PRESENETLJIVI LOGATEC

PRESENETLJIVI
LOGATEC

Pripravila: Eva Pakiž
Mentorica: Kajetana Tornič

Postojna, marec 2018

Kazalo

1. OBČINA LOGATEC ....................................................................................................... 4
2. ČASOVNI RAZPORED .................................................................................................. 5
3. ODSEKI VODENJA PO PROGRAMU ............................................................................ 6
4. ČASOVNICA VODENJA ................................................................................................ 7
5. OPIS ODSEKOV VODENJA .......................................................................................... 8

I. ODSEK: LOGATEC ........................................................................................................ 8
II. ODSEK: ŽIBRŠE ..........................................................................................................13
III. ODSEK: HOTEDRŠICA ...............................................................................................15
IV. ODSEK: KALCE PRI LOGATCU .................................................................................17
V. ODSEK: ZAPOLJE .......................................................................................................19
6. CENA IZLETA ...............................................................................................................20
7. INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED OBČINE.....................................................21
8. VIRI IN LITERATURA....................................................................................................22

1

Kazalo slik

Slika 1: LOGAŠKI GRB
Slika 2: ZEMLJEVID POTI
Slika 3: PLANINSKO POLJE
Slika 4: NAPOLEONOV DREVORED
Slika 5: LOGAŠKA JAMA
Slika 6: CERKEV SV. NIKOLAJA
Slika 7: VOJNI MUZEJ
Slika 8: GRAD LOGATEC
Slika 9: SPOMENIK PADLIM V NOB
Slika 10: ŽIBRŠE
Slika 11: NEKAJ DOBROT TURISTIČNE KMETIJE ŽIBRŠE
Slika 12: HOTEDRŠICA
Slika 13: TOMAŽINOV MLIN
Slika 14: KALCE PRI LOGATCU
Slika 15: RIMSKA UTRDBA NA LANIŠČU
Slika 16: ZAPOLJE
Slika 17: NOTRANJOST REKREACIJSKEGA CENTRA ZAPOLJE

2

UVOD

V seminarski nalogi bom predstavila enodnevni izlet po občini Logatec. Pot bomo začeli v
Dolenjem Logatcu, kjer bo tudi zbor in ogled nekaterih znamenitosti. Potem se bomo
odpravili naprej proti Gornjemu Logatcu, si ogledali muzej in grad in imeli nekaj prostega
časa. Ogledali si bomo tudi Rimsko utrdbo na Lanišču. Obiskali bomo tudi kmetijo odprtih
vrat Tumle in se okrepčali z domačo hrano in pijačo. Za konec bomo odšli v Gostinsko
rekreacijski center (GRC) Zapolje, kjer boste imeli na voljo čas za športne aktivnosti in
sprostitev, kot sta plavanje in savnanje. Mislim, da boste v tem dnevu lahko spoznali, da vas
lahko tudi tako majhen kraj, kot je Logatec, zelo preseneti s svojo turistično, gastronomsko in
rekreacijsko ponudbo.

3

1. OBČINA LOGATEC

Na stičišču alpskega in dinarskega sveta se v osrčju Notranjske razteza občina Logatec,
poimenovana po osrednjem mestnem naselju, nastalem na tleh starorimske poštne postaje -
mansio Longatico. Že od nekdaj so skozi mesto vodile pomembne prometnice iz Ljubljanske
kotline proti Ogleju, kasneje proti Trstu in Reki. Občina leži med Ljubljano in Postojno, ima 19
naselij ter se razprostira na 173 km2. Ima več kot 13.000 prebivalcev.
Večji kraji v občini so:

 Logatec, osrednje in največje kotlinsko naselje, ki ima status mesta od 14. januarja
2006 dalje;

 Rovte, prijetna hribovska vas z odličnimi naravnimi okolji za aktivni oddih
 Hotedršica na robu hotenjske suhe doline in
 Laze z Jakovico ob robu znamenitega Planinskega polja.
Logaško krajino prekrivajo bogati gozdovi. Ob razgibani rokodelski dejavnosti (žagarstvo,
kovaštvo, kolarstvo, sodarstvo, škafarstvo) je vseskozi tekel tudi živahen utrip kmetijstva, še
posebej mlekarske in mesne pridelave.
Občina Logatec leži v osrčju Notranjske, kar ji daje poseben pečat, ki se odraža na naravnih
vrednotah, večinoma v obliki kraških pojavov v južni polovici občine vse od Planinskega
polja, do Logatca, Kalc in Hotedršice.

