SPREHOD PO PRESTOLNICI KULTURE POD SLOVENSKIMI PARNASI

KRANJ
Sprehod po prestolnici kulture pod

slovenskimi Parnasi

Seminarska naloga: Mladi turistični vodnik

Avtor: Job Stopar
Mentor: Marjan Veber
Gimnazija Kranj

26. marec 2019

[SPREHOD PO PRESTOLNICI KULTURE POD SLOVENSKIMI PARNASI]

Kazalo vsebine

Kazalo vsebine ....................................................................................................................................2
1. Uvod ...............................................................................................................................................3
2. Časovnica........................................................................................................................................4
3. Opis poti .........................................................................................................................................5

3.1. Mestna knjižnica Kranj..............................................................................................................5
3. 2 Prešernova hiša ........................................................................................................................6
3. 3 Glavni trg..................................................................................................................................6
3. 4 Jenkova in Layerjeva hiša..........................................................................................................7
3. 5 Plečnikovo stopnišče in vodnjak ...............................................................................................7
3. 6 Pungart ....................................................................................................................................8
3. 7 Prešernovo gledališče in Cerkev Sv. Kancijana...........................................................................8
3. 8 Rovi pod starim Kranjem ..........................................................................................................9
3. 9 Kanjon Kokre ............................................................................................................................9
3. 10 Prešernov gaj........................................................................................................................10
3. 11 Gimnazija Kranj in Slovenski trg ............................................................................................11
4. Dodatna ponudba in informacije ...................................................................................................12
4.1 Ostale zanimivosti mesta.........................................................................................................12
4. 2 Dogodki v mestu.....................................................................................................................13
4. 3 Kulinarika ...............................................................................................................................13
4. 4 Kavarne ..................................................................................................................................14
5. Cena vodenja ................................................................................................................................15
6. Viri in literatura.............................................................................................................................15
7. Priloga ..........................................................................................................................................16
7.1 Slike ........................................................................................................................................16

2

[SPREHOD PO PRESTOLNICI KULTURE POD SLOVENSKIMI PARNASI]

1. Uvod

S tem vodenjem vam želim predstaviti moje mesto – Kranj. Mesto kulture znano po pisateljih,
slikarjih in ostalih umetnikih, ki so v njem našli svoj navdih, in v številnih zelenih zavetjih mesta svoj
mir. Prestolnica slovenskih Alp v objemu gorenjskih vršacev skriva marsikateri skriti kotiček in skrito
zgodbo, ki jo bomo na tem vodenju skupaj odkrili. Vodenje je primerno za manjše skupine ljudi do 35
oseb vseh starosti, ki si želijo pobliže ogledati in spoznati to gorenjsko mesto. Udeležence bom
pričakal na zbirnem mestu pred Mestno knjižnico Kranj, ki je lahko dostopna z osebnim prevozom
(blizu sta parkirišči Stara Sava na Gregorčičevi ulici in parkirišče Slovenski trg na ploščadi Brioni) ter
prav tako z javnim prevozom (postaja mestnega in medkrajevnega avtobusa Kranj - Globus je takoj za
vogalom, pred knjižnico je tudi postaja mestnega sistema za izposojo koles Kr' na kolo in vstopna
točka za brezplačni mestni prevoz na klic – Kranvaj). S sabo bom imel nahrbtnik z raznimi zanimivimi
predmeti, ki mi bojo pomagali bolje predstaviti mesto, kot so Prešernove Poezije, konglomerat....

Sprehod je zastavljen kot pohod po točkah v mestu, kjer so znani kranjski kulturniki pustili svoj vtis,

vmes pa si bomo ogledali tudi najpomembnejše mestne znamenitosti in spoznali utrip (in celo okus)

mesta. Po krajši uvodni predstavitvi Kranja in njegove zgodovine se bomo preko Maistrovega trga

odpravili do Prešernove hiše, kjer bomo spoznali pesnikovo življenje v Kranju in prebrali kakšno

njegovo pesem. Sledil bo kratek sprehod do Glavnega trga z mestnim vodnjakom in njegovo

podzemno skrivnostjo. Po primerno poimenovani Jenkovi ulici se bomo nato odpravili do Jenkove

hiše in sosednje Layerjeve hiše, kjer si bomo pogledali stalno razstavo in muzejsko sobo izumitelja

