Od skice do lutke / Lutkovno gledališče Zapik

Od skice do lutke in slike Lutkovno gledališča Zapik

Bežigrajska galerija 1

Igor Cvetko in Jelena Sitar Cvetko

Zapik Leta 1994 se v Zverinicah iz Rezije odigra stara arhetipska
zgodba o ugrabljenem domu. Predstavo izvedemo v papirna-
Gledališče Zapik se od svojega nastanka ukvarja z mejnimi for- tem namiznem odru formata A3. Igro papirnatih ploskih mario-
mami lutkovnega gledališča. Kmalu zatem lutkovno gledališče net na žici uokviri kartonast rob v funkciji gledališkega portala,
samo stopi čez svoje meje in vse bolj postaja vrsta vizualnega zadaj pa jo zameji risba – prospekt dogajalnega. Okrog odra
gledališča. Tako zelo, da počasi izgublja svoje ime. Kako hoditi se razvije neposreden dialog z občinstvom in ritualni ples gle-
po mejah brezmejnega, ko je vse mogoče, ko ni omejitev? Za- dalcev na živo rezijansko glasbo citire in bunkule v izvedbi dveh
črtamo si svoje igralno polje – v A3 formatu! Pred nami je lahko lutkarjev. Sledi izdelava miniaturnih gledališč za lastno lutkovno
bel list ali prazen okvir. Sem je mogoče spet naseliti življenje. In ustvarjanje. Oder, ki ga otroci zgubajo po predstavi, da bi v
nove zgodbe. Nova pravila za nove igre in za to, da jih lahko njem tudi sami naselili svoje lutke in njihovo zgodbo, je rezultat
kršimo. Zgolj pravokotnik v zlatem rezu. A ima rob in ponovno je predhodnega dolgoletnega vodenja lutkovnih delavnic z otroki.
mogoče hoditi po njem ... V njih se je prečistil do stopnje skrajnega minimalizma: Gleda-
lišče nastane le iz enega samega lista papirja. Otroško ustvar-
V Zapikovih predstavah izhodišče vselej predstavlja okvir. janje lastnih gledališč, zlasti risanje ozadja, pomeni umeščanje
predstave v gledalčev intimni doživljajski svet. Dolgoletne izku-
Znotraj okvirja so igre in zgodbe, v okvirju veljajo posebna pra- šnje so nas utrdile v prepričanju, da otroci lutke umeščajo v svoje
vila. Lahko bi rekli, da okvir vzpostavlja prostor v prostoru. Naš notranje pokrajine, narisane v lastnih malih gledališčih in da se
oder-okvir v formatu A3 (ali približku tega) je majhen. Majhnemu te od kraja do kraja razlikujejo. Tak otroški oder postane igrača,
človeku – otroku, ki so mu predstave namenjene, omogoči kon- a tudi poseben »aparat« za izvedbo predstave. Pred kratkim še
centracijo in fokus. Minimalizem, značilen za Zapikove pred- list papirja – zdaj prostor med igro in ritualom.
stave, v okvir postavi le tisto, kar je zares pomembno. S tem se
izognemo nepregledni množici informacij, v katerih se ni mogo- V odrski postavitvi Zverinic gledališča Zapik centralno mesto
če znajti. Okvir kot osrednji element določa vsa ostala razmerja dogajanja oz. pozornosti predstavlja prostor v okvirju. Z doga-
na odru in v dvorani, tudi prizorišče okrog njega, ki je obenem janjem v njem pa je določeno tudi dogajanje okrog njega, ki se
tudi igrišče za različne igre z gledalci. Ti so pomembni soigralci spremeni v igrišče, plesišče, atelje …
nastopajočih, zato veljajo Zapikove predstave za interaktivne.
Prostor prezentacije sveta v odru in prostor komunikacije z njim
in ob njem je komunikacijski vzorec predstav gledališča Zapik.

1

Skrajni minimalizem, rojen iz gledališča, narejenega iz lista bele- Predstava Miška kaško kuhala otroke vabi k igranju različnih
ga papirja, postane stalnica v nadaljnjem delu tega najmanjše- iger, prizorišče je igrišče in lutkovni oder z vratci je zapik, ma-
ga slovenskega lutkovnega gledališča v devetdesetih. gično mesto varnosti, toplote in hrane vsake vrste. V osi vrtenja
je mir, v zapiku pravila igre prenehajo. V Miški se (z)družita
Posebna je tudi komunikacija z gledalci, v katero Igor in Jele- prostora igre in rituala, ki sta prisotna tudi v izvirni prstni igri. Od-
na vstopata v svojem imenu in pred otroki in/ali skupaj z njimi piranje vratc, pritrjenih na leseni okvir odra – zaboja, omogoča
(z)gradita svet zgodbe na odru. Želita si avtentično srečanje z srečevanje obeh.
njimi, ki največkrat temelji na elementih skupne igre. Omenjeni
interaktivnosti, drugi značilnosti gledališča Zapik, sledi komorna Zgodba na gumbe (2000) ponudi za lutkovni oder kar namizno
naravnanost Zapikovih predstav. Namenjene so zaključenemu slikarsko stojalo, na njem lesen okvir in na okvirju napet bel A3
številu gledalcev, takemu, ki lutkarjema omogoča, da lahko gle- kos papirja. Smo v svetu gledališča predmetov. A junak in njego-
dalce dosežeta z glasom in roko, da se lahko igrata z vsemi va zgodba bosta tokrat nastajali s pomočjo čopiča in barv - na
skupaj in vsakim posebej. licu mesta. Gledalci bodo pri slikanju sodelovali s svojimi pre-
dlogi. Junak na sliki oživi in se želi premakniti. Narisani deček se
Predstava Miška kaško kuhala (1997) je ugledališčenje petih lahko giblje le izrezan s papirnate podlage. Postane – lutka. Ker
slovenskih otroških prstnih iger. Začne se kot lutkovna predstava, pa lutka nima narisanih nog, so rešitev gumbi, ki so jih gledalci
konča pa kot skupna igra. Spet gre za prostor igre ustvarjen oko- že predhodno spoznali kot artiste v cirkusu. Ti bodo, privezani
li centralnega prostora zgodbe, gledališkega odra. To pot gre na vrvice, postali sijajne dečkove noge … Z njimi narisani deček
za uokvirjeno igralno polico na podstavku. Oder je opremljen z lahko shodi in krene (kot mi vsi) na pot k soncu, kamor ga vodi
vratci in predstavlja interier: dom, hišo, dlan … Vse okrog njega papirnati zmaj. V Zgodbi na gumbe spet nastopi okvir. Tokrat
je svet, ki ga je treba odkrivati in v njem igrati razne igre, zato se kot prostor rojevanja junakov. Gledalci zdaj niso povabljeni k
ta kot igralno polje za različne igre tudi ves čas spreminja; zdaj plesu ali gibalnim igram, temveč skupaj z izvajalci predstave
se okrog robov okvirja – dlani naselijo prsti, potem isti oder z sestavljajo zgodbo in soustvarjajo njeno likovno podobo.
vratci postane mamina skrinja in slednjič hiša, iz katere vodi pot
v svet …