Slika 1: LOGAŠKI GRB

4

2. ČASOVNI RAZPORED Zbor pred GRC Zapolje (urejeno parkirišče)
Vožnja skozi Napoleonov drevored do
9.00 centra Logatca
9.00 – 9.15
Ogled Logatca: voden ogled Logaške jame,
9.15 – 12.15 cerkve, muzeja, gradu in spomenika

12:30 – 14:30 Kosilo na kmetiji odprtih vrat Tumle v
Žibršah
14:45 – 15.00 Ogled Tomažinovega mlina v Hotedršici
15.15 – 15.40 Ogled rimske utrdbe na Kalcah pri Logatcu
16.00 – 18:30
19.00 – 21.00 Rekreacija v GRC Zapolje

Večerja v GRC Logatec (po doplačilu) in
vožnja domov

5

3. ODSEKI VODENJA PO PROGRAMU

I. Logatec:
1. Napoleonov drevored
2. Logaška jama
3. Cerkev Sv. Nikolaja
4. Vojni muzej
5. Grad Logatec
6. Spomenik padlim v NOB

II. Žibrše:
1. Kmetija odprtih vrat Tumle

III. Hotedršica:
1. Tomažinov mlin

IV. Kalce pri Logatcu:
1. Rimska utrdba na Lanišču

V. Zapolje:
1. GRC Logatec

Slika 2: ZEMLJEVID POTI

6

4. ČASOVNICA VODENJA

9.00 – 9.15: Prihod na zbirno mesto pred GRC Zapolje (urejeno brezplačno parkirišče) in
organiziran avtobusni prevoz skozi Napoleonov drevored do centra Logatca, predstavitev
splošnih informacij o Logatcu in Napoleonovem drevoredu. Pot bomo nadaljevali proti
Logaški jami, kjer bo sledil voden ogled.

Časovni razpored LOGATEC:
9.15 – 10.15: Voden ogled Logaške jame
10.30 – 10.45: Ogled cerkve Sv. Nikolaja
10.50 – 11.30: Ogled vojnega muzeja
11.35 – 12:15: Ogled gradu Logatec
12.20 – 12.30: Spomenik padlim v NOB

Časovni razpored ŽIBRŠE:
12:45 – 14:30: Kosilo na kmetiji odprtih vrat Tumle v Žibršah

Časovni razpored HOTEDRŠICA:
14:45 – 15.00: Ogled Tomažinovega mlina v Hotedršici

Časovni razpored KALCE PRI LOGATCU:
15.15 – 15.40: Ogled rimske utrdbe na Kalcah pri Logatcu

Časovni razpored ZAPOLJE:
16.00 – 18:30: Rekreacija v GRC Zapolje (plavanje, savnanje)
19.00 – 21.00: Večerja v GRC Logatec (po doplačilu) in vožnja domov

7

5. OPIS ODSEKOV VODENJA

I. ODSEK: LOGATEC

Lokacija: v osrčju Notranjske med Vrhniko in Postojno
Časovni razpored: 9.00 – 12.15: Prihod na zbirno mesto pred GRC Zapolje, vožnja skozi
Napoleonov drevored do centra Logatca

9.15 – 10.15: Voden ogled Logaške jame
10.30 – 10.45: Ogled cerkve Sv. Nikolaja
10.50 – 11.30: Ogled vojnega muzeja
11.35 – 12:15: Ogled gradu Logatec
12.20 – 12.30: Spomenik padlim v NOB
Ključne besede: Notranjska, Planinsko polje, Napoleonov drevored, cerkev, muzej, grad,
jama