Janeza Puharja. Na hitro bomo pokukali na dvorišče gradu Khislstein in se odpravili do Plečnikovega

stopnišča, prve izmed arhitektovih zapuščin v mestu. Po Trubarjevemu trgu bomo odšli do razgledne

točke na Pungartu, s katere se nam bo odprl pogled na sotočje Save in Kokre in nam razjasnil

pomembno strateško lego Kranja. Vrnili se bomo po Trubarjevemu trgu in nato po Cankarjevi ulici

prišli do Prešernovega gledališča, s Plečnikovimi arkadami, in cerkve Sv. Kancijana, mestnega

zavetnika. Sledil bo sprehod po

Glavnem trgu mimo znane

kranjske hiše Mitnice do vhoda

v Kranjske rove. Po stopnicah se

bomo nato spustili v najgloblji

mestni kanjon v Evropi, ki nam

bo razkril geološki nastanek

pomola, na katerem stoji

mesto. Po kanjonu in mimo

visokodebelnega sadovnjaka se

bomo preko Kokrškega mostu

povpzeli spet v mesto in

obiskali Prešernov gaj –

pesnikovo zadnje počivališče.

Ogled bomo sklenili pred

hramom učenosti – Gimnazijo Zemljevid poti (opomba: pot med Rovi, ki so na Tvačarjevi ulici 31, Kanjonom
Kranj.
Kokre na Hujah 1 in Prešernovim gajem poteka po drugačni poti po kanjonu,

ki pa na spletnih zemljevidih ni vrisana

3

[SPREHOD PO PRESTOLNICI KULTURE POD SLOVENSKIMI PARNASI]

2. Časovnica

Zbor pred Mestno Knjižnico Kranj: Za oglede v torkih in ob petkih se zberemo ob 15:40, v sobotah
in nedeljah pa ob 8:40, da ujamemo voden ogled po Rovih pod starim Kranjem

 Uvod in Mestna knjižnica Kranj: 5 minut
3 minute hoje

 Prešernova hiša: 3 minute plus polurni ogled, če se za le tega skupina pred vodenjem odloči
(s tem se tudi zbor prestavi za pol ure nazaj)

1 minuta hoje
 Glavni trg: 3 minute

2 minuti hoje
 Layerjeva hiša: 4 minute plus pol ure za prost ogled galerije in spominske sobe Janeza
Puharja ter degustacijo kranjske klobase, kakšno kavo in čaj, ter wc

3 minute hoje
 Plečnikovo stopnišče: 2 minuti

2 minuti hoje
 Pungart: 3 minute

3 minute hoje
 Prešernovo gledališče in cerkev svetega Kancijana: 5 minut
 WC: 5 minut

3 minute hoje
 Ob 17:00 v torkih in petkih ter ob 10:00 med vikendi zbor pred Turističnim centrom za
ogled rovov
 Rovi pod starim Kranjem: 1 ura

3 minute
 Kanjon Kokre: 3 minute

15 minut
 Prešernov gaj: 5 minut

5 minut
 Slovenski trg in Gimnazija Kranj in zaključek: 5 minut

Celoten ogled skupaj traja 3 ure.

4

[SPREHOD PO PRESTOLNICI KULTURE POD SLOVENSKIMI PARNASI]

