PO OBČINI SEVNICA - SKRITEM BISERU POSAVJA

TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE

PO OBČINI SEVNICA -
SKRITEM BISERU POSAVJA

1

avtorica: Natalija HOČEVAR

Sevnica, marec 2018

KAZALO VSEBINE
1. SEVNICA …………………………………………………………………………3
2. PROGRAM ……………………………………………………………………….4
3. OPISI ODSEKOV VODENJA …………………………………………………. 6
4. CENA …………………………………………………………………………….15
5. DOSTOPNOST ………………………………………………………………….15
6. INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED MESTA IN NADALJNJE
RAZISKOVANJE ………………………………………………………………….15
7. SLIKOVNI MATERIAL ……………………………………………………….16
8. VIRI IN LITERATURA ………………………………………………………..18

2

3

“Kraj kjer mi živimo naša Sevnica, s soncem obsijana, lepa vsa,
tu ljudje ponosni, vedri smo doma, srečo vsem delimo iz srca.”

(Pesem o Sevnici, avtorica besedila Vlasta Bon)

1. SEVNICA

Vaše popotovanje po sončni strani Posavja bo zajelo del ponudbe, ki jo imate kot
raziskovalec tega področja na voljo. Podajate se na zanimovo področje, ki je turistično
še ne izrabljeno, preden pa se odpravite raziskovati pa vam prilagamo nekaj koristnih
in zanimivih podatkov o mestu in občini:

✓ Občina Sevnica se šteje v še neformalno pokrajino Posavje, formalno pa se deli
na štajerski in dolenjski del. Meja je reka Sava. Če bi se prebivalstvo moralo
opredeliti (poleg Posavja), bi se opredelilo za Štajerce in Kranjce. Kajti med
Kranjci in Štajerci (tudi med mladimi) še dan danes obstaja “rivalstvo” in med
ljudmi so se ohranile številne zbadljivke, anekdote in šale, ki pa imajo svoje
korenine še iz časov habsburške oblasti.

✓ V enajstih krajevnih skupnostij je skupno 119 naselij, največje med njimi mestno
naselje Sevnica, ki je štelo 4534 prebivalcev v letu 2015.

✓ Področje občine Sevnica je eno redkih, ki je razdeljeno na dve škofiji, Celjsko in
škofijo Novo mesto.

✓ Po reki Savi so lovili tudi premog, ki ga je Sava prinašala iz rudniških separacij v
Trbovljah, Hrastiku in Zagorju. Na desetine lovilcev in kopačev premoga v
obdobju od začetka 20. stoletja do okoli leta 1958 je iz Save in njenih obrežij
nabralo na desettisoče ton premoga, ki je bil pomemben vir zaslužka.

✓ Prva tovarna v Sevnici je bila Tovarna kopit, današnja Kopitarna, zgrajena leta
1886. Podjetje Lisca pa se je razvilo iz majhne obrtne delavnice, v kateri so bile
zaposlene tri delavke, ki so oblačile gumbe, popravljale in krpale nogavice,

4

kasneje pa začele izdelovati nedrčke, ker jih je na jugoslovanskem trgu
primanjkovalo.

✓ Občina Sevnica je bila kot turistična destinacija, skladno z vsemi prizadevanji na
področju trajnosti, v tem letu ocenjena s srebrnim znakom Slovenia Green
Destination. Sevnca je prav tako v letu 2017 postala ponosna prejemnica naziva
Najbolj varna občina. Prav tako je prejemnica priznanj prostvoljstvu prijazno
mesto ter priznanja za odgovoren odnost do planeta zemlja.

2. PROGRAM

09.00 Sprejem in dobrodošlica na Mestnem trgu
09.40 Lutrovska klet v vsej svoji lepoti
09.55 Grad Sevnica v objemu zgodovine in sedanjosti
11.25 Arheološko najdišče Ajdovski gradec
12.15 Zgodbe naših dedov ob Dolinškovem kozolcu
12.55 Prikaz “kavsanja” s kančkom humorja
14.30 Kulinarična poslastica Gostilne Repovž
15.30 Zaključek in povratek v Sevnico

2.1 TOČKE VODENJA PO PROGRAMU
I. Sprejem v Sevnici (Mestni trg)
II. Lutrovska klet
III. Grad Sevnica
IV. Ajdovski gradec
V. Dolinškov kozolec (Šmarčna ob reki Savi)

5

VI. Prkaz “kavsanja” (Šmarčna ob reki Savi)
VII. Kosilo (Gostilna Repovž, Šentjanž)
VIII. Povratek proti Sevnici

Slika 1: Grafični prikaz vodenja po odsekih po mestu Sevnica

6

Slika 2: Grafični prikaz vodenja po odsekih izven mesta Sevnica

2.2 ČASOVNICA VODENJA

I. SPREJEM V SEVNICI

9.00 - 9.05 dobrodošlica in uvodni pozdrav
9.05 - 9.10 Sevnica skozi čas
9.10 - 9.15 kužno znamenje
9.15. - 9.20 spodnji grad
9.20 - 9.25 Sevniška salamijada
9.25 - 9.30 Cerkev sv. Nikolaja
9.30- 9.40 zbor in sprehod do Lutrovske kleti

