ODKRIVANJE DEBELEGA RTIČA

ODKRIVANJE DEBELEGA RTIČA

NAČRT VODENJA
Seminarska naloga za tekmovanje TURISTIČNI VODNIK za mlade od 16 do 29 let

Avtorica: Kristina Perič

Mentorica: Marina Laslo
Srednja šola Izola

22. MAREC 2018

KAZALO

ZEMLJEVID POTI..................................................................................................................................2
TOČKE OGLEDOV.............................................................................................................................2

UVODNI NAGOVOR.............................................................................................................................3
RAZGLEDNI STOLP...........................................................................................................................4
BUNKER ..........................................................................................................................................5
SVETILNIK .......................................................................................................................................6
VOJAŠNICA......................................................................................................................................7
LAZARET- MEJA Z ITALIJO ................................................................................................................9
RESSLOV GAJ.................................................................................................................................11
RAZGLEDNA TOČKA.......................................................................................................................12
ZDRAVILIŠČE .................................................................................................................................13
KLIFI ..............................................................................................................................................15
TRTE .............................................................................................................................................16

Podatki za samostojen ogled:............................................................................................................18
VIRI...................................................................................................................................................19

1

ZEMLJEVID POTI

4 km

Slika 1: zemljevid poti Začetna in končna točka

TOČKE OGLEDOV

1. Razgledni stolp
2. Bunker
3. Svetilnik
4. vojašnica
5. Lazaret- meja z Italijo
6. Resslov gaj
7. Razgledna točka
8. Zdravilišče
9. Klifi
10. Trte

2

UVODNI NAGOVOR

Prav lepo pozdravljeni! Sem Kristina Perič, dijakinja 2. letnika Srednje šole v Izoli in prav z veseljem
vam bom, z mojim načrtom vodenja, ki predvideva dolg sprehod med vinogradi in ob obali, skušala
približati moj domači kraj. In kako je vse začelo? Odzvala sem se povabilu na tekmovanje. Kaj
pokazati, kam vas popeljati? Profesorica mi je svetovala, da naj razmišljam v smeri:»kaj bi pokazala
tvojim prijateljem, ki bi prišli k tebi na obisk, kaj poznaš, kaj bi še rada odkrila, na kaj si ponosna, kaj
poznajo tvoji starši, stari starši?«. In tako je nastala ta naloga, načrt vodenja po Debelem rtiču.
Fotografije v nalogi so nastajale med mojim raziskovanjem terena.

Zgodba mojega dedka je bil glavni povod za nastanek te seminarske naloge in prav on je bil tisti, ki mi
je vzbudil tolikšno zanimanje o samem kraju.

Pred kratkim je postal Debeli rtič krajinski park, in s tem strogo zaščiteno območje. Debeli rtič
sestavljajo vinogradi, gozdovi ter morje, ki skupaj tvorijo enkratne poglede in obiskovalce
navdušujejo na vsakem koraku. Majhna poselitev in odsotnost prometa na večjem delu polotoka sta
pripomogla k ohranitvi neokrnjenosti narave in razvoj zdravilišča. Dandanes veliko ljudi obišče Debeli
rtič, vendar marsikateri ne poznajo preteklost tega kraja in vseh skrivnosti, ki jih skriva. Zato naj Vas
popeljem po Debelem rtiču in razkažem Debeli rtič v novi luči, skupaj bomo potovali skozi čas in
odkrivali Debeli rtič kot še nikoli. Pot se začenja in se tudi konča pred avtobusno postajo pri
zdravilišču. Pred nami je 4 kilometre dolga pot, tako da pripravite si svoj nahrbtik in pohodniške
čevlje, pa tudi kopalke, če nam bo plima nagajala med potjo.

Nekaj splošnih informacij; Debeli rtič, po italijansko Punta grossa spada pod najmlajšo občino v
Sloveniji - Ankaran, in sicer leta 2011, ko se je kot naselje odcepilo od občine Koper. Je del Miljskega
polotoka, ki se je z osamosvojitvijo razpolovil na dva skoraj enaka dela, Debeli in Tanki rtič, ki se
nahaja tik za mejo z Italijo.

