ŠTANJEL

Biotehniška šola Šempeter

ŠTANJEL

(seminarska naloga v sklopu tekmovanja turističnega vodnika)

Mentor: prof. Tomaž Kofol
Avtor: Tinka Terčon

Klanec, marec 2019
1

VSEBINA
UVOD .................................................................................................................................................3
1. PROGRAM.......................................................................................................................................4

1.2 ČASOVNI RAZPORED..................................................................................................................4
2. PODROBNEJŠI OPIS .........................................................................................................................6

2.1 ZAČETEK....................................................................................................................................6
2.2 GLAVNI VAŠKI TRG V KOBDILJU .................................................................................................6
2.3 DOMAČIJA MAKSA FABIANIJA ...................................................................................................6

2.3.1 MAKS FABIANI ....................................................................................................................6
2.3.2 FABIANIJEVA MURVA..........................................................................................................7
2.4 FERRARIJEV VRT ........................................................................................................................7
2.5 KRAŠKA HIŠA .............................................................................................................................7
2.6 CERKEV SV. DANIJELA ................................................................................................................8
2.7 GRAJSKO DVORIŠČE...................................................................................................................8
2.8 AVSTRO-OGRSKO VOJAŠKO POKOPALIŠČE IZ 1. SVETOVNE VOJNE .............................................9
2.9 VINA KOBAL ..............................................................................................................................9
2.10 KONEC...................................................................................................................................10
3. CENIK............................................................................................................................................10
4. INFORMACIJE ZA SAMOSTOJEN OGLED .........................................................................................10
5. PRILOGE........................................................................................................................................12
6. VIRI ...............................................................................................................................................14
6.1 VIRI SLIK..................................................................................................................................14

2

UVOD

Štanjel je eno najstarejših naselij na Krasu, katerega stari del leži na griču Turn, novi del pa se
razprostira pod njim. Ima zelo pestro zgodovino, saj so ga začeli naseljevati že v
prazgodovini. Zaradi strateške lege so naselili stran griča, ki leži obrnjena na jug. Skozi
stoletja je bil v lasti Rimljanov, Habsburžanov ter na koncu grofov Cobenzl. V 15. stoletju je
vas ščitilo obrambno obzidje, ki naj bi bilo zgrajeno v srednjem veku, vrhunec razvoja pa je
doživela v 16. in 17. stoletju; iz tega časa tudi izvira večina arhitekturnih značilnosti stavb.
Najdlje so Štanjelu vladali grofi Cobenzli, in sicer vse do leta 1810, ko je družina izumrla. Velik
pečat na razvoj Štanjela je pustil arhitekt in župan Štanjela med svetovnima vojnama, Maks
Fabiani. Komaj po 2. svetovni vojni pa se je na ravnini pod starim jedrom začel razvijati tudi
novejši del naselja.
Poleg gradu si bomo ogledali tudi domačijo arhitekta Maksa Fabianija. Skoraj na vseh
postojankah te poti je imel on prste vmes pri izdelavi ali pri restavriranju
kulturnozgodovinskih spomenikov. Ker je le delček svojega ustvarjalnega življenja preživel v
Štanjelu, bomo tako lahko videli le nekaj njegovih del, kot je npr. Ferrarijev vrt.
Obiskali bomo najstarejšo hišo v Štanjelu – kraško hišo, cerkev sv. Danijela, spoznali bomo
zgodovino Štanjela med svetovnima vojnama ter si ogledali vojaško pokopališče. Za konec
bomo okusili kraške dobrote in vino, ki nastaja z dolgotrajno tradicijo.
Kot Kraševka sem mnenja, da je na Krasu predvsem veliko naravnih lepot, zgodovinskih
arhitektur, galerij in še mnogo drugega, kar je javnosti premalo znanega. Veliko več bi se
moralo delati na tem, da bi postajal Kras bolj poznan, saj bi s tem privabili ne le slovenske
turiste, temveč tudi tuje. Zato sem se odločila opisati turistično pot, ki predstavlja nekatere
znamenitosti in ljudi, ki so posebni in pomembni za Kras.
Voden ogled je namenjen aktivnim ljudem in predvsem tistim, ki imajo željo po spoznavanju
zgodovine. Pot ni zahtevna, zato je primerna tudi za starejše ljudi.