II. LUTROVSKA KLET
9.40- 9.45 Lutrovska klet in njena zgodovina
9.45 - 9.50 ogled notranjosti in opis poslikave
9.50 - 9.55 sprehod do grajskih vrat

7

III. GRAD SEVNICA
09.55 - 10.05 sprejem na gradu in zgodovina gradu
10.05 - 10.15 muzejska zbirka Kamni govorijo
10.15 - 10. 25zbirka Ogled avtorja Rudija Stoparja
10.25 - 10.35 ogled Poročne dvorane in stolp s freskami “štirje letni časi”
10.35 - 11.05 prosto - čas za kavo, WC, nakup spominkov
11.05- 11.20 vožnja do Ajdovskega gradca

IV. AJDOVSKI GRADEC
11.25 - 11.35 o zgodovini areološkega najdišča in sprehod čez Ajdovski gradec
11.35 - 11.45 sprehod čez Ajdovski gradec
11.45 - 12.10 zbor vožnja do Dolinškovega kozolca

V. DOLINŠKOV KOZOLEC
12.15 - 12.20 sprejem in dobrodošlica
12.20 - 12. 50 voden ogled z gospodarjem po kozolcu
12.50 - 12.55 zbor in odhod do reke Save

VI. PRIKAZ “KAVSANJA”
12.55 - 13.15 predstavitev in demonstracija
13.15 - 14.30 zbor in odhod do Gostilne Repovž

VII. KOSILO
14.30 - 15.30 sprejem in kosilo

VIII. POVRATEK PROTI SEVNICI
15.30 - 15.45 zbor, odhod proti Sevnici in zahvala

3. OPISI ODSEKOV VODENJA

I. SPREJEM V SEVNICI
Lokacija: Mestni trg

8

9.00 - 9.05 Dobrodošlica in uvodni pozdrav

Predstavitev vodnika, pregled skupine (če so vsi udeleženi, morebitne posebnosti, ki
niso bile v naprej znane (počasna hoja zaradi poškodb ipd), predstavitev programa, po
potrebi razdelitev zemljevidov, previden čas za WC, pregled vremena ipd).

9.05 - 9.10 Sevnica skozi čas

Za lažji oris in razumevanje je pomembno, da že na začetku podamo splošni opis o
samem mestu in njegovi okolici, da začutimo zgodovino ter spoznamo utrip sedanjosti.
Na tej bazi boste lahko gradili in kasneje bolj poglobljeno spoznavali različna obdobja,
ki so zaznamovala te kraje.

Ker Sevnica še nima muzeja (muzej je v načrtih za prihodnji razvoj turizma), ki bi
prikazoval njen razvoj skozi čas, je Mestni trg, na katerem se nahajate prava izhodišča
točka za podajo osnovnih informacij, ker se je tu vse praktično začelo. Tu je
najstarejši del Sevnice s pogledom na grad, neposredna bližina železniške proge, ki
nakazuje obdobje indistrializacije, čez nekaj minut, pa se bo nakazal tudi novi del, ko
boste pot nadaljevali proti grajskemu griču, ki si s starim delom deli utrip mesta.

“Sprehod skozi zgodovino pokaže, da je bilo območje občine poseljeno že v
pradavnini (najdbe v okolici Kaplje vasi). Tu so živeli Iliri in Kelti (halštatske najdbe
v Boštanju). V začetku našega štetja so ti kraji prešli v posest rimskega imperija.

O nemirnih časih preseljevanja ljudstev priča arheološko najdišče na Ajdovskem
gradcu, ki ga spoznamo kasneje. V poznem srednjem veku se Sevnica prvič omenja
1256, ko je območje pripada salzburškim nadškofom, po kratkotrajni vladavini
madžarskih kraljev pa je prešla pod habsburško oblast, ki se je ohranila do konca prve
svetovne vojne

Sevnici so bile trške pravice podeljene leta 1322, pravico do sejmov ji je podelil
salzburški nadškof šele leta 1513, cesar Jožef II. pa ji je leta 1783 dovolil prirejanje
letnih živinskih sejmov

Arhitektura srednjeveškega gradu Sevnica, ki je prvič obelodanjena šele 1309, vendar
se že leta 1292 omenja posadka v Sevnici, ki je gotovo vezana na Gornji grad. Ta je
nema priča o mnogih preživelih obdobjih – od renesanse do baroka, ki jih boste
spoznali, ko se boste sprehajali skozi raznolike grajske sobane” (Oblina Sevnica,
2018).