Občina Logatec leži v osrčju Notranjske, na stiku alpskega in dinarskega sveta, kar ji daje
poseben pečat, ki se odraža na naravnih vrednotah, večinoma v obliki kraških pojavov v južni
polovici občine vse od Planinskega polja, do Logatca, Kalc in Hotedršice.
Planinsko polje je eno najbolj tipičnih kraških polj, ki se razteza na 11 km2 površine in
povezuje občine Logatec, Postojna in Cerknica. Približno dvakrat letno ga poplavi reka
Unica, ki priteče na dan iz Planinske jame in izginja v podzemlje skozi okoli 150 ponorov na
drugi strani polja. Unica s postrvmi, lipani, ščukami in krapi predstavlja pravi raj za ribiče z
vsega sveta. Pohvalijo jo kot najbolj čisto reko daleč naokoli. Planinsko polje je edino
slovensko rastišče ogrožene travniške morske čebulice, znano pa je tudi po kar 78. vrstah
metuljev. Zaradi ptice kosec, ki je ogrožen že po vsem svetu, sodi v območje Natura 2000.
Poleg kosca pa svoj dom tu najdejo še številne druge živalske vrste.

Slika 3: PLANINSKO POLJE

Ob stari, Tržaški cesti, ki vodi iz Vrhnike proti Logatcu, stoji lipov drevored, eden najdaljših in
najbolj znanih obcestnih drevoredov v Sloveniji. 290 lip in lipovcev na 1,9 km s svojo
dominantno lego ob vstopu v naselje predstavlja svojevrstno značilnost Logatca. Po ustnem
izročilu naj bi jih okoli leta 1805 zasadili v spomin na poroko med Napoleonom Bonapartejem

8

in Marijo Luizo, hčerjo avstrijskega cesarja Franca II, zato je drevored svojčas nosil Luizino
ime, kasneje pa se je uveljavilo ime Napoleonov drevored.

Slika 4: NAPOLEONOV DREVORED

1. Logaška jama
Logaško jamo so odkrili leta 1962. Ima 30 m globoko vhodno brezno, pod katerim je skoraj
vodoraven rov, ki si ga lahko obiskovalci ogledajo le v spremstvu jamarjev. Obiskovalce
spustijo z ročnim vitlom 30 m globoko, nato sledi krog 150 m vodoravnega rova. Jama je bila
odkrita leta 1962. Vhodno brezno, ki se navzdol zvonasto širi je globoko 30 m, zadane pa
sredino horizontalnega rova. Prvi spust vanjo je bil leta 1974, sedaj pa potekajo organizirani
spusti načeloma zadnjo nedeljo v maju. V jami je pod vhodom skoraj vodoraven, električno
osvetljen rov, ki si ga lahko obiskovalci v spremstvu jamarja ogledajo v dolžini 150 m. Logaško
jamo si je ogledalo preko 5000 ljudi.
Zanimivost je kapnik, ki ob uporabi domišljije spominja na določen del moškega telesa.

Slika 5: LOGAŠKA JAMA

2. Cerkev Sv. Nikolaja
Župnijska cerkev Sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu se prvič omenja leta 1526. Na mestu
starejše cerkve, ki jo kot tabor omenja že J. V. Valvasor, je bila v letih 1795-1803 sezidana
sedanja stavba. Njena arhitektura kaže zanimiv prehod baroka v klasicizem. V letih 1924-
1925 je bila cerkev prezidana po načrtih arhitekta Karla Holinskega. Takrat so podaljšali

9

prezbiterij in prenovili fasado, zadnja temeljita prenova pa je potekala v letih 1989-1990, ko
so po načrtih arhitekta F. Kvaternika preuredili njeno notranjost in okolico.
Cerkev je dolga 32,38 m in široka 16,97 m. Leseni oltarji so izdelani v poznobaročni tradiciji
okoli leta 1800. Glavni oltar je pripisan tako imenovani notranjski rezbarski delavnici. V cerkvi
visi slika Sv. Nikolaja iz druge polovice 19. stoletja. V niši nad vhodom v zakristijo je lesen kip
Brezmadežne, ki izvira iz 18. stoletja. Po ustnem izročilu, naj bi ga v cerkev prinesli v zahvalo
neki mornarji. Križev pot v cerkvi je novejše delo T. Perka.