2

V deželi prstnih lutk (2014) je predstava, v kateri se otroci od- In ko svet postaja vse manjši, Igor najde na njegovem drugem
pravijo na ekspedicijo po galeriji posebne vrste (ki je obenem koncu, na Japonskem (2009) tako rekoč identičen oder tistemu,
otroško igrišče), polni malih lutkovnih odrov, kajti le v takih lahko v katerem že skoraj dve desetletji igra z Jeleno svoje Zverinice.
bivajo majcene prstne lutke. Otroci so raziskovalci, igralci in gle- Ogleda si ga pobliže in odkrije – kamišibaj. Kako je to mogo-
dalci, ko (fizično) iščejo med vsemi malimi odri tistega, v katerem če? Je oder, izdelan po modelu tistega iz navadnega lista papir-
je doma izgubljena prstna lutka – goska Liza. Z odkrivanjem ja, tako prečiščena forma, da lahko stopi v dialog z japonskim
vedno novih igrišč – gledališč raziskovalci spoznavajo jezik in minimalizmom? Z odrom kamišibaj gledališča? Je način našega
izrazna sredstva lutkarstva. A pomembna je igra, ki traja vse, razmišljanja o gledališču v nečem podoben njihovemu? A Igor
dokler otroci med mnogimi vrati ne odkrijejo najpomembnejših ne razmišlja o tem. Kamišibaj ga magično pritegne. Z Japonske
… V popotovanju po deželi prstnih lutk se igra razvija po vsem prinese nekaj map z narisanimi zgodbami in po daljšem študiju
prostoru. Odrov, posvečenih mest za čudenje, je veliko. Treba se z Jeleno strastno lotita raziskovanja. Navdušita prijatelje in
jih je raziskati. Tisto zadnje je mehanično lutkovno gledališče – krog se začne širiti. Kamišibaji so vse boljši. Ob ustvarjanju likov-
plesišče, prstne lutke se vrtijo v vse smeri na vrtiljaku, med njimi nih podob za zgodbe ljudje odkrivajo svoje notranje pokrajine
pa gledalci ugledajo sebe v odsevu številnih zrcal, ki obdajajo in zgodbe, natančno tako kot otroci, ki rišejo sceno za svojo
vrtiljak. Otroci v zrcalih plešejo z lutkami. Glasba, ki spremlja predstavo Zverinic ...
ples lutk, prihaja iz glasbene skrinjice, na katero igrajo obisko-
valci sami. Kamišibaj pozna magični trenutek odpiranja vratc, ki ga gledalci
doživljajo v predstavi o Miški. Številni vzdihi otrok ob odpiranju
V Zapiku so gledalci vedno blizu dogajanju in del njega. So vratc odra – hiše pravljične dežele, dokazuje moč omenjenega
soigralci lutk in lutkarjev, so soustvarjalci gledališkega dogodka. trenutka in prostora. Gre za (že omenjeni) prostor v prostoru, kjer
Vedno pa se zberejo pred vratci ali pred okvirjem, skozi katere- se godi zgodba v zgodbi: Na prizorišču, na katerem nastopi
ga vstopajo v nove svetove. kamišibajkar, je še en oder – majhen. V njem je vse še bolj pra-
vljično in zato še bolj zares.

