Drago Tršar: Množice in figure

Drago Tršar

Množice in figure





2

Drago Tršar

Množice in figure

4

Milček Komelj

Tršarjeva ognjevita
stvariteljska strast

Drago Tršar se z neuničljivo ustvarjalno energijo najraje izraža v
gnetljivih gradivih in vseh formatih, od orjaških spomeniških do
miniaturnih, kot vsestranski kiparski ustvarjalec pa je tudi velik
mojster glazirane keramike. Njegovo osrednje kiparsko oznanilo
proslavlja obstoj človeka vsepovsod na zemlji, a tudi v oceanih in
kozmosu, zato je njegova keramična razstava umetnikov pozdrav
človeštvu, v katerem so intimno zajete njegova življenjska volja,
igriva svežina, ognjevita eruptivnost in z neizčrpnim ustvarjalnim
erosom napojena življenjska strast.

Izhodišče za tako ustvarjalnost temelji v Tršarjevem mladostnem
kiparstvu človeških množic, s katerim se je umetnik prepoznavno
uvrstil med prve svetovne mojstre te kiparske zamisli, stilizirane
človeške forme in razmerja med njimi pa je vnesel kot nosilni mo-
tiv tudi v abstraktne ali aluzivne krožne in vsakršne nosilne gmote
svojih kipov, ki so lahko hkrati izrecno likovno učinkoviti, izrazni
in simbolni; vseskozi pa z njimi mojster obvladuje in oživlja for-
mo v vseh njenih prostorskih razsežnostih, slikovito gnetljivo ali
geometrijsko jasno. Globinsko razbrazdane, reliefno sploščene ali
izglajene površine takih keramičnih stvaritev kot nadarjen slikar su-
vereno oživlja tudi z barvo, ne le temno modro, v kateri se razlega
zamolklo zvenenje večine razstavljenih kipov, ampak tudi z belimi,
sinjimi ali rdečimi in redkeje zlatimi poudarki, s katerimi človeško
navzočnost prestavlja tudi v cvetočo rastlinsko naravo in zna ustva-
riti celo pravcata rastlinska tihožitja z belimi ali pisanimi cvetovi.

To barvitost, ki je zanj videti samoumevna, zmore kot starodaven
alkimist doseči s suverenim žganjem gline, saj zlasti večje kipe, da
doseže želeno barvno učinkovitost, zapeče tudi po trikrat.

Tršarjev vesoljni likovni svet je znanik čvrste arhitektonske gradnje
in paradiža voljnih živih oblik, ki so naselile vso njegovo umetnost
in se veselo in vedno na novo prerajajo in vedno znova presene-
čajo, saj od zamisli in neštetih kot mimogrede v kiparsko gmoto
prestreženih utrinkov dobesedno prekipevajo. V njem sta v eno
zlita človek in arhitektura, človek in njegova zgodovina ter človek in
narava. Z gmotami svojih vertikalnih postav umetnik sugerira njiho-
va vzpenjanja k vrhu ter nakazuje medsebojna razmerja in dialoge
med ljudmi; s postavami, zbranimi vrh nosilnega deblastega pod-
stavka, ustvarja spomenike človeštvu, njegovemu vzponu, dilemam
in radoživosti. Njegov človek je vklenjen med arhitekturne površi-
ne, razčlenjen na segmente pa tudi zatopljen v intimo, ki jo zmore
še posebno poetično pričarati prav v barvito vzcveteli keramiki.
Njegov celovito poglobljen pogled na svet in naravo pa zaobjema
tudi izvotljeno kraško podzemlje in njegovo kapniško rast.

Posamezno figuro kipar večkrat podolgem razkolje v dve postavi, ki
se pogovarjata sami s sabo, človeško navzočnost pa kdaj izpostavi
tudi kot mogočno stoječo roko. Bele figurice ponekod kontrastno
zro v prostor kot iz niš ali oken magičnega arhitekturnega stolpa,
navdihnjenega ob misli na ameriške stolpnice, spet drugje so zbrane
po tri postave – moška, ženska in otroška – kot podoba družine v
posvečeni kapelici najvarnejšega zavetja; med vzpenjanjem v višino
se figuralne skupine v nadstropjih dvigajo na ramenih spodnjih, a
so vendar zlite v organsko likovno celoto, ki se razcveta kot ožive-
la človeška gora, antropomorfen stolp ali živa krošnja Tršarjevega
drevesa življenja.