3. Opis poti

3.1. Mestna knjižnica Kranj

Kranj, od nedavnega 3. največje slovensko mesto s 37. 313 prebivalci leta 2018, je mesto številnih
nazivov. Zaradi pomebne prometne, trgovske in gospodarske lege si je prislužil naziv »prestolnica
Gorenjske« in je že od nekdaj njeno tradicionalno središče. Mesto je odlično izhodišče za odkrivanje
Gorenjske in njenih gora, pa čeprav leži le na 388 metrih nadmorske višine, zato si je prislužilo tudi
naziv »prestolnica slovenskih Alp«. Seveda ne kar tako, mesto je edino iz katerega nam pogled seže
na tri vršace slovenskih gorovij: Triglav v Julijskih Alpah, Stol v Karavankah in Grintovec v Kamniško-
Savinjskih Alpah. Ker Kranjčani živijo v sožitju z naravo, ki jo še najbolj poosebljata dolini rek Kokre in
Save in številni vrtovi in parki ter mestni hribček – Šmarjetna gora, se je okitil tudi z nazivom »mesto v
srcu narave«. Kasneje boste na sprehodu po kanjonu reke Kokre lahko videli, da upravičeno. Z
odlično športno infrastrukturo, kot so smučarske skakalnice na Gorenji Savi pod Šmarjetno goro ter
atletski štadion z olimpijskim bazenom, ter posamezniki, kot so Peter Prevc, Nejc Zaplotnik in še
mnogi drugi, si je prisvojilo tudi naziv »športno mesto«. Ampak vsi ti nazivi in znamenitosti niso tisto
kar dela Kranj, Kranj. To so ljudje, ki so si skozi stoletja zgodovine v Kranju našli svoj dom in tu pisali,
slikali in ustvarjali. Kranj ni le Prešernovo mesto, temveč je tudi Layerjevo, Puharjevo, Jenkovo,
Plečnikovo, Bleiweisovo.....z eno besedo KULTURNO MESTO. Če pa bo vse po sreči pa lahko v letu
2025 nosi celo naziv Evropska prestolnica kulture, saj s sloganom Končno 2025 kandidira tudi za ta
laskav naziv.

Ljudje imajo Kranj za dom že številna tisočletja. Konglomeratni pomol med kanjonoma rek Save in
Kokre je bil prvič naseljen v mlajši kameni dobi, v stari železni dobi pa je Kranj s prihodom številnih
priseljencev že postal pomembno središče, na kar pričajo številni žgani grobovi najdeni po mestu.
Najdbe lončenine in nakita iz rimske dobe pričajo o Carniumu kot pomebni nadzorni točki med
Emono in Virunom na Gosposvetskem polju. Kranj je bil kasneje najpomembnejše središče slovanske
poselitve s starokrščansko cerkvijo s krstilnico na mestu sedanje župnijske cerkve in preko 800
slovanskimi grobovi. V srednjem veku je Kranj postal središče Briksenskih škofov na Slovenskem, za
njimi pa so grofje Andeški v mestni grb postavili njihovega rdečega orla. V 14. stoletju so se ga
polastili Habsburžani in mu v času turških vpadov dali pomembno obrambno vlogo ter nov izgled z
močnim obzidjem. Sledil je ugoden razvoj in konec 19. stoletja s prihodom železnice je Kranj začel
postajati industrijsko mesto. Uveljavil se je kot središče tekstilne industrije, kasneje pa tudi gumarske,
čevljarske, živilske in po drugi svetovni vojni elektrotehniške industrije s podjetjem Iskra na čelu.
Kasneje je Kranj postal imigracijsko središče, predvsem za priseljence iz bivših jugoslovanskih
republik, in območje intenzivne urbanizacije z gradnjo blokov na Planini, na Zlatemu polju in pri
Vodovodnemu stolpu. Danes je Kranj živahno, zeleno in trajnostno mesto s številnimi trgovinami,
šolami in novimi in inovativnimi podjetji kot sta Bitstamp in 3fs.

Danes enega izmed glavnih hramov kulture predstavlja ravno Mestna knjižnica Kranj, pred katero
stojimo. Domačini ji pravijo kar dnevna soba mesta. V stavbo nekdanjega Trgovskega centra Globus,
kateri pečat je pustil arhitekt Edvard Ravnikar, prekrite z neslavnim materialom kortenom, se je
preselila leta 2011 in danes je ena izmed najmodernejših knjižnic v Sloveniji. Naša prva kulturna
posebnost je prav tu, na steklenem pročelju knjižnice. Na njej lahko opazujemo eno najbolj znanih del
kranjskega slavčka Franceta Prešerna – Gloso. Za začetek naše odisejade po Kranju pa bom iz
Prešernovih poezij prebral pesem Kam?

5

[SPREHOD PO PRESTOLNICI KULTURE POD SLOVENSKIMI PARNASI]

Odgovor je do Prešernove hiše. Na poti vas bom opozoril na v tlaku označeno nekdanje obzidje o
katerem sem govoril prej.