3

Kako omogočiti odru magično delovanje? Kakšna je naša na- kacijo z junaki, bolj gre za zgodbo kot tako in človeka, ki jo pri-
loga ob njem, tam zunaj? Kako delovati komplementarno, pod- poveduje. Gledalec se preprosto nenadoma znajde v zgodbi.
porno, povezovalno? To so tudi osnovna vprašanja nastopa ob Tako kot otrok, ki se je zagledal v zrcalih plesišča prstnih lutk na
butaju, odru, v katerem se izvaja kamišibaj. Kako na ta vprašanja vrtiljaku ob zvokih glasbene skrinjice.
odgovoriti? Je kamišibajkar predstavnik sveta zunaj, edinega, ki
lahko vpliva na potek zgodbe znotraj? Kako zanimiva naloga! Ja, za kamišibaj je bilo v Zapiku že vse pripravljeno. Znane so
bile interakcije številnih umetniških zvrsti, ki tvorijo lutkovno pred-
Kako na okvirju napeti list papirja postane prizorišče? Tudi ta stavo, znano pa je bilo tudi to, da se pojavijo vedno v drugačni
Zapikov poskus iz Zgodbe na gumbe najdemo v kamišibaju. V kombinaciji in v drugačnem razmerju. Skrivnosti teh razmerij pa
Zgodbi na gumbe Zapik uporabi bel papir na slikarskem stojalu tudi številne druge ostajajo za vratci. A poleg skrivnosti so za
bolj v smislu čiste in poštene igre, radikalne minimalistične odlo- vratci tudi številna vprašanja in morda tudi odgovori. Najzanimi-
čitve v lutkarstvu: Zapik ustvari in definira lutko od prve poteze s vejše pri vsem pa je to, da so, ko se vratca spet odpro, za njimi
svinčnika na papirju do njenega delovanja na način odrskega že nova vprašanja. Neskončno vprašanj ...
junaka pred gledalci – iz ničesar. Kljub temu, da se Igor in Jele-
na pri obravnavi belega lista papirja na lesenem okvirju obrneta Predstave, ki jih vidite razstavljene, so le nekateri odgovori, ki
k lutkovnemu gledališču, kamišibaj pa k filmu, se s praznino beli- smo jih našli, ko smo raziskovali kamišibaj kot umetniško formo.
ne srečata oba. Eden po lutkarsko, drugi po filmsko rešujeta vse Vsak od njih pa postavlja nova vprašanja, na katera je ob vsaki
ključne položaje v zgodbah. novi zgodbi potrebno odgovoriti na novo. Kajti z odgovori, ki
smo jih našli za enimi vrati, si pri drugih ne moremo pomagati.
Množica vratc in okvirjev ter zgodb in dogodkov v njih povezuje Vsaka pokrajina potrebuje svoj zemljevid, sicer nam pot vanjo
Zapik s kamišibajem. Tudi gledalcem – raziskovalcem svetov ne bo odprta.
za številnimi vratci v Deželi prstnih lutk – odkrivajo in osmišljajo
delovanje ter pomagajo pri orientaciji, ko v kaotičnem prostoru/ Razstava kamišibajev je, tako kot razstava lutk, v resnici absur-
svetu iščejo dom izgubljene Lize. Gre za položaj človeka v da- dno početje, saj celostno doživetje odigrane predstave zame-
našnjem kaotičnem svetu, ki brez orientacije brzi na vse strani. njajo podobe na zidu, ki niso namenjene razstavam, ampak
Ob kamišibaju se človek za hip ustavi in zgodba, ki prihaja iz predstavam. Slike v gibanju nenadoma obmirujejo in postanejo
notranjega sveta kamišibajkarja ob butaju, poteka pa v lesenem drugačne. Nekakšni izseki realiziranih zgodborisov so, brez gi-
okvirju, postane tudi njegova zgodba. Ne gre toliko za identifi- banja, brez celotne zgodbe; kot lutke, ki nadomeščajo razsta-

4

vljene plastike. Ob različnih predstavljenih pristopih, tehnikah, Čarobni Vodnjak,
žanrih in konceptih pa je mogoče zaslutiti neskončne možnosti,
ki jih ponuja kamišibaj tako ustvarjalcem kot gledalcem. 2017, kamišibaj, priredba po: A. Loblu, likovna podoba Jelena Sitar

Kamišibaj je bosonogo gledališče.

Nastaja in živi (tudi) zato, ker je produkcijsko nezahteven, obe-
nem pa veliko nudi. V ekranih kamišibajskih odrov so zgodbe
narisane, a so vedno resničnejše od informativnih oddaj na te-
levizijskih ekranih. Hoja po robu uveljavljenih gledaliških form
daje kamišibaju svobodo in neodvisnost, publika pa je vselej za-
maknjena, ko prodira v svet zgodbe za okvirjem in vznemirjena,
ko se z izvlekom vsakega lista zgodba vse bolj seli med ljudi,
zbrane pred butajem. V okvirju ujete drobce sveta lahko vsak
gledalec sestavi po svoje. V tem je enak tistemu v postdramskem
gledališču. Enak pa je tudi otroku, ki mu zgodba slik v okvirju
ponudi priložnost, da se zazre v nekaj, kar bi sicer med vsemi
informacijami, ki mu jih ponuja svet, prezrl. Večkrat v butaju
kamišibajkarja uzre nekaj posebnega in opazi – sebe.