Slika 2: zemljevid Milskega polotoka

3

RAZGLEDNI STOLP

Debeli rtič je nekoč bil pomembna vojaška izvidnica, danes pa je zaščiten krajinski park. Skozi stoletja
je pripadal številnim pokrajinam in državam, Histrom, Rimljanom, Gotom, Frankom, Slovanom,
Beneški republiki, Napoleonu, Habsburžanom, Italiji, Jugoslaviji in na koncu postal del samostojne in
neodvisne Slovenije. Rada bi Vam pa kaj več povedala o zgodovini Debelega rtiča med in po 2.
svetovni vojni in vplivih na okolje in ljudi. Začnimo s časom pred 2. svetovno vojno, v tistem času je
Italija dobila Istro, pod katero je spadal tudi Debeli rtič, kot nagrado za vključitev na stran antantnih
sil, čeprav se je to zgodilo dokaj pozno. Tako je ta del prešel pod fašistično Italijo, ki ni hotela slišati o
slovencih in slovenskem jeziku. Domačini so se jim morali prilagoditi in govoriti v njihovem jeziki.
Med 2. svetovno vojno je prišel ukaz iz nemške armadne skupine, da morajo utrditi italijanske fronte
v južnem delu osrednje Italije ter oba boka fronte, ligursko in Jadransko obalo z istrskim polotokom.
Tako so prišli na današnjo slovensko obalo, vključno z Debelim rtičom, nemške vojaške posadke. Te
so bile stacionirane v vseh obalnih krajih ter na izpostavljenih točkah v obalnem zaledju. Začeli so
urejevati Debeli rtič v vojaško izvidnico, glavna je bila med temi vinogradi, z svojim razglednim
stolpom. Razgledni stolp je bil glavni adut za nadzor sovražnih ladij, saj je nudil izvrsten pogled na
Jugoslavijo in tudi Italijo. Iz njega so sporočali koordinate ladij.

Slika 3:Razgledni stolp

4

BUNKER

Poleg razglednega stolpa so bili postavljeni po
celotnem Debelem rtiču bunkerji. Vsi so bili med
seboj povezani v podzemnih rovih, večina jih je
danes zasutih in nedostopnih za podrobnejši ogled.
Je pa pomembno to, da so bili vsi obrnjeni proti
Jugoslaviji, za boljši nadzor nad Jugoslavijo. V tistem
času je bilo tudi veliko dreves posekanih, da so imeli
nemci več prostora za prinašanje orožja. Posledica,
ki jo je za sabo pustila 2. svetovna vojna je bila ta,
da je na tem področju ostalo veliko min, nekatere
so še pred nekaj časa odkrili med vsakdanjim delom.

Slika 4: stopnice v bunkerju

Slika 5: Bunker

5

SVETILNIK Pri svetilniku je morska
gladina še posebej nizka,
Slika 6: pogled s punte v preteklosti so imele
- ladje s tem delom prave
preglavice in ni bilo
enkrat, da so na poti v
Trst ladje nasedle. Zaradi
varnosti in boljšo
koordinacijo so postavii
današnji svetilnik, da
morajo ladje pluti na levi
strani, kjer je zadostna
globina morja.

