŠOFFA, skupina Drug
Dealer. Fotografija.

12. Osebni arhiv. (2020, 28. december). Facebook skupina Študentozlom.
Fotografija.

13. Pirc, V. (2005, 30. maj). Konec študentskih servisov? Mladina. Dostopno prek
https://www.mladina.si/94661/konec-studentskih-servisov/

14. RTVS. (2006, 16. junij). ŠOU: Ogroženi obštudijski programi. Dostopno prek
https://www.rtvslo.si/slovenija/sou-ogrozeni-obstudijski-
programi/55767

15. RTVS. (2021, 12. marec). Z vsemi razpoložljivimi silami bomo reševali Radio
Študent pred umiranjem na obroke. Dostopno prek
https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/z-vsemi-razpolozljivimi-silami-
bomo-resevali-radio-student-pred-umiranjem-na-obroke/572717

16. ŠOS. (b.d.). EDI - evidenca delovnih izkušenj. Dostopno prek
https://www.studentska-org.si/studentski-kazipot/studentsko-delo/edi-
evidenca-delovnih-izkusenj/

17. ŠOS. (2020, julij). Prispevki. Dostopno prek https://www.studentska-
org.si/studentski-kazipot/studentsko-delo/prispevki/

158

18. UR Vajenci. (2020, 30. marec). Akademskih 150. Radio Študent. Dostopno
prek https://radiostudent.si/univerza/akademskih-15/akademskih-150

19. Vodopivec, B. (2003). Delovanje študentskih servisov [diplomsko delo].
Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana. Dostopno prek
http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/vodopivec1161.pdf

20. Volilni pravilnik ŠOU v Ljubljani. (2020, 26. junij). Sprejet 26. 04. 2012,
dopolnjen 06. 09. 2012, 15. 05. 2014, 02. 07. 2015, 18. 02. 2016, in 25. 06.
2020. Dostopno prek https://www.sou-lj.si/sites/default/files/volilni-
podpisan2020.pdf

21. Zapisnik 4. izredne seje Volilne komisije ŠOU v Ljubljani. (2020, 13. oktober).

Dostopno prek https://www.sou-

lj.si/sites/default/files/zapisnik_4._izredne_seje_vk_0.pdf

22. Zavod ŠOLT. (b.d.). Kratka zgodovina ŠOLT-a. Dostopno prek
https://www.zavod-solt.si/kdo-smo/kratka-zgodovina-solt-a/

159