Jelena Sitar Cvetko

5

Od skice do lutke in slike nepredstavljiv razmah, število kamišibajkarjev pa se povečuje.
V tem času so se oblikovali močni regionalni centri, z njihovim
Letošnja tradicionalna razstava Od skice do lutke predstavlja delovanjem pa razširjenost in priljubljenost kamišibaja samo še
umetnost gledališča Zapik s poudarkom na kamišibaju in na- narašča.
grajenih lutkovnih predstavah. Kamišibaj je izvirno japonsko vi-
zualno pripovedno gledališče, ki temelji na japonski tradiciji ter Letošnja razstava nas popelje v svet kamišibaja in prikaže, kako
združuje in povezuje likovno in pripovedno umetnost. Gre za kamišibajska predstava izgleda in kaj so njeni nepogrešljivi deli.
umetnost pripovedovanja zgodb ob slikah, vstavljenih v majhen Razstavljenih je trinajst predstav in različne vrste lesenih odrov –
lesen oder. Na prvi pogled preprosta umetniška oblika omogo- butajev. Kamišibajkar za predstavo postavi butaj – leseni oder
ča ustvarjalcem neomejene možnosti ustvarjanja, raziskovanja na dvignjeno mesto, navadno je to miza. V butaju so vstavljene
in izražanja. Kamišibaj, ki je sicer pomembneje zaznamoval ja- slike, na katerih je upodobljena zgodba, ki jo kamišibajkar pri-
ponsko kulturo prve polovice dvajsetega stoletja, v zadnjih letih poveduje. Predstava se prične, ko kamišibajkar stopi k odru, od-
doživlja pravi razcvet po vsem svetu in se v vsaki kulturi izraža pre vratca in prične s pripovedovanjem zgodbe. Ob tem vleče
na drugačen, njej lasten način. Razlog za razcvet kamišibaja je slike iz butaja, tako kot teče zgodba, vse do konca, ko se vratca
nedvomno tudi dejstvo, da gre za navidez preprosto umetnost, butaja spet zaprejo.
kjer se beseda in slika dopolnjujeta, v dinamično celoto pa ju
nato poveže pripovedovalec-kamišibajkar. Slika v umetnosti kamišibaja je enkraten dogodek, ki pride in
odide, s tem pa omogoči prostor novi sliki in nadaljevanju zgod-
Pri nas se je kamišibaj prvič predstavil leta 2013 na pobudo gle- be. Ker se ne vrne nazaj, mora biti slika v kamišibaju jasna in
dališča Zapik, najmanjšega slovenskega lutkovnega gledališča. razločna. Slika, polna podrobnosti ne bo izpolnila svoje naloge,
Njegova ustanovitelja Jelena Sitar, univ. dipl. dramaturginja, rež- saj gledalci nimajo časa, da bi posvečali pozornost detajlom.
iserka, gledališka pedagoginja in lutkarica ter mag. Igor Cvetko, Če je na sliki več stvari, jih je potrebno prikazati tako, da so
prof. muzikologije, etnomuzikolog, ilustrator in lutkar, združujeta izpostavljene tiste, ki so za zgodbo najpomembnejše. Zanimiva
široko teoretično znanje s petnajstletnimi izvajalskimi izkušnjami. rešitev je lahko razdelitev lista na več delov, ki so lahko ločeni
Oba sta bila za svoje delo večkrat nagrajena, v svojem delu pa s črto. Slika je torej temelj likovne podobe kamišibaja in njego-
prisegata na minimalizem in izvirnost. Od leta 2009, ko je Igor ve vizualne pripovedi, posamezna slika pa predstavlja le del
Cvetko prinesel prve kamišibaje v Slovenijo in leta 2013, ko se zgodbe, ki jo pripovedujemo, in dobi pomen šele v povezavi
je kamišibaj pri nas prvič predstavil pred občinstvom, je dosegel z ostalimi. Ker je slika torej le del nekega dogajanja, je dobro,

6

da so osebe predstavljene dinamično, v odnosih in v gibanju. V Kljub temu, da se lutkovno gledališče Zapik zadnjih nekaj let
dobrem kamišibaju morajo biti vse umetnosti v ravnovesju, za kar intenzivneje posveča umetnosti kamišibaja, pa je njihovo delo-
mora poskrbeti ustvarjalec. vanje zelo pestro in raznovrstno že več kot dvajset let. Toliko
časa namreč soustvarjajo gledališče za najmlajše, zato so del
Ker je število slik v kamišibaju omejeno, ponavadi se jih zvrsti od letošnje tradicionalne razstave, seveda, tudi njihove igrive lutkov-
5 do 30, v povprečju pa od 15 do 20, omejen pa je tudi čas ne predstave. Tudi v tej umetniški zvrsti se izraža pristna ustvarjal-
izvedbe predstave, in sicer na približno 10 minut, je izjemno nost, saj vsaka lutkovna predstava izkazuje drugačen likovni in
pomembno, da so posamezne slike v ravnovesju, predvsem pa ustvarjalni pristop, ki ga poleg tehnologije lutke lahko soustvarja
to, kako se slika povezuje s prejšnjo in naslednjo. Široka izbira še glasba. Ker so vrste lutk v lutkarstvu različne, vsaka vrsta pa
likovnih tehnik omogoča, da si ustvarjalec izbere tisto, ki je naj- ima specifične izrazne možnosti, vam preko različnih lutkovnih
primernejša za zgodbo in za ustvarjalca samega. Vendarle pa predstav predstavljamo nekatere od njih. Nagrajena predstava
so nekatere likovne tehnike za kamišibaj primernješe kot druge. Zverinice iz Rezije se izraža preko lutke javanke. To je lutka, ki
Tempera je npr. za risbo ali sliko v kamišibaju splošno upora- je vodena od spodaj navzgor in animirana posredno s pomo-
bljena, saj je priročna, odlično prekrivna in z mešanjem ustvarja čjo paličic. Javanka združuje gibčnost, ki je značilna za ročne
neskončno barvnih kombinacij. Široko uporabljen je tudi akril, lutke, in princip mehkih gibov marionete. Naslednja razstavljena
ki omogoča odločne in močne poteze, prekrije vse in se prime lutkovna predstava Miška kaško kuhala je sinonim za gledališče
tudi na manj običajne materiale. Ostale, pogosteje uporabljene Zapik in je z njim prepotovala svet ter prejela številne nagrade.
slikarske tehnike, so še flomaster, ki da črti primerno debelino Ta lutkovna predstava, ki temelji na slovenskem otroškem ljud-
in razločnost, tuš ter barvni svinčniki. V kamišibaju redkeje upo- skem izročilu, je igrana z različnimi lutkovnimi tehnikami, začne
rabljene tehnike pa so pasteli in krede, saj puščajo barve na se kot gledališče, konča pa kot skupna igra. Prevladujoča lutkov-
drugih površinah. Za kamišibaj sta kot naročeni tehniki tudi gra- na tehnika je ploska lutka, ki je vodena od spodaj, v konkretnem
fika in kolaž, sploh za tiste ustvarjalce, ki niso ljubitelji risanja in primeru je to pobarvana lutka iz lepenke. Zgodba na gumbe, še
slikanja. ena od nagrajenih predstav s pomembno nagrado za najbolj
humano sporočilo, pa je predstava, kjer je oder slikarsko stojalo,
slikar pa zgodbo med pripovedovanjem riše sproti. Predstava V
deželi prstnih lutk nam predstavi umetnost le-teh.