9

“Turški vpadi in kmečki upori so prizadeli celo občino. V kmečkem uporu leta 1573
so uporni kmetje Sevnico tudi zasedli. V 16. stoletju je bil zato utrjen gornji grad
Sevnica. Ker Sevnici niso prizanesli niti požari niti kasneje kuga, je trg je večkrat
pogorel, nazadnje leta 1854.

Skozi mesto je leta 1862 stekla železnica in železniška postaja, ki so jo zaradi
pomanjkanja prostora zgradili izven trškega jedra, je postala zametek novega dela
mesta že pred prvo svetovno vojno.

Sevnica se je začela industrijsko razvijati v začetku 20. stoletja in je imela že pred
prvo svetovno vojno dva obrata, tovarno kopit in parno žago. Med obema vojnama je
bila Sevnica že najbolj razvit kraj v Posavju, drugo večje delavsko središče pa je bil
Krmelj z rudnikom rjavega premoga. Med drugo svetovno vojno je bilo območje
vključeno v Hitlerjev selitveni program, zato je to obdobje med ljudmi pustilo
globoke in boleče sledi.

Sevnica je postalo mesto leta 1952 in je danes industrijsko, obrtno, trgovsko, kulturno
in upravno središče občine z obširnim zaledjem. Prevladuje lesnopredelovalna
industrija (podjetji Kopitarna in Stilles), kovinskopredelovalna industrija (podjetji
Inkos in Preis Sevnica) in kemična industrija (podjetje Tanin) in tekstilna industrija
(podjetji Lisca in Inplet). Kmete, sadjarje, poljedelce in živinorejce povezuje Kmečka
zadruga Sevnica, ki ima razvejeno tudi trgovsko mrežo” (Občina Sevnica, 2018).

Oboroženi s pregledom zgodovine lažje nadaljujete pot, ki ustavi že pri kužnem
znamenju.

9.10- 9.15 Kužno znamenje

Kuga je za sabo puščala prave morije in o tem pričajo številna kužna znamenja širom
občine. Kako velika je bila morija v na območju občine Sevnica pa povedo podatki,
da so takrat izginjala naselja, propadali so starodavni gradovi (Boštanj, Rekštajn,
Erkenštajn), izginjala so naselja, druga pa so dobila ime po teh tragičnih usodah, ki jih
je prinesla kuga. Primer sta naselji Mrtovec (vsi prebivalci naj bi pomrli) ter Živa
Gora, kjer naj bi preživela zgolj ena oseba.

Kužno znamenje, nosi kip svetega Martina. To znamenje je bilo postavljeno v
kočljivih časih 17. stoletja, zato je veliko pomanjkanje virov, ki bi pričali o njegovi
postavitvi. Nekoliko več jih na srečo priča njegovi obnovitvi, med katerimi je v
kroniki župnije Sevnica “zapisano, da so se za obnovo tega znamenja v letu 1879
uporabila sredstva donatorja Martina Šinkovca. Domnevo o donatorstvu nam

10

potrjujejo tudi napisi na podstavku kipa: en tat grata cliens patronis proemia sanctis
(glej, varovanec daruje svetim zaščitnikom zahvalne darove) in imeni pod doprsnima
kipoma Martinus in Constanina” (Moja občina, 2018).

9.15 - 9.20 Spodnji grad

Spodnji grad Sevnica je najstarejša stavba na Glavnem trgu, ki je osrednji najstarejši
del Sevnice. Nekoč Trški dvorec, je bil sedež gospodarstva v lasti krške škofije. “Grof
Lamberg, ki ga je imel v zakupu, je dotedanji upravni odbor, v katerem je bil tudi
sedež deželnega sodišča, temeljito prezidal. O tem pričata letnici 1613 na dvoriščnem
traktu pri stebričnem arkadnem hodniku in 1664 na pročelju osrednjega trakta s
klasicistično fasado na sklepniku. (Občina Sevnica 2015, 113). Celotni kompleks je
zgrajen v obliki črke U, odprt pa je proti Savi, kjer je bilo pristanišče. Danes je v
spodnjem gradu sedež Občine Sevnica.

9.20. - 9.25 Sevniška salamijada v gostilni Vrtovšek cerkev

“Sevnici z okolico dajejo danes prepoznavnost tudi številne kulturne, športne,
sejemske, rekreativne in ostale prireditve. Med njimi pa ima najdaljšo tradicijo
sevniška salamijada. Ta kuinarični, etnološki in glasbeno-zabavni dogodek se je začel
spontano leta 1962 in velja za najstarejše ocenjevanje salam v Sloveniji. Sevniška
salamijada poteka vsako leto na dan 40 mučenikov 10. marca v stari trški gostilni
Vrtovšek v organizaciji Društva salamarjev Sevnica. Njena posebnost je, da se je
smejo udeježiti le moški. Ženskam je vstop izrecno prepovedan, tiste, ki pa bi želele
zraven, pa bi morale vsakemu omizju plačati “štefan” cvička. Ta salamiada ima
posnemovalce po več slovenskih krajih, na njen pa sodelujejo salamarji širom
Evrope” (Občina Sevnica, 2015). Od tukaj izvira tudi znana in nadvse okusna
Sevniška salama, ki pa je v zadnjih letih dobila tudi čisto pravo, skoraj v celoti leseno
in zaščiteno sevniško salamoreznico.