Slika 6: CERKEV SV. NIKOLAJA

3. Vojni muzej
Vojni muzej Logatec je bil odprt junija 1998. Nastal je iz zbirke militarij, ki jih je od leta 1955
zbiral zbiralec Janez J. Švajncer. V okviru omejenih prostorskih možnosti je predstavljen
najpomembnejši del zbirke. V evropskih merilih je posebnost zbirka več kot 2800 odlikovanj z
vsega sveta. Vojni muzej V Logatcu dvakrat letno izdaja Vojnozgodovinski zbornik. V vitrinah
so predmeti, ki so bolj ali manj povezani z vojno in vojaško zgodovino Slovencev in
slovenskega ozemlja. Predstavitev sega od kamnitih sekir, bakrene in bronaste dobe ter
rimskega obdobja do srednjega veka, prve in druge svetovne vojne ter vojne za samostojno
Slovenijo leta 1991 in razvoja nove slovenske vojske.
Med predmeti iz rimskega obdobja sta redkosti levi naličnik bronaste čelade in poznorimski
meč z okrašenim spodnjim okovom nožnice. Redkost po evropskih merilih je železna čelada
križarskega bojevnika iz 11.-12. stoletja. Med srednjeveškimi predmeti so posebnost štirje
meči iz viteškega obdobja, buzdovan iz 14.- 15. stoletja in kmečka sablja iz 15. stoletja.
Več predmetov predstavlja čas napoleonskih vojn, tako bronast kip Napoleona, najverjetneje
iz ene izmed uradnih stavb v času ilirskih provinc, francoska in avstrijska puška –
kremenjača, več sabelj, bajonetov in med odlikovanji prvi red legije časti iz leta 1804.
Posebna celota je prva svetovna vojna. Med granatami je tudi ena izmed 305 mm granat, ki
so jih leta 1999 potegnili iz Soče. Razstavljenih je več kot 700 avstroogrskih znakov enot,
bojišč in patriotskih motivov, kar predstavlja največjo tovrstno zbirko na Slovenskem. Puške,
pištole, ročne bombe, granate, čelade in odlikovanja, sablje in bajonete iz prve svetovne

10

vojne dopolnjuje nekaj uniform, med njimi uniforma podoficirja 5. dragonskega polka in
huzarskega podoficirja iz Prekmurja. Redkost je več znakov s kap in epolet slovenske vojske
od leta 1918 do 1919.