3

1. PROGRAM

10.00  sprejem ter predstavitev programa in glavnega trga v Kobdilju
10.40  domačija Maksa Fabianija
11.50  Ferrarijev vrt
12.20  kraška hiša
12.45  cerkev sv. Danijela
13.05  grajsko dvorišče
14.40  avstro-ogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne
15.00  Vina Kobal (degustacija)

1.2 ČASOVNI RAZPORED

10.00–10.30 → uvod in predstavitev glavnega trga v Kobdilju
Čas sprehoda: 10 min

10.40–11.30 → ogled domačije Maksa Fabianija
Čas sprehoda: 20 min

11.50–12.15 → Ferrarijev vrt
Čas sprehoda: 5 min

12.20–12.40 → kraška hiša
Čas sprehoda: 5 min

12.45–13.00 → cerkev sv. Danijela
13.05–13.25 → predstavitev gradu (grajsko dvorišče)
13.25–14.25 → prosto

Čas sprehoda: 15 min
14.40–14.55 → avstro-ogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne

Čas sprehoda: 5 min
15.00–16.30 → degustacija – Vina Kobal

4

Slika 1: zemljevid turističnih točk

Slika 2: zemljevid poti

5

2. PODROBNEJŠI OPIS

2.1 ZAČETEK

Ura: 10.00

Lokacija: glavni vaški trg v Kobdilju

2.2 GLAVNI VAŠKI TRG V KOBDILJU

Hiše v dolnjem Kobdilju oblikujejo nepravilno oblikovan razširjen prostor – trg ali »plac«.
Zgrajen je na razcepu poti, ki vodi v gornji Kobdilj in proti Vipavski dolini. V tridesetih letih
20. stoletja je Maks Fabiani na trgu obnovil »izpahnjenico«, tipično zunanjo kuhinjo ob hiši,
ki ima značilno kraško streho iz »skrl« – kamnitih ploskev, položenih na betonsko plast tako,
da je viden tudi restavriran kamin. Kot zanimivost naj še dodam, da le nekaj korakov v smeri
proti Vipavski dolini stoji na desni strani ceste nekdanja Mahničeva domačija, kjer se je leta
1850 rodil poznejši kraški škof, dr. Anton Mahnič.

2.3 DOMAČIJA MAKSA FABIANIJA

Kompleks kmečkega dvorca z več bivalnimi in številnimi gospodarskimi poslopji, rastlinjakom
in razkošnim zimskim vrtom je nastajal postopoma od leta 1792. Domačija, ki se ji po
domače reče »Pri serenžetovih« je bila last Fabianijeve družine, ki je bila takrat ena
najuglednejših in najbogatejših v okolici. Njihova posest je obsegala veliko vinogradov, znani
pa so bili predvsem po pridelavi vina Pikolit. Obogateli naj bi s prodajo vode, saj so imeli v
lasti enega redkih stalnih virov vode, ki nikoli ne usahne. Družina ima tudi svojo grobnico na
pokopališču pri cerkvi sv. Gregorja v Kobdilju.

Ko je bila domačija leta 1944 uničena v požaru, je načrte za prenovo pripravil Maks Fabiani,
ampak je bil načrt le delno izveden. Leta 2012 so po njegovih načrtih ponovno začeli
obnavljati domačijo.

Danes znana predvsem po večstoletni murvi in kot domačija arhitekta Maksa Fabianija.

2.3.1 MAKS FABIANI

Arhitekt, urbanist, profesor, pisec strokovnih in leposlovnih besedil, izumitelj in župan
Štanjela Maks Fabiani se je leta 1865 rodil kot štirinajsti otrok Antonu Fabianiju in tržaški
plemkinji nemškega rodu, Charlotte von Kofler.

Kot arhitekt in urbanist je deloval na področju nekdanje habsburške monarhije, od Poljske in
Češke do Tržaškega zaliva. Bil je profesor na dunajski politehniki, eden pomembnejših
soustvarjalcev dunajske secesije in glavni ustvarjalec Hribarjeve popotresne Ljubljane.
Napisal je prvi strokovni tekst iz področja urbanizma v slovenščini. Leta 1917, po koncu 1.
svetovne vojne, se je vrnil v Gorico, kjer je pet let vodil povojno obnovo naselij, prizadetih v
soški fronti. Kasneje se je vrnil na Kras, ker je postal župan Štanjela in pustil velik pečat na
vasi. Pomagal je pri obnovitvi štanjelskega gradu in same vasi, verjetno pa je njegova najbolj

6

znana tamkajšnja zapuščina Ferrarijev vrt. Bil je poln inovativnih idej, saj je že takrat
razmišljal o dostopu avtov v grajsko naselje. Po 2. svetovni vojni je živel v Gorici, kjer je l.
1962 umrl in bil tam tudi pokopan.