9.25 - 9.30 Cerkev Sv. Nikolaja

“Velika neoromanska, triladijska in bazilikalno zasnovana cerkev izrazito mogočnih
dimenzij, sodi s svojo celovito obdelavo notranjega prostora med pomembne sakralne
arhitekture svojega časa. Ima pet oltarjev in je najmanj tretja cerkev na tem mestu.
Kdaj je prva cerkev nastala, ni znano, v pisnih virih pa se prvič omenja leta 1417 kot
kapela Sv. Nikolaja v Sevnici. Da so cerkev posvetili Sv. Nikolaju, ki je zavetnik
brodarjev in ribičev, je razumljivo, saj Sevnica leži ob reki Savi, ki je bila v srednjem
veku glavna prometna pot, kar kaže na staro in cvetoče brodarstvo na Savi. Na
binkoštno nedeljo 4. junija 1854 je v velikem požaru, ki je uničil Sevnico pogorela
tudi župnijska cerkev. Sedanjo župnijsko cerkev so zgradili v letih 1861-1862. Leta
1907 je bilo v Sevnici ustanovljeno cerkveno olepševalno društvo, katerega namen je
bilo olepšati župnijsko cerkev. Leta 1909 je cerkev dobila barvna okna-vitraže,

11

kvalitetni izdelek delavnice iz Innsbrucka, istega leta pa je cerkev poslikal furlanski
slikar Osvald Bierti iz Gemone” (Župnija Sevnica, 2018).

9.30 - 9.40 sprehod do Lutrovske kleti

II. LUTROVSKA KLET

9.40- 9.45 Lutrovska klet in njena zgodovina

“Sredi 16. stoletja je bila na jugovzhodnem pobočju grajskega hriba zgrajena
Lutrovska klet. Zanesljivih podatkov o njenem nastanku ni, zato lahko čas njene
gradnje opredelimo le po arhitekturi. Že ob nastanku zagotovo namenjena kultnim
potrebam kot skrivna luteranska molilnica. Nekdanja evangeličanska molilnica,
poimenovana po nemškem reformatorju Martinu Lutru, pod sevniškim gradom, na
levem bregu reke Save, z delno ohranjeno poslikavo notranjščine, ki sodi med
največje slikarske dosežke 16. stoletja na Slovenskem. Lutrovska klet je večkrat
spremenila svojo namembnost. Bila naj bi katoliška cerkev, ki so jo prevzeli luterani,
saj je tu v času reformacije poučeval Jurij Dalmatin. S protireformacijo in zatiranjem
luteranskega nauka so katoličani prenehali uporabljati stavbo za bogoslužje, češ da so
jo oskrunili heretiki. Kasneje, ko je lastnik gradu postal katolik Inocenc Moškon, so
luteransko molilnico spremenili v grobno kapelo s kripto, kjer naj bi bila pokopana
Inocenc in njegova žena Ana. V 19. stoletju so k prostoru dogradili vinsko klet, ki so
jo po drugi svetovni vojni odstranili” (Dedi, 2018).

9.45 - 9.50 ogled notranjosti in opis poslikave

“Lutrovska klet je razdeljena na dva dela. Oltarni del, kjer se je poslikava ohranila do
danes, ter prostor za vernike, kjer so poslikave uničene. Prostora sta ločena s
slavolokom. Poslikave so motivi stare, nove zaveze ter ikonografija povezana z
luteranskim naukom. Na ohranjenih poslikavah na zunanji strani, ki je najbližja
obiskovalcu, so podobe angelov z mučilnimi orodji, na slavoloku so podobe Pametnih
in nespametnih devic, na oboku pa motiv Poslednje sodbe. Osrednje prizore, kot so
Križanje v dnu ladje, Rojstvo na severni steni ter Polaganje v grob na južni steni,
spremljata svetniški figuri sv. Janeza in sv. Pavla. Sosvodnice, niše in oboki so bogato
poslikani s preroki, angeli, apostoli, evangelisti, izraelskimi kralji ter podobami Boga
Očeta, Mojzesa in sv. Elije. Zanimiva je podoba moža v renesančnem oblačilu s
klobukom, za katero domnevajo, da je podoba donatorja umetnine. Poslikave
spremljajo tudi napisi, slikarska tehnika pa je bila oljna tempera na navadni podlagi.
Nastale poslikave uvrščamo v 16. stoletje, natančneje v čas manierizma z močnim
Michelangelovim vplivom. Danes je Lutrovska klet zaradi izjemne akustike prizorišče

12

raznovrstnih glasbenih srečanj. Prostor je vključen v program ogleda sevniškega
gradu, lahko pa se ga tudi najame za različne prireditve” (Grad Sevnica, 2018).