Slika 7: VOJNI MUZEJ

4. Grad Logatec
Tukaj si bomo najprej vzeli nekaj časa za grajsko kavo in rogljiček, kot jih lahko preizkusite
samo tukaj.
Grad Logatec se nahaja ob glavni cesti v starem jedru Gorenjega Logatca. Leta 2007 so ga
razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. Ob utrjeni renesančni graščini se
razprostira Grajski park Vitez z grajskimi lipami, športnimi objekti in priljubljeno Grajsko
kavarno.
V zgodovinskih virih se v 13. in 14. stoletju omenjajo logaški vitezi in zaradi tega je Janez
Vajkard Valvasor sklepal, da je grad Logatec – Loitsch nekdaj stal na holmcu Tabor nad
Gorenjim Logatcem. Sedanjo grajsko stavbo je dal pred letom 1580 sezidati idrijski upravnik
Urban Ainkhurn, ki je bil graščak na Hošperku in Ljubeku. Današnjo podobo
dvonadstropnega dvorca s pravokotnim tlorisom, imenitnim renesančnim polkrožno
zaključenim portalom in z vogalnimi stolpi mu je v prvi polovici 17. stoletja dal knez Janez
Anton Eggenberg. Knez Janez Sigfried Eggenberg je leta 1717 grad prodal grofu Janezu
Gašperju Cobenzlu. Njegov sin Janez Karel grof Cobenzl je grajski kompleks dvakrat zastavil
svoji ženi Mariji Tereziji. Grof je umrl zelo zadolžen leta 1770 kot avstrijski poslanik na
Nizozemskem.
Njegov sin Ludvik je leta 1779 poravnal njegov dolg, nato so mu očetovi upniki odstopili
svoje pravice do gospostev Jama pri Postojni in Logatec. Po njegovi smrti leta 1809 je
posestvo podedoval njegov sin Filip. Po njegovi smrti leta 1810 je gospostvo pripadlo
njegovemu dediču Mihaelu Coroniniju-Cronbergu, ki ga je izročil svoji ženi Zofiji, rojeni grofici
Fagan. Leta 1826 ga je vrnila svojemu možu pod pogojem, da prevzame vse dolgove.
Gospostvo je bilo zaradi prezadolženosti prodano na dražbi, kjer ga je kupila Zofija. Leta
1846 je grad Logatec odkupil knez Windischgrätz, ki ga je na prelomu stoletja odstopil za
državne urade. V času po drugi svetovni vojni je bila graščina nacionalizirana, v njej so bili
dolgo časa prostori vzgojnega zavoda za mladino.
Leta 2003 je upravljanje z grajskim kompleksom prevzelo Športno turistično in kulturno
društvo Grajski park Logatec s partnerji. Od takrat na gradu Logatec in v grajskem parku

11

potekajo velika obnovitvena dela, ki so v skladu s smernicami Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine. V njem bodo med drugim pripravili restavracijo, poročno dvorano in
vinsko klet.

Slika 8: GRAD LOGATEC

5. Spomenik padlim v NOB v Gornjem Logatcu
Spomenik je bil postavljen leta 1964, stoji ob Tržaški cesti, pred gradom, na večji s peskom
posuti površini. Njegov avtor je arhitekt Anton Bitenc.
Opis: Na ploščadi iz kamnitih plošč je postavljen kvader, ki ima na vseh štirih stranicah
izbočene in zglajene plošče z vklesanimi imeni. Ima profilirano streho z zvezdo na vrhu.

Slika 9: SPOMENIK PADLIM V NOB

12

II. ODSEK: ŽIBRŠE

Lokacija: jugozahodno od Rovt in severovzhodno od Medvedjega Brda, med potokoma
Rovtarico in Reko
Časovni razpored: 12:30 – 14:30
12:30 – 14:30: Kosilo na kmetiji odprtih vrat Tumle v Žibršah
Ključne besede: travniki in pašniki, Rupnikova linija
Rovtarske Žibrše so naselje v Občini Logatec. Gre za razloženo naselje na hribovitem svetu
(do 720 m nadmorske višine) jugozahodno od Rovt in severovzhodno od Medvedjega Brda,
med potokoma Rovtarico in Reko. Poglavitni zaselki so: Hudi konec, Laze, Osoje, Planina,
Srobotje, Vavknov grič, Trčkov grič in del Žejne doline.
Prevladujejo travniki in pašniki, njiv je malo. Razmeroma peščena zemlja ni prav dobro
rodovitna, dobro uspevata zlasti krompir in oves. Ponekod je bilo do nedavna razvito
čipkarstvo.
Skozi Hudi konec je nekdaj vodila stara tovorniška oz. furmanska pot Logatec-Idrija. Čez to
območje je potekala Rupnikova linija.

Slika 10: ŽIBRŠE

13

1. Kmetija odprtih vrat Tumle
Izletniška kmetija na podeželju, kjer nudijo domačo hrano in pijačo. Iz nje gotovo ne boste
odšli lačni in žejni.