3. 2 Prešernova hiša

Sprehodimo se mimo Maistrovega trga, nekdanje Mesarske ulice, kjer je v času obiskovanja gimnazije
živel borec za severno mejo in tudi pesnik in ljubiteljski slikar Rudolf Maister, katerega pesniška zbirka
prav tako nosi naziv Poezije. Po Prešernovi ulici se sprehodimo do hiše številka 7, kjer je zadnja leta
svojega življenja bival France Prešeren, na kar nas opozarja tudi plaketa na pročelju. Vanjo se je vselil
skupaj s sestro Katro in pisarjem Andrejem Rudolfom po dolgih 14 letih čakanja na pravniško službo
in s tem postal prvi kranjski odvetnik. Med ljudmi je kmalu postal priljubljen, čeprav je bil malo
samosvoj in poseben, a vendar Gorenjec. Izkazal se je za spretnega in izkušenega advokata, ki je znal
vedno prav svetovati in uspešno posredovati. Bil je pošten, človeško pravičen in prav nič oderuški, saj
za nekatere manjše pravne usluge sploh ni zahteval plačila, revne kmete pa je pred oblastmi zastopal
brezplačno, obenem pa krivičnih pravd sploh ni hotel sprejemati. Pesnika je v zadnjih letih pestila
osamljenost, saj v Kranju ni našel tako dobrih prijateljev kot v Ljubljani, kot so bili Andrej Smole,
Matija Čop in Blaž Crobath, kar tudi ni bilo spodbudno za pesniško ustvarjalnost. Celo izid Poezij leta
1848 v mestu ni zbudil kakega posebnega zanimanja in navdušenja. Zdi se, da je pesnik veliko svojih
Poezij kranjskim znancem kar podaril. A vseeno je bil Prešeren v Kranju izjemno priljubljen med vsemi
sloji. To se je kazalo tudi v obširnih donacijah jetrc iz Mesarske ulice, ki so bila Prešernova najljubša
jed. Še ena zanimivost je, da Prešeren, vsaj v Kranju, ni nikoli nosil svojega znamenitega črnega
cilindra, temveč sivo šivano čepico s šildom, s katero je šel povsod.

Skupini se ponudi tudi ogled pesnikove sobe, ki ima ohranjeno še vso pesnikovo pohištvo, tudi
posteljo, na kateri je februarja 1849 Prešeren umrl, za doplačilo 3 eur za odrasle ( 2.50, če je skupina
več kot 10 oseb) in 2,30 za otroke, dijake, študente in upokojence. Nato se odpravimo naprej proti
Glavnemu trgu.

3. 3 Glavni trg

Mimo klasicističnih in historično oblikovanih fasad se odpravimo proti bližnjemu Glavnemu trgu.
Osrednji spomenik trga je Mestni vodnjak. Sprva so v Kranju deževnico zbirali v vodnjakih izkopanih v
konglomerat, ki so jih imele tudi številne hiše, leta 1569 pa so zgradili prvi vodnjak na glavnem trgu in
vanj speljali vodo iz studenca na robu mesta. Oskrba z vodo je bila pomemben element v zgodovini
mesta, tako za gospodinjsko uporabo kot za gašenje požarov, ki so mesto uničevali v letih 1668, 1749
in 1811, zato takratni vodnjak ni zadoščal potrebam. Problem je leta 1770 rešil pater Gabrijel Gruber,
ki je ob Savi postavil hidravlični stroj in napeljal vodo skozi stolp na Škrlovcu do glavnega vodnjaka.
Med drugo svetovno vojno so leta 1943 pod vodnjakom in Glavnim trgom Nemci zgradili
protipožarno cisterno, ki je še danes ohranjena. Globoka je 3.5 m, široka 4 m, dolga pa kar 30 m, kar
pomeni, da je napolnjena s 320 l čiste vode, ki je za v prvotne namene lahko uporabljena še danes.
Dostopna je tudi jamskim potapljačem Kranjskega jamarskega društva Carnium, v njej so našli celo
jamske postranice, značilne za naravne jame. Današnji vodnjak je bil zgrajen iz istrskega marmorja
leta 1995 in je rekonstrukcija tistega iz leta 1837. Dva obeliska predstavljata reki Savo in Kokro, na
vrhu pa je orel, simbol mesta. S pogledom ošinemo se hišo s številko 21 s prelepim secesijskim
pročeljem, ki ga je zasnoval trbiški stavbenik Josef Fuso, najbolj zaslužen za podobo mesta na
prelomu iz 19. v 20 st.

