Rastoča knjiga 2020

RASTOČA KNJIGA 2020

ZORA RUPENA – KATJA

(MONOGRAFIJA)

Novo mesto, februar 2020

Rastoča knjiga 2020
ZORA RUPENA – KATJA
Mentorji monografije Zora Rupena – Katja:
Valter Rabič, Danica Rangus, Zlata Valentić

Urednica: Zlata Valentić
Zapis o slavnostni prireditvi sta pripravila:
novinarski krožek (mentorica Zlata Valentić)

foto krožek (mentorica Mojca Saje)
Oblikovanje: Srečko Skube

Novo mesto, februar 2020

»8. februar, slovenski kulturni
praznik, nas vsako leto spomni, da
nas temelji slovenstva – slovenski
jezik, kulturna dediščina in
vrednote, ki nas že več kot tisoč let
bogatijo – zbližujejo in trdno
povezujejo v narod. Prihodnost
pripada tistim, ki se zavedajo
bogastva svoje kulture in
zgodovine. Kultura pa ni le stvar
preteklosti. Naše ustvarjanje,
izražanje, vrednote, kot so
prijateljstvo, želja po znanju,
optimizem, delavnost, sočutje,
modrost, svoboda, nas oblikujejo
in nam zagotavljajo svetlo
prihodnost,« je v uvodnem govoru
k slovesni prireditvi poudarila
ravnateljica Marta Pavlin
.

Slovenska himna

V letu 2019 smo praznovali 90 let šolske zgradbe. Odločili smo se pobrskati po
spominih, ki jih že zastira pozaba. Tri desetletja se je šola imenovala Osnovna
šola Katje Rupena. Spomine na Zoro Rupena – Katjo smo ob 100-letnici njenega
rojstva zbrali na straneh rastoče knjige, ki jo je 7. 2. 2020 na slovesnosti pred
slovenskim kulturnim praznikom učencem, gostom in delavcem šole predstavila
učiteljica Danica Rangus.

Katja, Anja in Tija so nastopile s Prešernovo Vrbo.

Gostje na slavnostni prireditvi ob drugem listu Rastoče knjige

Danica Rangus: »Pričujoča monografija Zora Rupena – Katja je nastala po
raziskovalni nalogi, ki je bila zelo pohvaljena. Šola s ponosom hrani portret Katje
Rupena, ki ga je naslikal priznani novomeški slikar Vladimir Lamut, ki je bil tudi
učitelj na naši šoli. Podarjena je bila šoli, zato jo skrbno hranimo.«

Vladimir Lamut: Zora Rupena – Katja (olje na platno)
Kdo je bila Katja Rupena?

Otis in Zoja sta predstavila Katjo Rupena: »Zora Rupena s partizanskim imenom
Katja je bila rojena leta 1920 v Mirni Peči. Tam je obiskovala ljudsko šolo, nato
pa gimnazijo v Novem mestu, ki pa jo je morala zaradi bolezni zapustiti. Ko je
ozdravela, je odšla na meščansko šolo, potem pa na državno gospodinjsko
učiteljišče v Srbijo, kjer je leta 1940 maturirala z odličnim uspehom. Prvo službo
je dobila v Mali Nedelji na Štajerskem, kjer jo je zatekla vojna. Vrnila se je v
Mirno Peč in se takoj vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Že pred vojno je
delala v naprednih organizacijah, zlasti v Društvu kmečkih fantov in deklet.
Zagnano je delovala v OF in opravljala zahtevne kurirske naloge.
Katja je padla na pragu svobode 27. 2. 1945 pri Sv. Antonu – prav blizu vasi, kjer
je pred vojno službovala. Ni dočakala osvoboditve, o kateri je tako toplo in
upajoče pisala materi v svojem zadnjem pismu.

Otis in Zoja predstavljata Katjo Rupena.
Vsi, ki so poznali Katjo, ne bodo nikoli pozabili njenih vrlin, njene odločnosti in
poguma, s katerim je prenašala največje nadloge vedno z nasmehom in dobro
voljo, ter njene odkritosrčnosti, zaradi katere je bila tako priljubljena med svojimi
tovariši. Omeniti moramo njeno ljubezen do matere, ki ji je pisala iz partizanov
topla in prisrčna pisma, jo bodrila in slikala srečno prihodnost v svobodi.
Ljubezen do matere se v teh pismih prepleta z globoko in nesebično ljubeznijo do
domovine, za katero je žrtvovala svoje življenje. Pokopana je v družinskem grobu
v Mirni Peči.«

Mali in srednji gumbki pojejo šolsko himno.