Slika 11: NEKAJ DOBROT TURISTIČNE KMETIJE ŽIBRŠE

14

III. ODSEK: HOTEDRŠICA

Lokacija: na kraškem Hotenjskem polju v smeri Idrije
Časovni razpored: 14.45 – 15.00
14.45 – 15.00: Ogled Tomažinovega mlina v Hotedršici
Ključne besede: Hotenjsko polje, mlin, degustacije

Slika 12: HOTEDRŠICA

Najlepša notranjska vas, kot so nekoč rekli Hotedršici, leži na kraškem Hotenjskem polju pod
nepreglednimi gozdovi skrajnega roba Trnovskega gozda, na nadmorski višini 545 m. Od
Ljubljane je oddaljena 42 km, od občinskega središča pa 12 km. Do Hotedršice pridemo po
vijugasti prometni cesti, poimenovani Keltika, ki pelje naprej proti Idriji.
Skoraj celotno Hotenjsko območje leži na krasu. Le na severu meji na predalpski svet. Proti
jugozahodu se kraško polje počasi dviga v masiv Javornika, severovzhodno pa se z drevjem
poraščeno gričevje širi proti rovtarskemu hribovju in naprej še na škofjeloško in polhograjsko
hribovje.

V krajevno skupnost Hotedršica spadajo tudi naselja Ravnik, Žibrše in Novi Svet.

1. Tomažinov mlin
Tomažinov ali Strojarjev mlin je eden redkih delujočih starinskih mlinov v Sloveniji. Njegova
posebnost je, da je zgrajen nad naravnim požiralnikom. Mlin, ki velja za edinstvenega tudi v
evropskem merilu, naj bi deloval približno od začetka 18. stoletja.
Mlinska kolesa z lopaticami so nameščena v breznu, pod zemeljsko površino, od koder voda
odteka proti Močilniku na Vrhniki in v Divje jezero pri Idriji. Od treh mlinskih koles danes le še
eno melje pšenico, koruzo, ječmen in oves. V mlinu je mogoče kupiti domačo moko.

15

Domačija poleg Tomažinovega mlina ponuja tudi možnost pokušine domačih jedi iz črne
kuhinje.

Tomažinov ali Strojarjev mlin je edini ohranjeni še delujoči mlin v Sloveniji, zgrajen nad
naravnim požiralnikom. Zanesljivih podatkov o tem, od kdaj se nad velikim breznom vrtijo
vodna kolesa, ni. Po ustnem izročilu naj bi stal tu mlin vsaj od začetka 18. stoletja.

V 300 letih je mlin zamenjal veliko lastnikov, po 1. svetovni vojni pa so ga kupili sedanji
lastniki. Posebnost tega mlina je, da so mlinska kolesa nameščena v breznu, pod zemeljsko
površino. Od treh mlinskih koles se zdaj vrti samo še eno in omogoča mletje pšenice, koruze,
ječmena in ovsa. Prostor za mletje, kjer so trije kamni, so leta 1938 dvignili za 2 m in tako
olajšali prinašanje žita in odnašanje moke.

Podrobnosti:

Ni zanesljivih podatkov o tem, od kdaj se nad velikim breznom vrtijo vodna kolesa. Ustno
izročilo pravi, da vsaj od začetka 18. stoletja. V 300 letih je mlin zamenjal veliko lastnikov, po
1. svetovni vojni pa so ga kupili zdajšnji lastniki Tomažinovi.

Hiša arhitekturno močno odstopa od ostalih hotenjskih notranjskih domačij in mlin je edini v
Sloveniji, ter eden redkih v Evropi, iz katerega voda ponikne v naravno brezno. Iz potoka je
voda po koritih speljana na tri kolesa z lopaticami, od tam pa odteče v brezno. Vodna kolesa
poganjajo prenosna kolesa, oboja pa so pod zemeljsko površino. Prostor za mletje, kjer so
trije kamni, je bil do leta 1938 le malo više, potem pa so ga za 2 m dvignili in s tem olajšali
prinašanje žita in odnašanje moke. Dve kolesi bi danes še vedno lahko delali, vendar na kolo
za belo moko že več kot dvajset let ni nihče mlel, saj je moka iz sodobnih mlinskih naprav
finejša. Tako se vsako leto vrti smo še kolo, ki melje črno moko, ter koruzo, ječmen in oves.