6

Enaki figuralni segmenti kot v zemeljskih skladih so zajeti tudi v
viharne pljuske zaobljenih, vase upognjenih morskih valov, ki jih
kipar prestreza v imaterialni krhkosti, a hkratni mogočnosti hipnega
trenutka. Vsepovsod prisotni ljudje se vanje potapljajo in se iz njih
rojevajo kot roji Vener iz morske pene, se vzpenjajo po grebenih
in se zaganjajo v daljave. K valovom pa kipar iz gnetljive gmote
prikliče tudi čolne ali v čolnasto oblikovan okvir reliefno projicira
dramatično valovanje vznemirjenega človeštva, medtem ko posa-
mezno figuralno formo lahko razpotegne tudi v panoramsko silhue-
to značilno stilizirane, oglato razlomljene zleknjene kopalke.

Vsi taki prizori se bohotijo ter povezujejo v kompozicijske celote
v gibko razčlenjenih organskih gmotah kot Tršarjeva emanacija ži-
vljenja, prerajajočega se v večni rasti in vedno novih premenah in
pojavih, in prav Tršarjevi keramični kipi so gotovo najbolj živahen
in nenehno »razmnožujoč« se segment iz mojstrove očarljivo pre-
napolnjene delavnice. V njih je zajeto prav vse, kar označuje tudi
njegove mogočnejše spomenike in večje skulpture, vse to slikovito
oživljanje gmot, med katerim umetnik s svojimi navdihnjenimi prsti
obvladuje materijo s še vedno nezmanjšano ustvarjalno strastjo, je
Tršarju prešlo že dobesedno v kri. Z opevanjem človeške vsenav-
zočnosti, organsko povezane s kozmosom in naravo, je za vedno
prešinil vso svojo umetnost in z njo stvarniško zapolnil, univerzal-
no pomnožil in do kraja osmislil tudi svoje dragoceno in enkratno
človeško življenje.