Pripada avstrijski, slovenski in tudi italijanski kulturi, zaradi česar je bil deležen veliko
priznanj. Po njem se prav tako imenujejo različne ulice na Dunaju, v Ljubljani, Trstu in Gorici.

2.3.2 FABIANIJEVA MURVA

Murva naj bi bila stara od 400–600 let in je naravni spomenik ter največje drevo te vrste v
Sloveniji. Ker se je drevo, verjetno zaradi let, razklalo, so pred približno 40 leti okovali deblo v
jeklen obroč z vsaj šestmetrskim obsegom, ki drevo drži skupaj, a to z neustavljivo življenjsko

silo raste še naprej in ponekod že zarašča železne okove.

2.4 FERRARIJEV VRT

Od Fabianijeve domačije do Ferrarijevega vrta bi se sprehodili po poti, ki je tudi del mreže
sprehajalnih poti, imenovane »Fabianjieva pot«.

Maks Fabiani je zgradil Ferrarijev vrt kot del vile Ferrari, ki je bila last tržaškega zdravnika
Enrica Ferrarija. V Štanjelu je želel zgraditi podeželsko vilo in sanatorij za pljučne bolnike, a je
na žalost izvedbo teh načrtov preprečila vojna.

Parkovna ureditev je nastajala postopoma, predvidoma med letom 1925 in 1935. Verjetno je
najbolj poznan del vrta bazen oz. jezerce z otočkoma in »beneškim« mostičkom. Fabiani se je
ukvarjal z enim največjih problemov kraških vasi – pomanjkanje vode. V Štanjelu je zasnoval
vodovodni sistem, pri katerem je tradicionalni način zbiranja deževnice nadgradil s sistemom
talnih zbirnih kanalov, cistern, cevovodov, odtočnih oz. namakalnih kanalov in jih povezal v
kompleksen sistem. Ta je vilo in park že v začetku prejšnjega stoletja oskrboval z lastno
tekočo vodo. Prav tako jezerce sredi žejne kraške pokrajine ni služilo le kot okras, temveč
predvsem kot akumulacija vode, s katero so namakali vrte pod parkom. Pozimi so na njegovi
površini lomili led in ga preko odprtine ob bazenu kopičili v »ledenici«, ki je takrat služila
nekako tako kot hladilnik.

Ferrarijev vrt je bil zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in
drugih izjemnih lastnosti l. 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

2.5 KRAŠKA HIŠA

Kraška hiša ali t. i. »romanska hiša«, domnevno najstarejša stavba v Štanjelu, je obnovljena
in se v njej trenutno nahaja etnološka zbirka, ki je posvečena materialni ljudski kulturi Krasa.
Sezidana naj bi bila v 14. ali 15. stoletju. Hiša je pokazatelj, kako so ljudje bili včasih iznajdljivi
in so iz materiala, ki ga je bilo okoli njih na pretek, izdelali vse, kar se je le dalo. Na Krasu je
bil ta material kamen. Naredili so npr. kamnite žlebove, ki so s skrlaste (kamnite) strehe
pretakali vodo v vaške vodnjake (narejene iz kamna), ki so bili za tako suho območje
življenjskega pomena.

7

V pritličju je gospodarski del, v prvem nadstropju pa bivalni del. V pritličju tako spoznamo
dejavnosti, s katerimi so se v preteklosti ukvarjali Kraševci in ki so jim zagotavljale osnovno
preživetje, prvo nadstropje pa je razdeljeno na kuhinjo in spalnico.

2.6 CERKEV SV. DANIJELA

Župnijska cerkev je bila sezidana med letom 1455 in 1460 ter kljub kasnejšim baročnim
prezidavam predstavlja enega ključnih spomenikov gotske arhitekture na Krasu. Svojo
baročno podobo je dobila v 17. in 18. stoletju. Kamniti baročni oltar je izoblikovala goriška
delavnica Lazzarini, zanimiva pa je tudi reliefna upodobitev gradu Štanjel na glavnem oltarju.
V zunanjosti in notranjosti cerkve vidimo nagrobne kamne grofov Cobenzlov in drugih
rodbin, v notranjosti na pročelju zakristije pa je vzidan tudi spomenik škofu Antonu Mahniču.
Poleg gradu je zagotovo simbol Štanjela tudi edinstveno limonasto ostrešje zvonika, ki je bil
prizidan leta 1609. Leta 1944 je bila cerkev porušena skupaj z zvonikom, načrt za obnovo pa
je izdelal Maks Fabiani. Kot zanimivost pa naj omenim še to, da je vas Štanjel dobila ime po
zavetniku cerkve, svetem Danijelu.