Slika 7: tabla o zavarovanem območju

6

VOJAŠNICA

Po 2. svetovni vojni je na območju Tržaškega zaliva nastalo Svobodno tržaško ozemlje, tako
imenovana nevtralna država. Nastala je s pariško mirovno pogodbo leta 1947 in obstajala vse do
londonskega sporazuma leta 1954. Ozemlje je bilo razdeljeno na dva dela, na cono A, ki so jo
upravljale zavezniške sile in cono B, ki je bila pod upravo Jugoslavije. Po londonskem sporazumu leta
1954 so cono A priključili Italiji in cono B Jugoslaviji. Domačini pripovedujejo da je bil ta čas zares
krut. Veliko italijanov se je kaj hitro odselilo iz Debelega rtiča v Italijo, kjer pravijo, da so bili boljši
pogoji. Tako je večina domačinov izpraznila Debeli rtič, kar je tudi razlog, zakaj je danes tako malo
domačinov, ki so živeli na tem območju že pred vojnama. Z odhodi domačinov in koncem vojne, je
kmetijska zadruga prevzela njive in začela nasejevat breskve, razno zelenjavo in vzgajat živino, bilo je
vsega, potrebni so bili samo še delavci. Ker pa je bil Debeli rtič prazen, zaradi odselitev, so delavci
prihajali iz Štajerske, Hrvaške in Bosne. Po pripovedih priseljencev, so bili njihovi prihodi
nedobrodošli, italijani so neradi odšli od tukaj, zato so pred svojim odhodom pustili hiše v razdejanju
in razsutju. Ampak ne glede na to, ljudje so se borili in delali vse vrste del, samo da so na koncu
poskušali dobiti dovolj sredstev za preživetje, vendar včasih niso po par mesecev dobili nič. Skratka
življenje v tistem času ni bilo lahko. Takrat je delovala tudi karavla, kjer so janičarji varovali težko
prehodno mejo v Italijo. Prehod praktično sploh ni bil dovoljen, brez dovolilnic, katere so delavci
potrebovali, da so se sploh lahko gibali v območju Lazareta, kjer so delali. Vse to pa ni ustavilo ljudi v
poskusih tihotapljenja čez mejo. Eni so pri tem imeli srečo in so preživeli, spet drugi pa niso imeli
takšne sreče in se je za njih življenje slabo končalo. Problem v zvezi z mejo je bil tudi ta, da so jo
večkrat čez noč premikali. Ljudje so tako odšli spat v Italiji in so se zjutraj zbudil v Sloveniji. Ljudje so
bili zaradi tega zelo zmedeni.
V sedanjosti, slovenski policaji pa tudi vojaki in gasilci, večkrat uporabljajo vojašnico, nekdanjo
karavlo, in okolico za prirejanje zabav, zaradi česar smo domačini poimenovali plažo kar policijska
plaža. Danes je vojašnica last ministrstva za obrambo in ponuja začasno prebivališče prosilcem za azil.

7

Slika 8: nekdanja vojašnica
8

LAZARET- MEJA Z ITALIJO

Kot zanimivost, zakaj ime Lazaret. Karavla na italijanski strani je imela za svoje vojake v času 2.
svetovne vojne svojo bolnišnico, iz katere izhaja to ime Lazaret. Beseda pojmuje vrsto bolnišnice za
okuženostjo z gobavostjo in kugo. Čeprav bi lahko rekli, da je bil to bolj zbirni center za bolnike, saj
takrat še niso poznali postopka zdravljenja. Sama beseda lazaret je sprva izvirala iz imena Lazar, ki je
bil po svetem pismu čudežno ozdravljen gobavosti in ga zato imajo kot zavetnika teh bolnikov.
Novejša razlaga pa pravi, da je beseda izpeljana iz Nazaret. Prva ustanova, ki je skrbela za to vrsto
bolnikov, je bil namreč samostan Svete Marije iz Nazareta iz Benetk. Iz nazareta naj bi s časom postal
lazaret, tudi zaradi logične povezave s svetim Lazarjem.

Tukaj je bila zadnja potrjena meja med Jugoslavijo in Italijo. Sprejeta je bila leta 1975 z osimskim
sporazumom. Poleg določitve mej, sta z osimskim sporazumom Italija in Jugoslavija sprejeli sporazum
o pospeševanju gospodarskega sodelovanja in protokol o skupni prosti coni, kar je bistveno
spremenilo življenje domačinov. Karavle so odpadle in njihovo mesto so zasedli cariniki, ki so
prepuščali miren prehod meje z osebnim dokumentom. Prav zaradi množičnega odseljevanja
italijanov v Italijo v času con, je med državama tedanje Jugoslavije in Italije, ostalo odprto vprašanje o
premoženju, ki so ga ljudje puščali za sabo. Slovenija je plačala odškodnino, ki se je vlekla že od
Jugoslavije, medtem ko jo Italija, še danes ne želi plačati, saj so tudi slovenci iz Italije bežali v tedanjo
Jugoslavijo.
25. julija leta 1991 se je Slovenija odcepila od Jugoslavije in postala samostojna in neodvisna država,
po čemer je severni del nekdanje cone B pripadel Sloveniji, južni pa Jugoslaviji. Razglasitev
samostojnosti je bil pogumen korak za nas slovence, to seveda Jugoslaviji ni bilo všeč in so že drugi
dan napadli mejne prehode, med njimi je bil tudi Debeli rtič. Vojna se je srečno končala, s predajo
jugoslovanskih vojakov in njihovim vkrcavanjem nazaj domov. To je bila naša prva vojna od
osamosvojitve in z njo smo tudi pokazali, da smo lahko kljub naši številčnosti uspešni, le če držimo
skupaj.
Prvega maja leta 2004 je Slovenija postala članica Evropske Unije, je prišlo do določenih sprememb.
Slovenija je po novem izdajala evre in ne več tolarjev, poleg tega pa je prišlo do sprememb v zvezi z
mejo med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Le z Hrvaško je stanje isto kot v bivši Jugoslaviji. Uvedena je
bila Schengenska meja, katera omogoča prost pretok ljudi in blaga, brez carinskih pregledov.