9.50 - 9.55 sprehod do grajskih vrat

III. GRAD SEVNICA

09.55 - 10.05 sprejem na gradu in zgodovina gradu1

Prihod v recepcijo in sprejem lokalnega turističnega vodnika.
Prvič je bil Grad Sevnica omenjen v salzburškem urbarju za Brežice in Sevnico leta
1309 kot »castellum« Lichtenwald. V njem je bil v tem času sedež sevniškega urada
salzburške nadškofije, ki je imela v lasti posavsko ozemlje od leta 1043. Edini
ohranjeni element iz tega obdobja je del stolpa, ki najverjetneje ni stal samostojno, po
debelini njegovih zidov (2,6 m) pa lahko sklepamo, da je prvotno segal v višino štirih
ali petih etaž.

Sedež urada salzburške nadškofije je bil v gradu vse do leta 1479, ko je bil imenovan
za salzburškega nadškofa Bernard Rohr. Iz njegovih rok je romal v roke Matije
Korvina, po njegovi smrti pa je sevniški grad z bratislavskim mirom leta 1491 prišel v
cesarske roke. Novi cesar Maksimilijan I. Habsburški ga je 1494 zopet vrnil
salzburški nadškofiji. Odtlej je bil v rokah različnih oskrbnikov. Naslednji pomemben
mejnik je bil konec dvajsetih let 16. stoletja, ko je tudi v Sevnico pljusknil val
imenoval luterantstvo. Med letoma 1519 in 1555 je grad upravljal Janez Ungnad,
ambiciozni plemič iz stare fevdalne rodbine in zagrizen protenstant, ki je dal ta grad,
podobno kot bližnji v Rajhemburgu, okoli leta 1530 prezidali in utrdili. Tudi za voljo
turkov, kajti obsežno utrjevanje dežele je bilo nujno, predvsem po letu 1526, ko je
sultan Sulejman v bitki pri Mohaču porazil ogrsko vojsko in uničil ogrsko kraljevino,
s čimer so se začeli obsežni turški napadi stopnjevati.

Naslednji večji mejnik je začetku 17. stoletja, ko so bili Mosconi najpomembnejša
plemiška rodbina v Posavju in širše (lastnik številnih gradov; Pišece, Krško Postojna..)
Grad Sevnica je bil njegova matična rezidenca, v času njegovega življenja pa je dal
grajsko jedro je temeljito prezidati, dodal pa je tudi značaj sodobe renesančne

1 Vstop v grad in vodenje po gradu je dovoljeno samo lokalnim turističnim vodnikom. Na tem mestu
lahko vodniki z nacionalno licenco samo povzamejo vsebino vodenja.

13

plemiške rezidence. Svojo grobnico si je uredil v Lutrovski kleti, še danes pa ima
velik sloves, saj so ga sevničani obudili v znameniti grajski gospodi.2

Kasneje je grad ponovno zamenjal več lastnikov, od leta 1910 do 1945 je bila lastnica
gradu grofica Matilda Arco Zinneberg, ki je bila habsburške rodovine. Takrat je grad
hranil mnogo starin in umetnin, ki pa so se kasneje porazgubile. Grofica ni imela
potomcev in po njeni smrti je grad prešel v javno lastništvo.

Grad, na katerem so se nedavno zaključila obnovitvena dela ponuja sedaj poleg
ogleda muzejskih in galerijskih zbirk, slavnostnih prostorov, grajske kapele, kašče in
grajskega parka še Grajsko kavarno z grajskimi slaščicami. Večino prostorov ter
soban je na gradu možno tudi najeti, pari pa lahko na grajskem parku izrečejo tudi
svoj usodni "da" v okviru veličastne poroke (Gradovi.net, 2018).

“V galerijskih prostorih poleg stalnih postavitev potekajo tudi občasne razstave,
muzejski del predstavlja šolska učilnica iz začetka 19. stoletja. Eden od prostorov je
namenjen predstavitvi gasilcev, v drugem pa so ohranjeni grajski saloni in deloma
tudi spalnica.

V gradu je danes mogoče najti tudi lutkovno gledališče. V poletnem času sicer
miruje, je pa kljub temu v prostorih, ki so mu namenjeni, mogoče videti raznovrsten
nabor lutk” (Mrevlje, 2018).