8

V ateljeju Draga Tršarja

10

Postavitev v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, 2020

Množica, 27,5 x 48 x 13 cm, 1982
12

Figure v množici, 45 x 30,5 x 11 cm, 1985

Množica v stolpu, 74,5 x 27 x 28 cm, 1980
14

Množica II., 39 x 23,5 x 24 cm, 1988

Tri figure, 61 x 18 x 18 cm, 1985
16

Tri figure, 56,5 x 18 x 19 cm, 1981

Dve figuri, 61 x 16 x 15 cm, 1985
18

Figure v množici, 52 x 22,5 x 21 cm, 1981

Dve figuri, 55 x 17 x 15 cm, 1985
20

Štiri figure, 52 x 22,5 x 21 cm, 1981

Dve figuri, 51 x 16 x 17 cm, 1983
22

Tri figure, 63 x 21 x 20 cm, 1982

24

Množica in valovi, 20 x 77 x 17 cm, 1985

Tri figure, 53 x 28,5 x 17,5 cm, 2000
26

Kopalka, 33 x 52 x 17 cm, 1995

Ležeči akt, 118 x 20 x 15 cm, 1990
28



30

Postavitev v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, 2020

Množica, 54 x 24 x 33 cm, 1985
32

Množica I., 47,5 x 30 x 15,5 cm, 1988

34

Valovi, 34 x 70 x 25 cm, 1998

Množica v svetlobi, 34 x 34 x 13 cm, 1979
36

Množica v vetru I., 32 x 32 x 11 cm, 1979

Množica v krogu, 30 x 30 x 13 cm, 1979
38

Množica v valovih, 33,5 x 33 x 14 cm, 1979

Množica v vetru II., 32,5 x 33 x 11 cm, 1979
40

Tri figure v belem, 35,5 x 24 x 14,5 cm, 1985

42

Roka, 172 x 37 x 29 cm, 2000

Biografija

Akademik Drago Tršar se je rodil v Planini pri Rakeku leta 1927.
Na Akademiji za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani je diplomiral
leta 1951. Bil je učenec Borisa in Zdenka Kalina, Karla Putriha in
Petra Lobode, še pred vpisom na ALU pa je obiskoval Goršetovo
večerno šolo. Specialko je opravil pri profesorju Frančišku Smerdu-
ju. V letih 1956/1957 je bil prvi štipendist Prešernovega sklada.
Čeprav samosvoj umetnik, je Drago Tršar pripadal tudi dvema po-
membnima umetniškima skupinama: »Skupini 53« in »Grupi 69«.
»Skupina 53«, ki se je imenovala tudi »Grupa 53« ali »Mladi 53«,
je bila ustanovljena leta 1953. Sestavljali so jo mladi, moderno
usmerjeni umetniki Milan Berbuč, Mire Cetin, France Peršin, Mar-
ko Šuštaršič, Melita Vovk, Marijan Tršar in Drago Tršar, od leta
1955 pa še Alenka Eržen in Ivan Seljak – Čopič. »Grupo 69« pa
so leta 1969 ustanovili Janez Bernik, Jože Ciuha, Riko Debenjak,
Andrej Jemec, Kiar Bogdan Meško, Adriana Maraž, France Rotar,
Gabrijel Stupica, Marko Šuštaršič, Slavko Tihec, Drago Tršar in
Dževad Hozo.

Drago Tršar je sodeloval na številnih razstavah doma in v tujini, med
drugim na beneškem bienalu, razstavi documenta v Kasslu, v Muze-
ju Middelheim v Antwerpnu in Muzeju Guggenheim v New Yorku.

Od leta 1978 je bil redni profesor na ALU v Ljubljani. Nagrado Pre-
šernovega sklada je prejel leta 1968 za razstavljena kiparska dela v
Mali galeriji v Ljubljani leta 1967, Prešernovo nagrado pa leta 1990
za življenjsko delo. Leta 1991 je postal član Slovenske akademije
znanosti in umetnosti.

44

V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj je bil njegov obsežni ki-
parski opus predstavljen na treh samostojnih razstavah. Leta 2009
je galerija v sodelovanju z Gorenjskim muzejem pripravila pregle-
dno razstavo, leta 2012 pa je Tršar v galerijskih prostorih Pavšlarje-
ve hiše predstavil svoja dela v glini. Nazadnje je v Kranju gostoval
leta 2017 v sklopu medinstitucionalnega projekta Monument Dra-
go Tršar, ki je nastal v sodelovanju z Moderno galerijo, Galerijo
Murska Sobota, Obalnimi galerijami Piran, Mestno galerijo Ljublja-
na, Koroško galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec in Galerijo
Božidarja Jakca Kostanjevica na Krki.

Drago Tršar je v stalni zbirki Galerije Prešernovih nagrajencev
Kranj zastopan z 41 deli in je s podarjenimi deli eden najpomemb-
nejših donatorjev.

Marko Arnež

46



Drago Tršar

Množice in figure

Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj,
9. julij – 22. avgust 2020
Avtor besedila: dr. Milček Komelj
Avtor biografije in kustos razstave: mag. Marko Arnež
Fotografije: Marko Tušek
Jezikovni pregled: Iza Lucija Korošec
Grafično oblikovanje: Marko Tušek
Tisk: Tiskarna GTO Košir
Naklada: 200 izvodov
Založil in izdal: Gorenjski muzej;
zanj: mag. Marjana Žibert
Kranj, julij 2020
Delovanje galerije omogoča Mestna občina Kranj.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
730(497.4):929Tršar D.
TRŠAR, Drago
    Množice in figure : [Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, 9. julij - 22. avgust 2020] /
Drago Tršar ; [avtor besedila Milček Komelj ; avtor biografije Marko Arnež ; fotografije Marko Tušek]. -
Kranj : Gorenjski muzej, 2020
ISBN 978-961-7071-12-2
COBISS.SI-ID 21090819

1

2

48 3