2.7 GRAJSKO DVORIŠČE

Na dvorišču bi najprej predstavila zgodovino gradu. Po končani predstavitvi gradu bi imeli
obiskovalci 1 uro prosto. V tem času bodo imeli na voljo ogled galerije Lojzeta Spačala,
razstavo Maksa Fabianija, sprostitev v grajskem bistroju ali sprehod po grajskih ulicah.

Grad Štanjel je eno največjih grajskih poslopij na Krasu. Prvotno precej manjše srednjeveško
poslopje v lasti goriških grofov so v začetku 16. stoletja podedovali Habsburžani in ga dali v
fevd grofom Cobenzl. Če odštejemo kratko beneško zasedbo in posedovanja družine
Coronini iz Kromberka, so grofi Cobenzli vladali Štanjelu do leta 1810, ko je družina izumrla.
Grofi Cobenzli so grad začeli preurejati l. 1583, l. 1661 pa so mu dali današnjo baročno-
renesančno podobo.

V času svetovne vojne je bila v gradu urejena bolnišnica za oficirje, po vojni pa je po zaslugi
Maksa Fabianija bil preurejen v središče družabnega dogajanja. Postavilo se je šolo, občino,
vrtec, knjižnico, zdravniško ordinacijo, kinodvorano, na grajskem dvorišču pa so se odvijali
razni poletni plesi, koncerti in gledališke predstave.

Grad ima dva vhoda: glavni vhod, skozi katerega bomo odšli z gradu, in vhod, skozi katerega
smo prišli na grad; ta je nekoč varoval dostop v Štanjel iz Vipavske doline. Fabiani je dal
glavni vhod v času županovanja restavrirati, zato danes ne vemo, kako je včasih izgledal.
Njegova današnja srednjeveška podoba je kljub vsemu še vedno veličastna, na njem pa je
tudi grb družine Cobenzl. Na grajsko dvorišče vstopimo skozi baročni portal, ki ima prav tako
grb grofov Cobenzl. Posebej izstopajoč element dvorišča predstavlja stopnišče, ki povezuje
oba dvoriščna nivoja in grajski vodnjak. Zanimiv je tudi kvadratni stolp, ki so ga nekoč
uporabljali kot grajsko kapelo, danes pa se v njem nahaja stalna razstava o življenju in delu
Maksa Fabianija.

8

Danes se na gradu še vedno veliko dogaja. Pogosto se na grajskem dvorišču odvijajo razne
prireditve in dogodki ter veliko porok, ki potekajo predvsem na Ferrarijevem vrtu. Možni so
ogledi razstav v grajskih poslopjih in se po končanem ogledu odpočiti v bistroju zraven
katerega se nahaja TIC Štanjel.

2.8 AVSTRO-OGRSKO VOJAŠKO POKOPALIŠČE IZ 1. SVETOVNE
VOJNE

Skozi Štanjel še danes teče železniška proga, po kateri so nekoč pripeljali ranjene vojake
avstro-ogrske vojske, ki se je bojevala na soški fronti. Takrat se je v Štanjelu nahajala ena
največjih vojaških bolnišnic. V kraški vrtači nasproti železniške postaje so postavili vojaško
pokopališče, kjer so pokopali ranjence, ki so umrli med prevozom ali med zdravljenjem.

Večji del zasnove pokopališča je delo arhitekta Josepha Ullricha, nadporočnika v cesarjevi
kraljevi vojski, vhod pa je uredil arhitekt Maks Fabiani, ki je na os templja postavil dva
kamnita stebra, okrašena s t. i. Siegfriedovimi sabljami in akantovim listom z letnicama
1915–1917.

2.9 VINA KOBAL

Štanjel 55
6222 Štanjel
Telefon: 041 524 912
E-mail: [email protected]

Zaradi lege in podnebja, predvsem pa zaradi značilne rdeče prsti ali »terre rosse«, uspeva na
Krasu trta sorte refošk, s čigar jagode se pridela za Kras najbolj znano vino – teran.