Našemu vabilu na prireditev sta se odzvala nečaka Zore Rupena - Katje dr. Katja
Stražiščar in dr. Vladimir Osolnik. Spomine na Katjo Rupena je obudila dr. Katja
Stražiščar: »O Katji, po kateri nosim ime, sem slišala od njene mame, moje stare
mame, ki ni nikoli prebolela hčerine smrti, in od svoje mame, njene sestre. Ko sva
s staro mamo hodili na pokopališče v Mirni Peči, mi je pripovedovala podrobnosti
iz Katjinega življenja. Katja je imela zelo rada živali. Imela je psa Volka, ki jo je
vsak dan spremljal na železniško postajo, od koder se je odpeljala v šolo v Novo
mesto. Včasih jo je tudi počakal.
Katja je bila vedno rada urejena. Imela je dolge lase, ki si jih je spletla v kito. Tudi
v partizanih je vsak večer trak skrbno zložila in si ga zjutraj vpletla v kito.
Zelo rada je imela konje in se je tudi dobro spoznala nanje. Nekoč je bila pri
prodaji. Prodajalec je kupcu na dolgo in široko hvalil konja. Katja pa je konju
pogledala v zobe, ugotovila, da hvala ni upravičena, in seveda to tudi pri priči
povedala. S prodajo ni bilo nič.

Dr. Katja Stražiščar obuja spomine na Katjo Rupena.
Ko sem bila stara toliko kot vi, učenci, sem se začela spraševati, kaj je vodilo to
lepo, mlado, pametno, izobraženo dekle iz premožne družine, da je zapustila vse
to in se ni umaknila pred vojno vihro k sorodnikom, ampak se je z ruzakom, v
katerem je imela vse svoje premoženje, odpravila v gozd, hodila od vasi do vasi
in spodbujala ljudi za boj za svobodo, obrambo naroda in jezika. Šele kasneje, ko
sem brala pisma, ki jih je pisala svoji mami in fantu Niku, sem začela počasi
dojemati, da so v življenju pomembnejše stvari od udobja.

Stojan Batič: Katja Rupena (doprsni kip pred OŠ Center)

Katja je dobila osnove razumevanja družbe že v družini. V Mirni Peči so imeli
veliko knjižnico, za celotno družino je bilo branje in znanje vrednota. Socialni
čut, ki si ga je izoblikovala v družini, je bil zelo pomemben za njeno opredelitev
za boj. Zelo jo je prizadela neenakopravnost žensk v tedanji družbi – le redka
dekleta so imela možnost hoditi v srednjo šolo, jo končati in se osamosvojiti. Vse
to jo je tako močno preželo, da se je bila pripravljena podati na težko pot in za
svoje cilje žrtvovati celo življenje. Vso svojo energijo in vse svoje znanje, vse je
vložila v to, da je motivirala ljudi, predvsem ženske, da se zavedo svojega

položaja in svoje vrednosti, da gledajo optimistično v prihodnost in da so
pripravljeni kaj naredit, da bo boljše. Tudi danes se po svetu dogajajo krizne
situacije in se pojavljajo ljudje, ki so pripravljeni zapustiti svojo cono udobja in
narediti kaj dobrega za vse ljudi, da bo življenje boljše za vse, ne da bi pomislili
na lastne koristi – to je treba močno poudariti.
Vaša šola je tri desetletja nosila ime po Katji. Po izobrazbi je bila učiteljica Zanjo
je bilo znanje vrednota. Bila je mlada in optimistična, polna načrtov za prihodnost.
Da so po njej poimenovali šolo, se mi je zdelo zelo simbolno – šola, ki je center
življenja, izobraževanja, optimizma, je nosila ime dekleta, ki je vse to imelo.
Mene so poimenovali po njej in sem na to ponosna. Verjetno imam tudi nekaj
njene trme in vztrajnosti.«

Gostje poslušajo predstavitev Rastoče knjige 2020.
Nato je Danica Rangus predstavila Rastočo knjigo 2020: »'Ker po nas, bode vas
jo srčno branit klical čas!' Tako nam je Prešeren predal odgovornost za
domovino. Simbol našega naroda je slovenski jezik, ki se ga učimo ljubiti tudi s
pomočjo projekta Rastoča knjiga.
'Prav zgodbe so pomembne, saj gradijo naš vrednostni sistem, vplivajo na naše
doživljanje sveta in ustvarjanje lastne zgodbe, lahko nas zaznamujejo za celo
življenje …

Zato potrebujemo močne zgodbe – takšne, kot sta zgodba o Katji ali zgodba o
Rastoči knjigi, ki se je razrasla preko meja, ' je zapisala dr. Jožica Jožef Beg v
spremni besedi k naši knjigi.
Tone Pavček pa je na začetku tega slovenskega projekta zapisal: 'Rastoča knjiga
je več kot knjiga. Je skrinja narodne zaveze, je duh, ki se nad časom dviga, je
zvezda stalnica, ljubezen.'
Danes smelo in s ponosom dodajamo naši knjigi drugi list, ki so ga pomagali
uresničiti naši donatorji in sponzorji.