6

[SPREHOD PO PRESTOLNICI KULTURE POD SLOVENSKIMI PARNASI]

3. 4 Jenkova in Layerjeva hiša

Po Jenkovi ulici se sprehodimo na Tomšičevo ulico do malih mestnih vrat, imenovanih tudi Savske
durce ali Mala vratca v peklu. Po njih se pride do železniške postaje, nas pa zanima hiša ob teh vratih,
po domače pri Kampeljmoharju, v kateri je živel in umrl slovenski pesnik in pisatelj druge polovice 19.
stoletja, Simon Jenko. Rojen je bil leta 1835 v Podreči na Sorškem polju, po nedokončanem študiju pa
se je zaposlil pri notarju v Kranju, kasneje pa postal pripravnik pri odvetniku Valentinu Prevcu. Kmalu
je zbolel za vnetjem možganov in leta 1866 tudi umrl. Znan je po značajevkah Jeprški učitelj in Tilka,
izdal pa je tudi pesniško zbiro Pesmi, v kateri prevladuje ljubezenska in razpoloženjska lirika. Kasneje
vam bom v kanjonu eno pesem tudi prebral. Tu pa kulturnih posebnosti te ulice še ni konec.
Pogledamo še v sosednjo Layerjevo hišo, kjer sta v 18. stoletju svojo delavnico imela poznobaročna
slikarja oče Mark in sin Leopold Layer. Nekdaj so njune slike krasile skoraj vsako hišo v Kranju in
delavnica je imela dela dovolj. Po francoski zasedbi leta 1809 pa so naročila zamrla, zato so v stiski
začeli v Layerjevi hiši ponarejati avstrijski papirnati denar in ga širiti med ljudi. Po enem letu so jih
zasledili in Leopolda in njegovega brata Valentina obsodili na pet let ječe. Leopold si je zaobljubil, da
bo, če bo ječo preživel, v zahvalo poslikal kapelo Marije Pomagaj na Brezjah, kjer njegova znamenita
podoba stoji še danes. Danes je Layerjeva hiša stičišče kulturnega in družabnega dogajanja v Kranju.
Poleg umetniške kavarne je za hišo prostran zelen vrt in terasa s forma vivo, ki ju varuje srednjeveško
obzidje z obrambnim stolpom Škrlovec, kjer so dandanes gledališke predstave. V notranjosti so
galerijski prostori in prostori za ustvarjanje, v katerih so postavljene razne razstave in organizirani
številni dogodki in delavnice, povezane s slikarstvom, pesništvom, fotografijo, filmom, glasbo,
upodobitveno umetnostjo in še in še. Tukaj se lahko ustavimo na kakšni kavici, bezgovcu ali
Kranjskemu pivu, ki skupaj s Kranjsko klobaso in Kranjskimi štruklji tvori Kranjski kulinarični trio.
Obiskovalcem dam za poskusiti Arvajevo kranjsko klobaso, že leta ocenjeno kot najboljšo v Sloveniji, s
hrenom in jim povem legendo o njenem imenu.

V kletnih prostorih si ogledamo še muzejsko sobo izumitelja fotografije na steklo Janeza Puharja, ki se
je prav tako rodil na koncu te ulice na začetku 19. stoletja. Po končanem izobraževanju za duhovnika
je postal kaplan v Metliki, kjer se je tudi seznanil s fotografijo, takrat še na posrebrene bakrove
ploščice, imenovano dagerotipija. Kmalu je začel eksperimentirati in leta 1842 je izumil fotografijo na
steklo s pomočjo žveplovih par. Kasneje je s svojimi fotografijami na steklo, večinoma gorenjskih
mest kot sta Bled in Radovljica, navduševal celo na Svetovni razstavi v Londonu leta 1851, ko je za
svoj izum prejel celo bronasto kolajno.