7

Kar na tokratni razstavi vsekakor izstopa, je bogastvo likovnega Tri kozice, 2017, kamišibaj, priredba po lužiškosrbski, likovna podoba
izraza, ki ga posredujeta in posedujeta razstavljalca in ustano-
vitelja gledališča Zapik Igor Cvetko in Jelena Sitar. Vsaka raz- in izvedba: Igor Cvetko
stavljena predstava, tako kamišibaji kot lutkovne predstave, nam
likovno sporočajo nekaj novega in drugačnega. Kljub temu, da
se likovne tehnike ponavljajo, največkrat pa prepletajo in do-
polnjujejo, je likovni izraz lutkovnega gledališča Zapik pri vsaki
predstavi izviren in svež, slikovit in duhovit. O tem pričajo tudi
številne prejete nagrade.

Tanja Bokal

8

Miška kaško kuhala,

lutkovna predstava, Zapik, 1997

9

Zgodba na gumbe,

lutkovna predstava, Zapik, 2000

10

V deželi prstnih lutk,

lutkovna predstava, Zapik in Hiša otrok in umetnosti, 2014

11

V deželi prstnih lutk,

lutkovna predstava, Zapik in Hiša otrok in umetnosti, 2014

12

Rajni Medved skomarski,

peti kamišibaj, besedlio in glasba: Jurij Vodovnik, likovna podoba in izvedba: Igor Cvetko, 2013

13

Goslač iz Pirana,

kamišibaj, likovna podoba: Igor Cvetko, besedilo in izvedba: Jelena Sitar, 2017

14

Goslač iz Pirana,

kamišibaj, likovna podoba: Igor Cvetko, besedilo in izvedba: Jelena Sitar, 2017

15

Razumem karkoli,

kamišibaj, besedilo: Milan Dekleva, likovna podoba in izvedba: Igor Cvetko, 2016

16

Volk in kozlički,

kamišibaj, priredba po bratih Grimm: Igor Cvetko,

17

Vedrce vode,

kamišibaj, priredba po albanski ljudski, likovna podoba in izvedba: Igor Cvetko, 2017

18

Tri kozice,

lkamišibaj (format A4), priredba po lužiškosrbski, likovna podoba in izvedba: Igor Cvetko, 2017

19

Igor Cvetko ob kamišibaju med predstavo Igor Cvetko med predstavo Razumem karkoli,

Volka in sedmih kozličkov, Piran, 2017 Devin (It.), 2016

(foto: Ubald Trnkoczy) 20

Pisana ptica, Tehtanje duš,

kamišibaj, besedilo, likovna podoba in izvedba: Jelena Sitar, 2014 peti kamišibaj, po ljudski iz Sužida pri Kobaridu priredba,

likovna podoba in izvedba: Jelena Sitar, 2017

21

Čarobni vodnjak,

kamišibaj (format A4), priredba po A. Loblu,likovna podoba in izvedba: Jelena Sitar, 2017

22

Grdina pod kamnom,

po rezijanski ljudski, priredba, likovna podoba in izvedba: Jelena Sitar, 2015

23

Jelena Sitar med predstavo Gaito (uličnega) kamišibaja, Piran, 2017

24

Miška kaško kuhala, 1997, lutkovna predstava, Zapik

25

Jelena Sitar, Je avtorica knjig Primeri detektiva Karla Loota (skupaj z Igorjem
Cvetkom, Ljubljana: DZS, 1996), ki je spoj slikanice in priročnika
lutkovna ustvarjalka, pedagoginja in publicistka. za senčne lutke (nagrada Bela vrana na svetovnem sejmu otro-
ške knjige LIBRO v Bologni, Italija, 2000) in Zgodbe za lutke in
Diplomirala je iz dramaturgije na AGRFT v Ljubljani. Med leti prste (Ljubljana: DZS, 2001). V lanskem letu je izšla njena knjiga
1983 in 1986 je delala kot samostojna strokovna svetovalka za Umetnost kamišibaja, priročnik za ustvarjalce (Maribor: Aristej,
gledališče in lutkarstvo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, 2018).
od leta 1986 v svobodnem poklicu (dramaturginja), med leti
2007 in 2010 kot umetniški vodja v Lutkovnem gledališču Lju- Mag. Igor Cvetko,
bljana. Od leta 2010 poučuje lutkarstvo in gledališče na Peda-
goški fakulteti Univerze na Primorskem v Kopru, zdaj kot izredna etnomuzikolog, publicist, lutkar in kamišibajkar.
profesorica.
V svojem dolgem raziskovalnem obdobju (15 let sodelavec Glas-
Zrežirala je okoli 50 lutkovnih predstav v poklicnih in alterna- benonarodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani) je bil tudi 10
tivnih gledališčih po Sloveniji in tujini. Med nagradami omenja let predavatelj etnomuzikologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in
jugoslovansko nagrado za mlade umetnike 7 sekretarjev SKOJ- na Pedagoški fakulteti v Mariboru ter vrsto let kustos za duhovno
-a in nagrade za predstave v celoti. Ko je Šlemil šel v Varšavo, kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.
ki jo je Jelena režirala leta 2010, je mariborskemu lutkovnemu
gledališču prinesla največ nagrad v njegovi zgodovini. Zbrano otroško narodopisno gradivo je izdal v številnih odmev-
nih (strokovnih in popularnih) knjigah, med njimi:
V zadnjih letih raziskuje in ustvarja kamišibaj – kot umetniško for-
mo. Na zadnjih dveh slovenskih festivalih je za svoje kamišibaje - Slovenske otroške prstne igre, Radovljica: Didakta, 1996
prejela priznanji strokovne žirije. - Najmanjše igre na Slovenskem, Radovljica: Didakta, 2000
- Aja, tutaja, Slovenske ljudske uspavanke, Ljubljana: DZS, 2005
Poleg umetniškega ustvarjanja Sitarjeva vodi lutkovne delavnice - Trara, pesem pelja, otroška ljudska glasbila na Slovenskem,
za otroke in seminarje za učitelje, gledališke pedagoge, tera- Ljubljana: MK, 2006
pevte in igralce v Sloveniji in tujini. Piše članke in razprave o - Veliko malo prstno gledališče, Radovljica: Didakta, 2010
lutkarstvu za časopise in strokovne revije ter se z referati udele- - Slovenske otroške igre od A do Ž, Celje:
žuje znanstvenih kongresov. Poleg strokovne literature piše tudi Celjska Mohorjeva, 2017
leposlovje in objavlja v otroških literarnih revijah.