9

Slika 9: meja z Italijo
10

RESSLOV GAJ V 19 st. je Debeli rtič pridobil svoj lasten
Hrastov gozd po zaslugi Josefa Ressela.
Slika 10: tabla v Resslovem gaju Ressel je bil rojen na Češkem po študiju v
Avstriji pa je prišel k nam. Bil je znan kot
izumitelj ladijskega vijaka. Ali ste vedeli,
da ga je prvič preizkusil na reki Krki na
ladijskem modelu. Gozdarji pa ga poznajo
kot gozdarskega inženirja, ki je uvajal
napredno pogozdovanje in si prizadeval za
pogozdovanje Krasa. Za ozaveščanje
pomebnosti gozda za okolje je bil
ustvarjen Resslov gaj, poimenovan po
Josefu Resslov. Po gaju vodi dvo
kilometerska učna pot, po kateri se
obiskovalec lahko seznani z različnimi
drevesnimi sestoji in grmičevjem (puhasti
hrast, mali jesen, črni gaber, brnistra, ruj,
…) in preko tabel razbere zanimive
podatke o hrastovem gozdu. Osnovne šole
ta kraj redno obiskujejo, saj se tudi te
zavedajo pomebnosti gozdov v Sloveniji.

Slika 12: pot V Resslovem gaju Slika 11: tabla v Resslovem gaju
11

RAZGLEDNA TOČKA

Debeli rtič je strukturno težko dostopno območje, kar se pozna pri skromni poselitvi in neokrnjeni
naravi, katera se je ohranila vse do danes. Da pa bi to pestrost narave vzdrževali še v prihodnje
generacije je Debeli Rtič postal krajinski park. Sprememba je nastala ne dolgo nazaj in bo imela velik
vpliv na nadaljno tukajšnje življenje. Zavarovali bodo celoten polotok med zalivoma Valdotra in Sv.
Jernej. To je bil dolg boj Krajevne skupnosti Ankaran z Koprsko občino. Ta je želela Debeli rtič
popolnoma preurediti in pozidati, a Ankarančani se nismo dali in smo se zavzeli za Debeli rtič, zbirali
smo podpise krajanov, organizirali zborovanje in predlagali, da turistom raje ponudimo Debeli rtič kot
neokrnjen naravni spomenik in ga zaščtimo. Zgodba se je srečno končala in Koper ureditvenega
načrta za Debeli rtič niso nikoli sprejeli.

Slika 13: pogled iz razgledne točke

12

ZDRAVILIŠČE

Slika 14: vhod v zdravilišče

Po pripovedovanju starejših
domačinov, naj bi Debeli rtič
bil nekoč v lasti bogate
italijanske grofice. Ko je bil
čas, da zapusti ta svet, se je
odločila, da bo Debeli rtič
podarila v zdraviliške namene
takratnim oblastem, saj ni
imela potomcev Od takrat
dalje se je Debeli rtič razcvetel
v zdraviliško območje z
velikimi uspehi, zaradi tega,
so ga domačini poimenovali rt
dobre nade (rt dobrega
upanja). Ampak to je le
pripoved, v kateri se pa
sigurno najde nekaj resnice.