“Grad Sevnica na razgledni vzpetini s pogledom na okolico in reko Savo tako velja za
enega od najprepoznavnejših podob v Posavju in tudi enega od najbolje ohranjenih
gradov na Slovenskem” (Prav tam, 2018).

10.05 - 10.15 muzejska zbirka Kamni govorijo

“V pritličnem delu prvotnega stolpa gradu je na ogled muzejska zbirka Kamni
govorijo, urejena v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije. Sestavlja jo 10
kamnitih spomenikov, katerih izvorno mesto prihaja z območja občine Sevnica.
Zbirka je edinstvena v Sloveniji, saj takšen način prikaza zbirke še na našem območju
ni zaznati. Kamni dobesedno spregovorijo s pomočjo multimedijske predstavitve in
svetlobnih efektov” (Grad Sevnica, 2018).

2 Grajska gospoda so v grajske oprave odeti občani iz društva Sevniški graščaki, ki hudomušno
ohranjajo zgodovino in popestrijo dogajanja na gradu in okolici.

14

10.15 - 10.25 zbirka Ogled avtorja Rudija Stoparja

“Delo Rudija Stoparjaa obsega široki spekter umetniške ustvarjalnosti, saj se Rudi ob
likovni umetnosti, obvladujoč različne kiparske in grafične tehnike, pri čemer
preseneča izjemna natančnost izdelave skulptur, vključno z neobičajnimi
kombinacijami materialov, posveča tudi poeziji, publicistiki in kulturno
organizacijskim dejavnostim.

Rudi Stopar je razstavljal v številnih državah skoraj na vseh kontinentih. Imel je že 80
samostojnih in 160 skupinskih razstav in izdelal 28 spominskih obeležij. Kot pesnik
se je v tujini uveljavil s pesniškimi zbirkami haiku poezije, saj je zanjo dobil nagrado
celo na Japonskem” (Grad Sevnica, 2018).

10.25 - 10.35 ogled Poročne dvorane in stolp s freskami “štirje letni časi”

“Okoli leta 1963 so v jugovzhodnem vogalnem stolpu pod sedmimi plastmi beleža
našli baročno poslikavo Štirje letni časi, ki je na dokončno razkritje morala počakati
še več kot desetletje” (Mrevlje, 2018). Prikazuje galantne prizore, njen nastanek pa je
umetnostni zgodovinar Ivan Komelj datiral v čas pred letom 1700. Te freske so bile
med letoma 1977 in 1979 restavrirane in se ohranile odlično, z manjšo izjemno
letnega časa zima. Teh fresk za svoje ozadnje na svojih slikah ne želi izpustiti noben
mladoporočeni par, ki najvčrat opravi svoj obred v sosednji poročni sobi, ali na
čudovito urejenem grajskem dvorišču.

10.35 - 11.05 prosto

Čas za samostojno raziskovanje gradu in okolice, za kavo, WC ali za nakup
spominkov.

11.05 - 11.20 zbor in vožnja do Ajdovskega gradca

IV. AJDOVSKI GRADEC

11.25 - 11.35 o zgodovini areološkega najdišča

15

O nemirnih časih preseljevanja ljudstev priča arheološko najdišče na Ajdovskem
gradcu nad Vranjem iz 5. do 6. stoletja našega štetja, kjer so odkrili sledove
poznoantičnega in zgodnjekrščanskega naselja. “Sodi med najbolje raziskana naselja
iz časov preseljevanja ljudstev v tem delu Evrope. Je eno od večjih starokrščanskih
središč na območju Alp in ena bolje raziskanih poznoantičnih višinskih naselbin na
Slovenskem. Primerjamo jo lahko z naselbinami kot so Rifnik pri Šentjurju, Ajdna
nad Potoki in Korinjski hrib nad Velikim Korinjem. Skupaj z njimi je zadnji glasnik
rimske civilizacije na slovenskem ozemlju” (Kštm, 2017).

11.35 - 11.45 sprehod čez Ajdovski gradec

“V njenem središču sta stali dve eno ladijski cerkvi. Osrednje mesto na vrhu
Ajdovskega gradca je zavzemala zgornja cerkev. Na nekoliko nižji terasi je stala
spodnja cerkev, ki je bila sočasno zgrajena. V njej sta ohranjena škofovski sedež in
polkrožna klop za duhovnike. Ob njej je bila postavljena krstilnica s šesterokotno
krstilno kotanjo. Cerkvene stavbe je obdajalo sedem stanovanjskih hiš in vodni
zbiralnik s prostornino 120.000 litrov.