26

Je prejemnik Štrekljeve nagrade za življenjsko delo na področju V Zapiku se Jelena in Igor družita kot celostna ustvarjalca, sama ustva-
etnologije v letu 2015. Med pomembnimi priznanji za dosež- rita predstavo v vseh njenih elementih in jo izvedeta. Zapik je v vseh le-
ke na področju etnomuzikologije štejeta Murkovo priznanje za tih ustvaril deset predstav, velikokrat prepotoval Slovenijo po dolgem
postavitev monumentalne razstave Zvoki Slovenije, od ljudskih in počez, najbolj ga je k sebi vlekla Primorska. Igral je na festivalih v
pevcev do avsenikov v SEM-u (2008) in Kajuhova nagrada za Ameriki, Kanadi, Kazahstanu, po Evropi in Balkanu. V Veliki Britaniji
monografijo Jest sem Vodovnik Juri, o slovenskem ljudskem pev- sta Jelena in Igor leta 2008 izvedla 10-dnevno turnejo od Oxforda
cu 1791–1858. do Edinburga, leta 2016 pa sta zastopala Slovenijo na festivalu Kids
Euro v Washingtonu. Na festivalih sta prejela številne nagrade, zlasti
Igor Cvetko se ves čas udejstvuje tudi kot ilustrator otroških knjig. za predstavi Miška kaško kuhala in Zgodba na gumbe.
V slovenskih poklicnih lutkovnih gledališčih se podpisuje pred-
vsem kot likovni in glasbeni ustvarjalec. Minimalizem in komorni značaj, značilna za Zapik, označujeta tudi
kamišibaj.
Cvetko je odličen kamišibajkar, zadnji dobitnik Zlatega kamiši-
baja za najboljši slovenski kamišibaj na 6. slovenskem festivalu Igor je leta 2009 prinesel iz Japonske prve tiskane primerke kamiši-
kamišibaja v Štanjelu, 2018. baja. Od leta 2013, ko se kamišibaj v Sloveniji na Zapikovo pobudo
začne razvijati, Igor in Jelena igrata pri tem ključno vlogo: Najprej
Gledališče ZAPIK zanj navdušita zanimive ustvarjalce, organizirata nacionalni festival,
po petih letih še mednarodnega, sta pobudnika in programsko vodi-
Obe biografiji pa bi bili pomanjkljivi brez Gledališča ZAPIK, ki ozna- ta mednarodni simpozij Slovenskega gledališkega inštituta na temo
čuje Cvetka in Sitarjevo kot umetniški in raziskovalni tandem. Zapik je umetnost kamišibaja.
znan kot najmanjše slovensko lutkovno gledališče. Predstave Zapika
so redno del širših raziskav in projektov (etnologija, glasba, pedago- V svojih seminarjih sta z osnovnim znanjem o kamišibaju opremila več
gika in terapija). V njem sta že leta 1997 ustvarila predstavo namenje- kot 500 seminaristov in v Sloveniji ustvarila pravo kamišibajsko giba-
no dojenčkom in malčkom, združevala dokumentarne z umetniškimi nje. Številni od njih so postali izvrstni kamišibaj umetniki, pedagogi in
prvinami, ukinjala rampo in se družila z mladimi gledalci kot soustvar- terapevti, nekaterim pomeni kamišibaj način življenja. Zapik pa se je v
jalci predstave ... Poleg interaktivnosti zaznamuje njune predstave tudi zadnjih letih odločno vpisal na svetovni zemljevid kamišibaja.
njihov komorni in minimalistični značaj.

27

Jelena Sitar, and journals and attends scientific congresses. Sitar is also an
author publishing her work in literary magazines for children.
puppeteer, pedagogue and publicist.
Together with Igor Cvetko she wrote a book called Primeri de-
Sitar graduated in dramaturgy from the Academy of Theatre, Ra- tektiva Karla Loota (Detective Karl Loot’s Cases, DZS, Ljubljana,
dio, Film and Television in Ljubljana. In the period 1983–1986 1996), which is a blend of a picture book and a shadow theatre
she worked as an independent expert advisor on theatre and handbook. They were awarded the White Raven Award at the
puppetry at the Union of Cultural Societies of Slovenia. She fre- Bologna Children’s Book Fair (LIBRO) in 2000. She also wrote
elanced as a dramaturg until 2007 and then took the position Zgodbe za lutke in prste (Stories for Puppets And Fingers, DZS,
of creative director of Ljubljana Puppet Theatre until 2010. Now Ljubljana, 2001).
Associate Professor, she has been teaching puppetry and thea-
tre at the Faculty of Education, University of Primorska in Koper In 2018 her book called The Art of Kamishibai, an Artist’s Han-
since 2010. dbook, was published by Aristej Publishing House, Maribor.

Sitar directed around 50 puppet shows for professional and Mag. Igor Cvetko,
alternative theatres in Slovenia and elsewhere. She received
a number of awards, including the Seven Secretaries of SKOJ ethnomusicologist, publicist, puppeteer, kamishibai expert
Award for young Yugoslav artists, and several awards for best
show. In 2010 she directed When Shlemiel Went to Warsaw, As a researcher with 15 years of experience at the Institute of
which won the Maribor Puppet Theatre the highest number of Ethnomusicology (ZRC SAZU) in Ljubljana, Cvetko for a decade
awards in its history. lectured on ethnomusicology at the Faculty of Arts in Ljubljana and
the Faculty of Education in Maribor.
In recent years Sitar has devoted her career to exploring kamis-
hibai as an art form. Her work garnered two expert jury recogni- He also worked as curator for spiritual culture at the Slovene Eth-
tions at the two most recent Slovenian festivals. nographic Museum.