Zamisel o nastanku zdravilišča in letovišča za otroke na Debelem rtiču, po katerem je najbolj znan
Debeli rtič, se je porodila leta 1955. S pomočjo prostovoljcev je 13. junija leta 1956 prišlo na Debeli
rtič na letovanje prvih 100 otrok, kar dandanes obeležujejo kot rojstni dan Mladinskega zdravilišča na
Debelem rtiču.

S pomočjo donacij ter prostovoljnega dela se je Mladinsko zdravilišče preko let postopoma
dograjevalo in dobivalo današnjo podobo, njegova skrb in poslanstvo pa se tudi v današnjem času
kažeta kot udejanjanje vizije, ki je nastala daljnega leta 1955 (širiti vrednote zdravja in zdravega
življenja). Čudovito okolje, izpopolnjena infrastruktura pripomorejo k izjemi krepitvi zdravja in
boljšemu počutju tako najmlajših, mladih, družin in starostnikov že vrsto let.

V njem potekajo zdravstvena letovanja in rehabilitacije, kot so kolonije diabetikov, astmatikov ali
otrok s celiakijo, pa tudi letovanja otrok iz
socialno ogroženih okoljih, šol in vrtcev v
naravi ter priprave mladih športnikov v okviru
športnih taborov, letno tako obišče zdravilišče
kar 15.000 otrok. Njihov center zdravja zdravi
težave z alergijami, kožnimi obolenji, obolenji
dihal, funkcijsko prizadetost po poškodbah in
operaciji gibal, vsako leto pa imajo tudi svojo
šolo astme.

Slika 15: mladinski dom Rakovica

13

Novost zdravilišča pa je uvedba novega programa in sicer to bi bil program zdravljenja prekomerno
prehranjenih in debelih otrok in mladostnikov. Raziskava je pokazala, da je v Sloveniji prekomerno
prehranjenih kar 57.000 otrok do 15 let starih. V program bi letno sprejeli 320 otrok in mladostnikov,
starih od 4 pa vse do 26 let. V 2 tednih bi s pomočjo specialistov otroci in mladostniki izboljšali svoj
odnos do hrane, telesa in sebe in svojih čustev. Program bo tudi vključeval starše, saj je ključno da se
že pri starših naredi sprememba pri načinu življenja, s čim bodo posledično sledili tudi otroci.
Debelost pri otrocih in mladostnikih je aktualen problem, z uvedbo programa si bi prizadevali
izboljšati življenje posameznikov in razbremenili javno zdravstvo na področju debelosti in bolezni v
povezavi z debelostjo. Iz tega vidika je ta pogram potreben.

Slika 16: plaža pri zdravilišču

14

KLIFI

Najstrožje zaščiteni del krajinskega parka Debeli rtič
so ob vznožju abrazijske terase in klifi na zahodu,
tukaj je karkšnokoli poseganje, ki bi škodovalo naravi
prepovedano. Tukajšni klifi so visoki od 12 pa vse do
21 metrov in so poraščeni s toploljubimi rastlinami,
predvsem z žuko in južno šmarno deteljo. Pogosti
med njimi so tudi hrast, bor, črni gaber, robinja in
robida. Najpogostejši pripadniki živalskega sveta so
morski jež, spužva spremenljivka, klapavica, ostriga,
brizgač in mali morski pajek. V času oseke se je
vredno sprehoditi ob teh lepih klifih in občudovati kaj
je vse je ustvarila mati narava. Zaradi abrazije,
preperevanja in odplakovanja se klif pomika v kopno s
povprečno hitrostjo od 1 do 2 centimetra na leto, kar
je edina skrb nekaterih domačinov, saj so si zazidali
hiše blizu roba klifa in s pomikanje klifa, je možnost,
da se bo z njim pomaknila tudi njihova hiša.