Tovrstni so poznani z večine raziskanih utrdb, vendar je tukajšnji nekaj posebnega.
Srečno naključje je hotelo, da se je v stalni vodi nepropustnega zbiralnika ob opustitvi
naselbine ohranila celotna lesena konstrukcija, katere ostanke je voda odlično
konzervirala. Najdeni so bili deli lesene strešne konstrukcije in ploščadi nad
zbiralnikom ter številni drugi leseni predmeti. Naselbino je obdajalo obzidje z
obrambnimi stolpi. V hišah so arheologi izkopali številne predmete za vsakdanjo rabo:
lončenino, vretenca za prejo, rožene glavnike, kamnite žrmlje, tehtnice in različno
orodje. Med najdbami izstopa bronasta utež v obliki boginje Lune (na naslovni strani),
posrebrena skleda tehtnice, srebrna igla - pisalo, amfore kot merniki tekočine in
možnar kot mera za razsuto blago (žito, sol). Med stavbami izstopa južno od zgornje
cerkve tudi manjša zgradba kvadratne oblike, ki je nedvomno funkcionalno povezana
s cerkvijo in zraven ležečim domnevnim bivališčem škofa, saj je bila v celoti
centralno ogrevana.

Ajdovski gradec je bil dvakrat nasilno opustošen, kar sta pri izkopavanjih pokazali
dve plasti žganine in pepela. Prvi požig je mogoče povezati z roparskim pohodom
Hunov na Oglej in Rim, drugi požig in dokončno uničenje naselbine pa s prihodom
naših prednikov Slovanov v drugi polovici 6. stoletja.” (Ajdovski Gradec, 2018).

11.45 - 12.10 zbor in vožnja do Dolinškovega kozolca

V. DOLINŠKOV KOZOLEC

16

12.15 - 12.20 sprejem in dobrodošlica

Gospodar Dolinškovega kozolca, pričaka na parkirišču na začetku vasi Šmarčna.
“Predstavi Šmarčno od prve pisne omembe vasi iz časov Primoža Trubarja pa do
danes. Polje, kjer stoji vasica Šmarčna, je obdano okoli in okoli s hribovjem, kjer se
vidi Lisca, Razbor, Veliko kozje, Kum, Zajčja gora, Mrtovec.

Okoli tega, 500 hektarov velikega polja pa naredi Sava največji ovinek v svoji
celotni dolžini od izvira do izliva v reko Donavo. To je tudi drugo največje polje, ki
ga Sava loči s svojo strugo (Šentjursko-Brežko in Šmarsko-Kompoljsko polje).

Iz sedem kilometrov oddaljenega glavnega mesta občine Sevnica vas, lahko pelje
tudi lepo urejena kolesarska in sprehajalna steza ob reki Savi. Na sredini polja med
vasjo Šmarčna in Kompolje pa je tudi pristajališče za padalce in zmajarje, kjer se
lahko ustavite in opazujete pristanke ali vzlete” (Dolinšek, 2018).

Na sredi tega polja, pa prav tako stoji prav poseben kozolec, ki že od leta 1920 piše
svojo zgodbo.

12.20 - 12.50 voden ogled z gospodarjem po kozolcu

V letu 2009 je kozolec dobil današnjo podobo, ki navdušuje že na prvi pogled. V
njem namreč najdemo izjemno etnološko zbirko kmečkega in gospodinjskega
orodja okoliških krajev. Tako najdemo zbirko čevljarske opreme, igrač, šivalni
pribor, primer toaletne mizice z pripomočki in originalnim milom iz sala, ki že steje
več desetletij, kot sam gospodar. Pa tudi gospodinjske pripomočke, kopalno kad, v
kateri se kurilo in ob kateri se vsakdo iskreno nasmeje. Da ne omenjamo kmečkega
orodja in številnih pripomočkov, pri ogledu katerih čas poleti mimo. Tudi gospodar
je izjemno zgovoren in prava zakladnica znanja, ki ga na razumljiv in prijeten
načim pod poslušalcem.

Eno od opravil v tej vasi, pa je tudi “kavsanje”. Sedaj bi se marsikdo nasmehnil,
vendar je govora o čisto pravem kmečkem opravilu, ali bolje rečeno o spravilu lesa,
ki je priplaval po reki Savi. No tja vas gospodar v naslednji točki tudi odpelje.

12.50 - 12.55 zbor in odhod do reke Save

17

VI. PRIKAZ “KAVSANJA”

12.55 - 13.15 predstavitev in demonstracija

“Na brežinah Šmarčne je bilo največje lovišče lesa na celotni dolžini reke Save.
Zaradi lege vasi so tokovi reke Save plavajoči les prinašali ob brežino, kjer so
domačini s pripomočki kot so aukenlji ali kavsi lovili les in si polnili z nalovljenim
lesom drvarnice za zimsko kurjavo” (Dolinšek, 2018).

Po prikazu in opisu orodja, sledi prikaz in možnot praktinega preizkusa tistih najbolj
pogumnih. Ob tem vam aktiv kmečkih žena prinese kapljico rujnega, in jezik se
razveče ter telo opogumi za “kavsanje” manjše hlodovine.