In addition to her creative endeavours, she hosts puppetry wor- His collection of ethnographic materials for children was publi-
kshops for children and seminars for teachers, theatre pedago- shed in a number of reputable academic and popular books,
gues, therapists and actors in Slovenia and abroad. She writes including:
articles and discussions on puppetry for various newspapers

28

- Slovenske otroške prstne igre, Didakta, Radovljica 1996 ZAPIK Theatre
- Najmanjše igre na Slovenskem, Didakta, Radovljica 2000
- Aja, tutaja, Slovenske ljudske uspavanke, DZS, Ljubljana 2005 Both biographies would be incomplete without ZAPIK Theatre in
- Trara, pesem pelja, otroška ljudska glasbila na Slovenskem, MK, which Cvetko and Sitar joined their forces as artists and resear-
Ljubljana 2006 chers. Zapik is the smallest puppet theatre in Slovenia. Its shows
- Veliko malo prstno gledališče, Didakta, Radovljica 2010 are regularly featured in extensive pieces of research and projects
- Slovenske otroške igre od A do Ž, Celjska Mohorjeva, relating to ethnology, music, pedagogy and therapy. The two
Celje 2017 artists created a show for babies and toddlers as early as in 1997.
They merged documentary elements with artistic details, elimina-
In 2015 Cvetko received the Štrekelj Award for lifetime achie- ted the foot of the stage and interacted with their young spectators
vement in ethology. Among other important awards in ethnomu- as if they were co-creators of the show... Their performances are
sicology are the Murko Award for mounting a major exhibition typically interactive, small in scale and minimalistic.
called Zvoki Slovenije, od ljudskih pevcev do avsenikov (Sounds
of Slovenia - From folk musicians to the avseniks) in the Slovene Once on stage, Sitar and Cvetko take the wheel and create the
Ethnographic Museum in 2008, and the Kajuh Award for the mo- show from scratch. Zapik Theatre’s production boasts ten shows
nograph Jest sem Vodovnik Juri (I Am Vodovnik Juri) about a Slo- that took them across Slovenia several times, but most often to the
vene folk singer (1791–1858). coastal region. Their shows were featured at festivals in America,
Canada, Kazakhstan, Europe and the Balkans. In 2008 they em-
Throughout his career Cvetko has also worked in children’s book barked on a 10-day tour from Oxford to Edinburgh and in 2016
illustration. represented Slovenia at the Kids Euro Festival in Washington. They
pride themselves with a number of awards from festivals, particu-
As for his creative endeavours in professional Slovenian puppet larly for their shows Miška kaško kuhala (Mousey Made Porrid-
theatres, he mainly worked in design and music. ge) and Zgodba na gumbe (Buttoned Story).

Cvetko is a terrific kamishibai artist and the winner of the 2018 Zapik and kamishibai are similar in that they are minimalistic and
Golden Kamishibai Award he received for the best kamishibai small in scale.
show at the 6th Festival of Kamishibai in Štanjel.
In 2009 Cvetko imported the first printed samples of kamishibai
from Japan. In 2013 Zapik Theatre sparked widespread interest

29

in kamishibai in Slovenia and Cvetko and Sitar have played a key Razstavljena dela / List of exhibits
role: they enthused interesting artists, organised a national festival
and an international one just five years later. They have also esta- 1. Volk in sedem kozličkov / The wolf and the Seven Young Goats, Bra-
blished and headed the international symposium of the Slovenian ta Grimm / Brothers Grimm, likovna podoba / visual art: Igor Cvetko,
Theatre Institute on the art of kamishibai. 2014, tuš, akvarel, barvni svinčnik, svinčnik / ink, watercolour, coloured
pencil, pencil, 4 x 29,3 x 41,5 cm
Their kamishibai seminars inspired over 500 participants that toge-
ther started a real kamishibai movement. Many of them have de- 2. Oči niso samo za gledanje / Eyes Do More Than See, Isaac Asi-
veloped into great kamishibai artists, pedagogues and therapists. mov, likovna podoba / visual art: Igor Cvetko, 2014, pastel, flomaster,
For some, kamishibai has become a way of life. In recent years, akvarel / pastel, marker, watercolour, 4 x 29,5 x 41,5 cm
however, Slovenian kamishibai has gained global recognition.
3. Pisana ptica / The Colorful Bird, Jelena Sitar, likovna podoba / visual
art: Jelena Sitar, 2014, papir, origami, flomaster / paper, origami, mar-
ker, 3 x 29,3 x 41,5; 39,5 x 41,8 cm

4. O Skomarskem medvedu / The Tale of the Bear from Skomarje, Jurij
Vodovnik, likovna podoba / visual art Igor Cvetko, 2015, tuš, akvarel,
flomaster, barvni sinčnik / ink, watercolour, marker, coloured pencil, 4 x
29,3 x 41,5 cm

5. Razumem karkoli / I Can Understand Anything, Milan Dekleva, likov-
na podoba / visual art: Igor Cvetko, 2015, tuš, akvarel, akril, flomaster
/ Ink, watercolour, acrylic, marker, 3 x 29,3 x 41,8 cm; 29,3 x 89,5 cm

6. Grdina pod kamnom / Monster under the Rock, rezijanska ljudska
pravljica / Resian folk tale, likovna podoba / visual art: Igor Cvetko,
2016, blago, kamni, gumbi / fabric, stones, buttons, 4x 29,5 x 41,7 cm

7. Tartini (»Vražji trilček«) / Tartini (»The Devil’s Trill«), Igor Cvetko, likovna
podoba / visual art: Igor Cvetko, 2016, tuš, akvarel, pastel, barvna