Slika 17: klifi pri svetilniku

15

TRTE

Za konec bi Vam rada za povedala zgodbo mojega dedka in ob prihodu na Debeli rtič. Njegovi spomini
segajo vse do leta 1960, ko je iz rodne Dalmacije odšel ''s trebuhom za kruhom''. Brez šole in znanja
slovenskega jezika, ga je pot pripeljala vse do Kopra, kjer si je iskal svojo prvo zaposlitev. Po več
neuspešnih poiskusov in številnih srečanj s policijo je stkal vezi z soimenjaki iz Dalmacije, ki so ga
sprejeli in mu pomagali do zaposlitve v kmetijski zadrugi. Tako je prebil 1 leto v leseni baraki na
Serminu pri Kopru od Koder je vsakodnevno odhajal na delo na Debeli rtič. V tistem času je bil Debeli
rtič odročen, s slabimi prometnimi povezavami in z več priseljenci kot domačini. Veliko od njih se je
odselilo v iskanju boljših življenskih pogojev. Veljalo pa je tudi, da more vsak fant oditi v vojsko, to
seveda vsem ni ugajalo in so se temu želeli na vsak način izogniti, zato so nekateri izmed njih tudi
poskušali zbežati preko meje v Italijo, vendar v večini primerih neuspešno, kar se je končalo s smrtjo.
Ljudje so celo pravili, da če nisi bil v vojski nisi pravi moški. Z odseljevanjem na Debelem rtiču so se
začeli priseljevati štajerci, hrvati, bošnjaki in srbi, samski in z družinami, med njimi je bil tako tudi moj
dedek in moja babica, ki je prvotno prišla iz štajerske. Ker so bile hiše prazne domačinov, jih je
kmetijska zadruga začela ponujati delavcem, tako sta tudi moj dedek in babica, skupaj z njuno
hčerko, dobila enosobno stanovanje, brez pitne vodne. Delo ni bilo lahko, saj je prvo leto delal vse
vrste kmetijskih del, za delo pa je bilo potrebne imeti posebni dokument, lahko bi rekli dovolilnico, na
kateri je bilo napisano, da se lahko giba na območju mejnega prehoda Lazaret. Brez tega dokumenta,
bi ga sicer vojska odpeljala. Tukajšnji prebivalci, še posebej istrani niso marali hrvatov, zaradi
napačnih političnih odločitev, ki jh ljudje niso razumeli. Kljub vseemu pa njegovo življenje ni bilo tako
črno belo, saj je na koncu le
dobil svojo hišo in odprla se
mu je možnost najema
svojega vinograda in oljčnega
nasada, za katerega še danes
skrbimo. Konec koncev si je
ustvaril veliko družino, polno
vnukov, ki mu lepšamo dni.

Slika 18: vinogradi pri vhodu v
zdravilišče

16

Slika 19: pogled s plaže na Debelem rtiču
17

Podatki za samostojen ogled:

Obisk spleta http://www.slotic.si/ in samega TIC-a v Ankaranu
Priporočamo: zemljevid, dobro voljo

18

VIRI

ELEKTRONSKI VIRI
http://www.zdravilisce-debelirtic.org/ (15.3.2018)
http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/zdravstveni_svet/ZS_2016/5_2016_seja/ad
6_porocilo_vloga.pdf (15.3.2018)
http://www.primorski-odmevi.si/vsak-otrok-bi-moral-uresnicevati-svoje-pravice-o-lepih-pocitnicah/#
(17.3.2018)
http://www.regionalobala.si/novica/cek-za-mladinsko-zdravilisce-debeli-rtic-obnovili-dom-rakovica
(17.3.2018)
http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=525 (19.3.2018)
https://www.dnevnik.si/304737 (21.3.2018)
http://www.delo.si/novice/svet/svobodno-trzasko-ozemlje-se-spet-prebuja.html (21.3.2018)
https://www.portalplus.si/1449/svobodno-trzasko-ozemlje/ (21.3.2018)

LITERARNI VIRI
Penjak, A.: Debeli rtič je postal krajinski park, Primorske novice, 48, str. 8

USTNI VIRI
intervju z mojim dedkov, Branimirjem Grozdanič in sosedi (domačini)

VIRI SLIK
Slika 1, https://www.google.si/maps/@45.5881694,13.7138361,15z?hl=sl (15.3.2017)
Slika 2, https://www.google.si/maps/@45.5785126,13.7116597,10087m/data=!3m1!1e3?hl=sl
(22.3.2018)
Vse ostale slike so avtorske

19