3. 5 Plečnikovo stopnišče in vodnjak

Izstopimo iz Layerjeve hiše in se po Tomšičevi ulici odpravimo proti Pungartu na koncu
konglomeratnega pomola, na katerem leži staro mestno jedro. Mimogrede pokukamo še na dvorišče
gradu Khislstein skozi renesančni portal iz konglomeratnih sekancev, kjer samo s pogledom
ošvrknemo letni kino in grad, del katerega, tako imenovani Ortenburški stolp, stoji na tem mestu že
od 13. stoletja. V času turških vpadov je imel grad skupaj z obzidjem pomembno obrambno funkcijo,
kmalu za tem, konec 16. stoletja, pa je grad kupil Janž Khisl iz Fužin pri Ljubljani in grad predelal v
graščino, katere značilnosti je grad ohranil do danes. Mimo gradu se sprehodimo do Vodopivčeve
ulice in naslednje kranjske zapuščine velikih slovenskih umetnikov – Plečnikovega stopnišča in
vodnjaka. V Kranj ga je po drugi svetovni vojni povabil mestni svet na pobudo učenca F. Jocifa, da
reši nekaj perečih urbanističnih vprašanj. Plečnik je na vrhu Mohorjevega klanca na tem mestu v 50ih

7

[SPREHOD PO PRESTOLNICI KULTURE POD SLOVENSKIMI PARNASI]

letih 20. stoletja zasnoval monumentalen vhod v mesto. Klanec je spremenil v stopnišče, nekdanji
vodnjak – šterno pa nadomestil z obeliskom, vrh katerega se iz bronastega petelina voda pretaka v
kamnite, terasasto postavljene posode. S tem je ponazoril stopnišče Rajskega vrta, ki ga je zasnoval
tudi na gradu Hradčane v Pragi. Skupaj s stopniščem in vodnjakom je oblikoval tudi bližnjo okolico
cerkve Marije Roženjvenske, dopolnjeno z dvojnimi arkadami iz jezerskega lehnjaka.

3. 6 Pungart

Po Cankarjevi ulici se sprehodimo do Trubarjevega trga in se ustavimo na razgledišču nad sotočjem
Save in Kokre. Tu najprej opozorim na pomembno strateško lego Kranja in pokažem pomembne
prometne povezave, ki jih predstavljata predvsem stara cesta med Ljubljano in Zgornjo Gorenjsko ter
enotirna železniška proga Ljubljana – Jesenice. Pokažem tudi rodovitno Sorško polje in ostale dele
Kranja, ki so iz tu lepo vidni, kot so Stražišče, Orehek in tovarne ob Savi. Razgledišče stoji na mestu
nekdanjega obrambnega stolpa, ki se je zaradi krhke konglomeratne skale v preteklosti podrl v
kanjon Kokre. A en obrambni stolp, postavljen zraven cerkve posvečene zaščitnikom proti kugi – Sv.
Fabijanu, Boštjanu in Roku iz 15. stoletja, še stoji. Stolp je ohranil dvonadstropno valjasto zasnovo,
prav v njem pa je bil zaradi ponarejanja denarja v času Napoleonove zasedbe zaprt Leopold Layer. V
cerkvi je do neke mere še ohranjena gotska freska sv. Krištofa, največja cerkvena dragocenost pa je
oltarna slika v glavnem oltarju, ki jo je naslikal znan avstrijski baročni slikar Johan Martin Schmidt iz
Steina pri Kremsu, ki je močno vplival tudi na Leopolda Layerja, znan pa je tudi po slikah v samostanu
na Velesovem in v Cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu. Zraven cerkve je danes
priljubljeno otroško igrišče in zbirališče meščanov, kar je bilo to mesto že v srednjem veku, ko je bil tu
mestni baumgarten oziroma sadovnjak, kjer so se zbirali meščani in imeli svoje vrtove, kar je
značilnost tudi drugih srednjeveških mest na taki poziciji npr. Radovljice.