Vzdrževanje mlina zahteva veliko dela. Vse je še vedno leseno in zaradi vode in zraka hitro
trohni. Vodno kolo je izdelano iz bukovega lesa, glavna os in prsti, ki povezujejo prenosno
kolo s kamnom, pa so iz hrasta.

Že v 30-ih letih so z barvanjem ugotavljali, kam voda odteka. Meritve so pokazale, da se
razdeli: tretjina vode gre na Močilnik, do koder potuje tri tedne, dve tretjini pa odtečeta na
Planinsko polje in za pot porabita štirinajst dni.

Slika 13: TOMAŽINOV MLIN

16

IV. ODSEK: KALCE PRI LOGATCU

Lokacija: ob križišču cest proti Ajdovščini, Idriji in Postojni
Časovni razpored: 15.15 – 15.40
15:15 – 15.40: Ogled rimske utrdbe na Kalcah pri Logatcu
Ključne besede: Kalce, Lanišče, trdnjava

Kalce je naselje v občini Logatec, ki leži na robu Logaške kotline ob križišču cest proti
Ajdovščini, Idriji in Postojni.

Slika 14: KALCE PRI LOGATCU

1. Rimska utrdba na Lanišču
Prvi obrambni sistem na Hrušici je bila utrdba na Lanišču z obrambnim zidom nad vzhodnim
pobočjem Hrušice. Lanišče je bila močna, iz klesancev zidana utrdba, v kateri je bila stalna
posadka, nastanjena v lesenih stavbah znotraj obzidja.
Utrdba in naselbina sta se oskrbovali z vodo iz izvira v dolini takoj levo pod utrdbo.
Dandanes je studenec zasut, sledovi vode pa so še vidni. Jedro obrambnega sistema na
Hrušici je bilo na njenem vrhu. Rimljani so to glavno utrdbo imenovali Ad pirum. Po eni
razlagi naj bi ime prišlo iz latinščine in naj bi pomenilo Pri hruški, po drugih pa iz grščine in
naj bi pomenilo Pri ognju.
Utrdba Ad pirum je bila velika in z več celotami, v dolini zahodno od nje pa je bilo dovolj
prostora za nastanitev prave male vojske. Utrdba na vrhu Hrušice je varovala prehod čez
hribovje, hkrati je pomenila zaledje in oporo zapornim obrambnim črtam pred njo. Upravičeno
smemo sklepati, da je bil tam nastanjen poveljnik celotne obrambne črte.
Podrobnosti:
Pozno antična utrdba (burgus) leži na zahodnem robu Male Hrušice nekaj metrov nad
nekdanjo traso rimske ceste Aquilieia-Emona, ki je na tem odseku še dobro vidna. Obrambni
stolp, ki ima dimenzije 19,60 x 19,70 je bil pozneje vključen v prvotni zaporni zid, ki se južno

17

od stolpa vzpenja proti vrhu Srnjaka (918 m) v dolžini okoli 350 m. Potek zidu proti severu ni
ugotovljen, saj se teren pod trdnjavo strmo spušča proti globlji vrtači in verjetno zidu na tem
mestu sploh niso gradili. Izkopavanja v letih 1961 - 1963 so pokazala, da je stražna postaja
delovala aktivno v drugi polovici 4. stoletja le krajši čas, ker so vojaški spopadi med Magnom
Maksimom in Teodozijem leta 388 botrovali njenemu uničenju.
Utrdba na Lanišču je bila vključena v tretjo, zadnjo obrambno linijo. V njenem zaledju je stala
le še štabna baza Ad Pirum z glavnino vojaških enot, ki so posredovale v kritičnih situacijah
na ogroženih odsekih zapornih zidov. V takšnih trenutkih je pomembno vlogo odigral signalni
sistem, ki je bil znotraj mogočnega obrambnega mehanizma Claustra Alpium Iuliarum zelo
dobro organiziran. K temu so največ prispevale dobro izbrane dominantne lege, ki so
olajševale nadzor ozemlja in medsebojnega obveščanja. V sklopu signalnega sistema lahko
domnevamo obstoj kontrolno-signalnega stolpa na Orlovem griču (829 m), Kar zaenkrat
dokazujejo samo ostanki antične keramike, ki je bila odkrita na tem mestu leta 1982. Stolp, ki
je bil verjetno lesen, je bil vezni člen med utrdbo na Lanišču in trdnjavo Ad Pirum na Hrušici.