Kraške mesnine so zaščitene z geografsko označbo. Zaščita temelji na ugodnem podnebju,
kraški kulturi, tradiciji, izvirnem znanju in spretnosti proizvajalcev. Verjetno je med kraškimi
mesninami najbolj znan kraški pršut, ki ga ne moremo primerjati z drugimi pršuti
Sredozemlja.

Naše brbončice si bomo vzbudili na degustaciji domačega vina in pršuta. V kleti Vina Kobal so
zavezani na dolgoletno tradicijo in izročilo s ponosom in vztrajnostjo širijo dalje. Z globokim
spoštovanjem do narave pridelujejo vina vrhunske kakovosti. Zahvaljujoč predanosti in
zaupanju družine, jim je, kljub majhnosti, skozi desetletja uspelo postati ena izmed vodilnih
kleti na kraškem vinorodnem okolišu, kjer je s trto zasajenih nekaj čez 600 ha vinogradov.
Pridelujejo vina Teran, Sivi pinot, Malvazijo, Selekcijo in pet penin – Tero, Galo, Lucijo,
Malvazijo in Rose.

Na degustaciji bo vsaka oseba lahko okusila 5 vin in svoj narezek.

9

2.10 KONEC

 Poslovilni nagovor,
 odhod k avtobusni postaji.

3. CENIK

Cenik za skupino, kjer je 10 oz. več oseb:

Degustacija Vina Kobal Cena na osebo
Domačija Maksa Fabianija 15 €
Kraška hiša 10 €
1,25 €
Vodenje → 60 € na skupino

Dodatek:

 Galerija Lojzeta Spacala (brez vodnika) → 3 € na osebo

 Obe razstavi Maksa Fabianija imata prost vstop

4. INFORMACIJE ZA SAMOSTOJEN OGLED

Če imate željo si sami ogledati Štanjel in njegovo okolico ter potrebujete dodane informacije,
vam je na razpolago TIC Štanjel.

TIC ŠTANJEL
Štanjel 1a
6222 Štanjel
tel.: +386 (0)5 769 00 56
gsm.: +386 (0)41 383 986
[email protected]

V Štanjelu so kot prenočitve na razpolagi npr. Apartmaji štanjelski razgledi ali Apartmaji
Valetovi, v okoliških vaseh pa si lahko odpočijete v hotelu st. Daniel, hostlu Pliskovica ali na
turističnih kmetijah, kot je turistična kmetija Abram – Žerjal. Kraške dobrote lahko okušate v
Štanjelu in v okoliških vaseh na turističnih kmetijah, osmicah, ki obratujejo nekajkrat na leto,
gostilnah in vinskih kleteh.

10

HOTEL ST. DANIEL
Hruševica 1b
6222 Štanjel
Tel.: + 386 (0) 5 997 69 29
Tel.: + 386 (0) 40 785 085
[email protected]

APARTMAJI ŠTANJELSKI RAZGLEDI
Štanjel 6
6222 Štanjel
Tel.: +386 (0)31 385 281
[email protected]

HOSTEL PLISKOVICA
Pliskovica 11
6221 Dutovlje
Tel.: +386 (0)5 764 02 50
Tel.: +386 (0)41 947 327
[email protected]

TURISTIČNA KMETIJA ABRAM – ŽERJAL
Sveto 69
6223 Komen
Tel.: +386 (0)5 766 82 23
Tel.: +386 (0)31 326 769
[email protected]

BISTRO GRAD ŠTANJEL
Štanjel 1a: grajsko dvorišče
6222 Štanjel
Tel.: +386 (0)5 731 00 70
Tel.: +386 (0) 31 356 138
[email protected]

ŠPACAPANOVA HIŠA
Komen 85
6223 Komen
Tel.: +386 (0) 5 766 04 00
Tel.: +386 (0) 41 297 829
[email protected]

11

5. PRILOGE

Slika 3: avstro-ogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne

Slika 4: domačija Maksa Fabianija

12

Slika 5: Ferrarijev vrt

Slika 6: Kraška hiša

13

6. VIRI

 https://www.stanjel.eu/vasi/2014012711533144/
 https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0tanjel

Vina Kobal:

 https://vinakobal.com/o-
nas/?fbclid=IwAR143Rb7mFQZ7JcDq6fN0hRhTsEbvkHdGRH87VUONk9X_iNoG8hirYIX
kKg

6.1 VIRI SLIK (3–6):

 https://www.stanjel.eu/vasi/2014012711533144

14