30

fotografija, tempera / ink, watercolour, pastel, coloured photography, Odri / Stages
tempera, 4 x 29,3 x 41,5 cm
1. Ptica v gnezdu / The Bird in the Nest, 2017, les / wood, zaprt /
8. O skaklju in rusicah / The Tale of the Grasshopper and the Ants, re- closed: 12,5 x 15 x 4 cm Kamišibaj / Kamishibaj
zijanska ljudska pravljica / Resian folk tale, likovna podoba / visual art:
Igor Cvetko, 2017, tuš, akvarel / ink, watercolour, 4 x 29,8 x 39,7 cm 2.-6. zaprt / closed: 24,6 x 32x 8,2 cm, odprt / open: 37,5 x 64 x 7
cm, les, akril / wood, acrylic, zaprt / closed: 32,2 x 44,4 x 12,2 cm,
9. O vedrcu vode / The Tale of the Bucket of Water, albanska ljudska odprt / open: 48,4 x 89, 2 x 8,6 cm, zlati / golden, les / wood, zaprt
pravljica / Albanian folk tale, likovna podoba / visual art: Igor Cvetko, / closed: 36 x 46,2 x 12 cm, odprt / open: 50,5 x 92,7 x 8,2 cm
2017, tuš, akvarel / ink, watercolour, 4 x 29,3 x 41,5 cm
7. Zgodba na gumbe / Button Story, 2000, slikarsko stojalo, les /
10. Tehtanje duš / Weighing of the Souls, ljudska pesem / folk song, wood, 90 x 34 x 38 cm,
likovna podoba / visual art: Jelena Sitar, 2017, glina, blago, les / clay,
fabric, wood, 4 x 29,4 x 41,6 cm 8. V deželi prstnih lutk / In the Land of Finger puppets, 2014, les, blago,
akril / wood, fabric, acrylic,100 x 44 x 40 cm
11. Čarobni vodnjak / The wishing Well, Arnold Lobel, likovna podoba
/ visual art: Jelena Sitar, 2017, grafika / print, 9 x 25 x 28,5 cm 9. (mali) črni oder / (small) black platform, les, akril / wood, acrylic,
84,5 x 44 x 42,8 cm
12. Tri kozice / The tree Goats, Lužiškosrbska pripovedka / Serbian folk
tale, likovna podoba / visual art: Igor Cvetko, 2017, tuš, akvarel, barvni 10. (veliki) črni oder / (big) black platform, les, akril / wood, acrylic,
svinčnik / ink, watercolour, coloured pencil, 7 x 29 x 22,5 x 29 cm 100 x 44,4 x 43,5 cm

13. Dan, ko je sonce vzšlo dvakrat / The Day when the Sun rose twice, 11. Miška kaško kuhala / Mouse Spoon Cooked, les, papir, akril, tkanina,
Igor Cvetko, likovna podoba / visual art: Igor Cvetko, 2018, tuš, akva- flomaster / wood, paper, acrylic, fabric, marker, 77 x 66,5 x 29,5 cm
rel, papir / ink, watercolour, paper, 29,8 x 39,8 cm; 29,4 x 39,8 cm;
2x 29,8 x 39,7 cm 12. Zverinice iz Rezije, The Little Beasts of Rezija /, zaprt / closed 32,5
x 48x 2 cm, odprt / open 32,5 x 88,8 x 2 cm, karton, tuš, barvni svinč-
14. Ptica v gnezdu / Bird in the Nest, 2017, grafika / print, 4 x 10,1 x nik / cardboard, ink, colored pencil
15,1 cm
13. 11 lutk / 11 puppets, karton, kovina / cardboard, metal, 40 x 5 x
18,5 cm; 11 x 40 x 5–18,5 cm

31

Prireditelj / Organiser Razstava / Exhibition: 10 / 2019, Muzej in galerije mesta Ljubljane,
Bežigrajska galerija 1 in 2 Lutkovno gledališče Zapik Gosposka 15, 1000 Ljubljana, Slovenija
Za izdajatelja / For the Publisher Od skice do lutke in slike / City of Ljubljana Museum and Art Galleries,
Blaž Peršin From Sketch to Puppet and Painting Gosposka 15, 1000 Ljubljana
Izdajatelj / Publisher Lutke, skice, scenski elementi in video / Za izvedbo razstave in kataloga so pokazali
Muzej in galerije mesta Ljubljane, Puppets, sketches, set renderings and video posebno razumevanje in naklonjenost:
Gosposka 15, 1000 Ljubljana, Slovenija Bežigrajska galerija 1, For their special willigness to assist and their
City of Ljubljana Museum and Art Galleries, 18. september –30. oktober 2019 / understanding in the execution of the exhibition
Gosposka 15, 1000 Ljubljana 18. September–30 October 2019 and the compilation of the catalogue, many
Urednik kataloga / Editors of the catalogue thanks are due to:
Miloš Bašin, Rebeka Nared Enota 1:
Kustos razstave / Curator of the exhibition Bežigrajska galerija 1, Dunajska 31 Mestna občina Ljubljana –
Miloš Bašin 1000 Ljubljana, Slovenija Oddelek za kulturo
Besedilo / Text Enota 2:
Tanja Bokal, Jelena Sitar, Igor Cvetko Bežigrajska galerija 2, Vodovodna 3 Na naslovnici / On the cover
Dokumentacija / Documentation 1000 Ljubljana, Slovenija Fotografija / Photo: Zverinice iz Rezije, 1994
Miloš Bašin, Tanja Bokal, Tel. +386 01 436 69 57, 436 40 57 Zadnja stran ovitka / Back cover Tartini, 2016
Igor Cvetko, Jelena Sitar Fax. + 386 01 436 69 58
Angleški prevod / English translation www.mgml.si
Dunja Elikan
Lektorica / Lecturer 32
Jasmina Hlaj
Fotografije / Photos
Dokumentacija LG Zapik
Oblikovanje / Design
Miloš Bašin
Prelom / Layout
Marko Tušek
Naklada / Copies
200