Slika 15: RIMSKA UTRDBA NA LANIŠČU

18

V. ODSEK: ZAPOLJE

Lokacija: na začetku stare ceste do Logatca 30 km od Ljubljane
Časovni razpored: 16.00 – 21.00
16.00 – 18:30: Rekreacija v GRC Zapolje (plavanje, savnanje)
19.00 – 21.00: Večerja v GRC Logatec (po doplačilu) in vožnja domov
Ključne besede: GRC, rekreacija, večerja
Zapolje je industrijsko-obrtna cona v Logatcu, 30 km jugozahodno od Ljubljane. Leži 27 km
od Postojnske jame, 28 km od Ljubljane in 84 km od morja.

Slika 16: ZAPOLJE

1. GRC ZAPOLJE
Po celodnevnem izletu bo gotovo prijalo nekaj rekreaciji v obliki plavanja in savnjanja v GRC
Zapolje.
Po njem bo proti doplačilu na voljo še večerja v tamkajšnji gostilni Logatčanka.

Slika 17: NOTRANJOST REKREACIJSKEGA CENTRA ZAPOLJE

19

6. CENA IZLETA

Cena izleta: 35 EUR / osebo; velja za zaključeno družbo (nad 35 oseb); v primeru prijave
manj kot 35 oseb je cena 40 EUR /osebo
V ceno je vključeno:
- Avtobusni prevoz in lokalno vodenje: 100 EUR / dan
- Vstopnine:

- vojni muzej Logatec: 8,5 EUR / osebo
- vstopnina in voden ogled Logaške jame: 7 EUR / osebo
Hrana:
- kava in rogljiček v Gradu Logatec: 1,6 EUR / osebo
- kosilo na turistični kmetiji odprtih vrat Tumle: 15 EUR / osebo (vključuje: predjed,

glavna jed, solata, sladica)
Doplačilo (po želji): večerja v restavraciji Logatčanka v Zapolju: 10 EUR / osebo
Skupaj: 100/35 + 8,5 + 7 + 1,5 +15 = 35 EUR
Oziroma z večerjo še dodatnih 10 EUR: 45 EUR

20

7. INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED OBČINE

1. Turistično društvo Logatec
Notranjska cesta 4
1370 Logatec
Kontaktna oseba: Bogdan Lipovšek
E-mail: [email protected]

2. Vojni muzej Logatec
E-mail: [email protected]
3. Logaška jama:
E-mail: [email protected]
4. Kmetija odprtih vrat Tumle
Žibrše 36, 1370 Logatec
Tel.: 01 755 90 93
GSM: 041 589 856
5. GRC Zapolje:
IOC Zapolje III/ 5
1370 Logatec
01 759 11 72
041 307 507 (GSM)
www.bazen-logatec.si

21

8. VIRI IN LITERATURA

https://www.logatec.si/index.php/logatec/predstavitev-obine
https://www.mojaobcina.si/logatec/
https://logatec12.weebly.com/nastanitve.html
https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/turizem/logaski-turisticni-biseri-se-povezujejo-v-
turisticni-produkt.html?RSS3dd167fa3f8889c08a94724547c6b89e
https://razdalje.si/med-kraji
https://kraji.eu/thematic_page_menu/logatec_z_okolico/slo
http://www.vml.si/sl/predstavitev/
https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/aktivnosti/znamenitosti/tomazinov-mlin/

22