Donatorji in sponzorji, ki so pomagali uresničiti naš projekt

Na drugi list smo zapisali besede, ki jih je o Katji izrekla Olga Vipotnik: 'Trden
značaj, optimizem, veselje do dela in domače zemlje – to so bile njene najlepše
odlike.'«
Sledil je nagovor dr. Janeza Gabrijelčiča, očeta Rastoče knjige: »Vesel sem, da
sem prisoten na tej slovesnosti, ki povezuje najmlajše in najstarejše Slovence,
Dolenjce, Novomeščane. Lepo ste povezali Prešerna, Katjo Rupena in dolenjske
umetnike. Naša naloga je, da nadaljujemo njihovo delo. Rastoča knjiga nam s
svojimi sporočili kaže pot v prihodnost. Deček in deklica z rastočo knjigo rasteta
in odraščata – z njima moramo odraščati mi vsi.

Dr. Janez Gabrijelčič
Na novomeški rastoči knjigi, ki vsako leto dobi nov list, pišejo besede Mirana
Jarca: 'A neko uro se je prebudila beseda sproščevalka čudotvorna, ki sta ogenj
in vihar ji pokorna in vsega, vse do dna je presvetlila.' Danes smo slišali veliko
lepih besed in sporočil o vrednotah, ki jih moramo nositi v sebi. Vrednote lahko
navedemo kar po abecedi: A – biti aktivni, B – biti pokončni, C – imeti cilje, na
koncu imamo Z – zdravje in znanje – vse to bo naredilo naše Življenje bogato.

Dr. Janez Gabriječič
Ta ura med vami, učitelji in učenci, je bila bogata. Čestitam ravnateljici, učiteljem
in vsem učencem.«

Ravnateljica Marta Pavlin z gosti in mentoricama
Prireditev Rastoča knjiga 2020 se je zaključila z odkritjem napisa na drugem listu.
Deček in deklica, ki bereta in ustvarjata, pa sta že uprla pogled k novim dosežkom.

Deček in deklica z drugim listom Rastoče knjige

Nekaj dni po prireditvi pa nas je razveselilo prijazno pismo dr. Katje Stražiščar,
naslovljeno na našo pedagoginjo Zlatko Gazvoda:

Spoštovana gospa Gazvoda,

oglašam se Vam še vedno pod vtisom prisrčnega, spoštljivega in zanimivega
včerajšnjega srečanja. Koliko pozitivne energije, dobronamernosti, optimizma,
sodelovanja, medsebojnega razumevanja in spoštovanja je bilo čutiti! Od srca
čestitam ne le za odlično izvedbo programa, temveč tudi za vzdušje, ki je
prevevalo vse prisotne. Izpolnjujem svojo obljubo in pošiljam prepis iz Zorinega
pisma Niku s Primorske, ki je bila od leta 1922 pod Italijo. Takole glasi:

"Sedaj ti bom skušala opisati, kako izgleda bližnja okolica. Imamo par šotorov,
naš šotor je majhen in prav prikupen. Tu je mala ravninica, gori nad nami pa so
ogromne skale in zjutraj, ko solnce vzhaja se prav lepo lesketajo vse skale v
solncu. Vse naokrog je gozdiček-lepo .Če pogledaš doli v dolino vidiš majhna
grička posejana z malimi belimi hišicami. Prav sedaj solnce zahaja, poslednji
žarki objemajo prelepe primorske gričke. Gledam v dolino, po poti hiti mlada
žena z otrokom, pot se vije prav med hribi, zadaj pa zahaja solnce. Stala in gledala
bi vse skupaj ne vem kako dolgo, ko je vse tako lepo. Nebo je pa jasno, lepa sinja
barva, kot je malo kdaj. – Morala sem prekiniti – Noč je že, nebo je posuto z
neštetimi zvezdicami, pravkar se je utrnila ena. Mar se spomniš, ko sva gledala,
ko so se utrinjale zvezdice....Sinoči sem bila na sestanku, bilo je mnogo žena in
deklet. po končanem sestanku so peli. Vesela sem bila, ko sem videla, kako znajo
še vse slovenske pesmi. Tudi slovensko še lepo govorijo. Mlajše generacije pa ne
znajo več..."

Stara mama mi je pravila, da je Zora hrepenela po družini, otrocih, ljubezni enako
močno kot po svobodi.

Prijazen pozdrav in vse dobro Vam želim.

Katja Osolnik-Stražiščar

Rastoča knjiga 2020
ZORA RUPENA – KATJA

Mentorji monografije Zora Rupena – Katja:
Valter Rabič, Danica Rangus, Zlata Valentić

Urednica: Zlata Valentić

Zapis o slavnostni prireditvi sta pripravila:
novinarski krožek (mentorica Zlata Valentić)

foto krožek (mentorica Mojca Saje)
Oblikovanje: Srečko Skube

Novo mesto, februar 2020