13.15 - 13.30 zbor in vožnja do Gostilne Repovž

VII. KOSILO

13.30 - 14.30 sprejem in kosilo

Gostilna Repovž je na podlagi števinih priznanj sodi v sam gostinski vrh. “Lokal, ki je
lahko kmetija odprtih vrat, restavracija z degustacijskim menijem, domača gostilna ali
vinoteka, postaja ena najzanimivejših turističnih destinacij na Dolenjskem.

Pri Repovžu, kjer se sicer ukvarjajo s kmetijstvom na veliko, prisegajo na piro, na
ekološka jabolka, na ekološke žganice in marmelade, pa seveda na lokalna vina.
Eden najbolj zanimivih gostinskih obratov v Sloveniji ponuja ekološko, doma
oziroma v okolici pridelano hrano (krškopoljski prašiči, zajci, pira, jagenjček, jabolka,
bezeg, izabela …). Le redko, kadar je zelo nujno (čokolada, vanilja …), se ozrejo
drugam, a vedno v kombinacijah z lokalnimi sestavinami” (SiolNet, 2018).
“Domača gostilna ob trdnih kmečkih stenah ne razkaže le mladostnih ambicij,
temveč ob tristoletnih izkušnjah in tradiciji še sodobno razgledanost, zato je
Repovž učni dokaz ogromnega kulinaričnega potenciala slovenskega podeželja!”
(Gostina Repovž, 2018).

Kosilo in pijača po lastnem izboru.

18

VIII. POVRATEK PROTI SEVNICI

15.30 - 15.45 zbor, odhod proti Sevnici

Pred odhodom proti Sevnici sledi zahvala, ker ste z nami raziskovali in odkrili del
občine Sevnica. Brez dvoma je še veliko za odkriti in upamo, da vas je to popotovanje
navdahnilo za nadaljnje raziskovanje Posavja in njegove okolice.

Pravijo, da kdor pozna preteklost, razume sedanjost in lahko predvideva kakšna
bo prihodnst. Sevnico in njeno okolico v prvi vrsti predstavljajo ljudje. Ti
pomenijo njeno pravo bogastvo, ki se skriva v domačnosti, gostoljubnosti in
delavnosti. Trdo življenje za vsakdanji kruh, naravne ujme, vpadi, vojne in
bolezni so prebivalstvo v prepihu preteklih stoletij neštetokrat preizkušale.
Utrdile so ga, da je iz njih izšel močnejši, pokončnejši in z vero v boljši jutri.

4. CENA

Celodnevno turistično vodenje: 150€
Vstopnine:

Grad Sevnica
Ogled odrasli 6 €/ osebi
Ogled otroci do 14. leta 3 € /osebi

19

Dolinškov kozolec
5 € po osebi

Doplačilo v Gostilni Repovž, cene se gibljejo od 10 do 25 € na obrok

5. DOSTOPNOST

Občino odlikuje dobra dostopnost, (železniška proga na relaciji Ljubljana - Zagreb,
Sevnica - Novo Mesto, avtobusne povezave v večja mesta in lokalna povezanost v
kraje v občini). Poleg železniškega in avtobusnega prevoza je dostopnost mesta z
avtomobili lahka, prav tako so urejena parkirna mesta širom občine. Na voljo je tudi
Taxi prevoz in od aprila 2017 v območju občine tudi brezplačni prevozi za starejše,
katerega cij je pomagati starejšim pri vsakodnevnih obveznostih in pri vključevanju v
aktivno družbeno življenje.

Od Aprila 2017 so na voljo v območju občine brezplačni prevozi za starejše, ki jih v
sodelovanju z družinskih in štitutom zauanje in lokalno skupnostjo omogoča zavod
sopotniki. Cilj programa je pomagati starejšim pri vsakodnevnih obvesznostih in pri
vključevanju v aktivno družbeno življenje

Dodatne informacije o voznih redih na staneh Slovenske železnice in Izletnik Celje,
lokalne informacije dostopne na telefonski številki Turistično informacijske pisarne
Sevnica.

6. INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED MESTA IN NADALJNJE
RAZISKOVANJE

Turistično informacijska pisarna SEVNICA
Trg svobode 10, 8290 Sevnica
Kontakt: 07/ 81-65-462 07/81-61-079, [email protected]
Spletna stran: www.dozivljaj.si.

Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica.
Glavni trg 19, 8290 Sevnica

20

Kontakt: 07/81-61-070, [email protected]
Spletna stran: www.kstm.si
Predlagana prenočišča: Hotel Ajdovec (07) 816 10 60) in Gostišče Kragelj (07)
816 02 00).
7. SLIKOVNI MATERIAL

Maketa rekunstrukcije Ajdovskega Gradca.

21

Grad Sevnica.

22

Utrinek iz Dolinškovega kozolca.

Sevnica iz zraka in delitev na dolenjski ter štajerski del.

23