3. 7 Prešernovo gledališče in Cerkev Sv. Kancijana

Vrnemo se preko Trubarjevega trga in Cankarjeve ulice in se ustavimo pred spomenikom Francetu
Prešernu na Prešernovem trgu pred Prešernovim gledališčem v Prešernovem mestu....Uff. Kip malo
popačenih dimenzij sta v petdesetih letih oblikovala kiparja Frančišek Smerdu in Peter Loboda. Že
Plečnik je ob prenovi trga hotel ublažiti velikost kipa, s tem da je za njim posadil vrbo žalujko. Še
kasneje, leta 2000, pa so z istim namenom podstavek za kip malo zmanjšali. Plečnikova naloga je bila
tudi preurediti fasado nekdanjega Ljudskega doma, zgrajenega leta 1909 za dejavnost
izobraževalnega in zabavnega društva, kjer danes deluje Prešernovo gledališče. Sprva je Plečnik hotel
stavbo poudariti z dekoracijo, kasneje pa se je odločil za postavitev tako imenovane stebriščne lope,
zgrajene vzdolž pročelja iz hotaveljskega marmorja. Prešernovo gledališče je eno manjših v Sloveniji,
a je v slovenskem in tudi širšem prostoru znano po svojemu odličnemu ansamblu in kreativnih
uprizoritvah. Na drugi strani Prešernovega trga pa si pogledamo še župnijsko cerkev Sv. Kancijana, ki
velja za osrednji gotski spomenik na Gorenjskem in kasneje vzor za gradnjo cerkev v Radovljici, Škofji
Loki, Kamniku in Šentrupertu na Dolenjskem. Zavetnik cerkve ni le Sv. Kancijan temveč tudi ostali
oglejski mučenci Sv. Kancij, Kancijanila in Prot. Današnja cerkev stoji tukaj od 15. stoletju na mestu
predslovanske in kasneje romanske predhodnice. Dvoranski ladji z rebrastim obokom, ki velja za
prvega na Slovenskem, so v 19. stoletju dozidali kapelo in zakristijo ob prezbiteriju ter stranska
portala v zahodnem pročelju, zvoniku pa negotski vrh po oglejskem vzoru. Na južni fasadi ladje je tudi
nagrobnik župnika Kolomana iz 15. stoletja, ki je najverjetneje najbolj zaslužen za novo izgradnjo
cerkve. Glavni ter Marijin oltar je leta 1934 oblikoval arhitekt Ivan Vurnik, kipe zavetnikov cerkve iz
kararskega marmorja kipar France Gorše, prizori iz Jezusovega življenja na tabernaklju pa so delo

8

[SPREHOD PO PRESTOLNICI KULTURE POD SLOVENSKIMI PARNASI]

Helene Vurnik. Kdor hoče, lahko na hitro obišče tako imenovano Kranjsko vstraniše, javno stranišče
nasproti Bleiweisove hiše. Ravno ta kranjski publicist, znan kot urednik časopisa Kmetijske in
rokodelske novice, je namreč v 19. stoletju prvi v besedilu uporabil besedo stranišče.

3. 8 Rovi pod starim Kranjem

Preko Glavnega trga se sprehodimo mimo mestne hiše do Kranjske hiše na Glavnem trgu 2, kjer se
pridružimo vodenemu ogledu rovov pod Kranjem. Cena je 3 eure na osebo, za otroke mlajše od 14 in
upokojence pa 2,5 eura. Cena vključuje: vstopnino, ogled razstave mineralov in fosilov, obisk
animacijske sobe simulacije letalskega napada ter vodenje in spremstvo lokalnega turističnega
vodnika.S skupino zavijemo na Poštno ulico mimo Mitnice. Stavba iz leta 1537 je ena najstarejših in, s
svojimi poslikavami na pročelju, ena najlepših meščanskih hiš v Kranju. Namesto, da gremo čez
Kokrški most v Huje, se po sosednjih stopnicah spustimo nekako na sredino globine Kokrškega
kanjona do enega od vhodov v Rove pod starim Kranjem. Nekdanje medvojno pribežališče so že pred
drugo svetovno vojno skopali na globini med osmimi in 20 metri, vendar ga niso dokončali. To je bilo
storjeno leta 1944 pod nemško okupacijo, ko se je povečala nevarnost zavezniškega bombardiranja iz
Italije. Kopanje in razstreljevanje pod starim delom Kranja, torej gradnjo predorov, sta prevzeli dve
priznani kranjski gradbeni podjetji, lastnik enega je bil Josip Slavc, pred vojno znan po gradnji cest in
mostov, lastnik drugega pa Josip Dedek, znan po gradnji jezov. Kar 150 delavcev se je zakadilo pod
površje, za kar pa so potrebovali pol leta, kar je bilo tri mesece več od prvotnih načrtov. Načrt mreže
rovov je naredila nemška organizacija Todd, pooblaščena za gradnjo zaklonišč v Nemškem rajhu,
denar pa so prispevala tedanja kranjska podjetja. Zaradi varnosti se osrednji rov cepi še na več
stranskih, v katerih so Nemci vzpostavili vse potrebno za svoje začasne pisarne: od elektrike do
telefona. Eden od prostorov je bil na primer namenjen tudi materam z majhnimi otroki. Nastalo
zaklonišče je lahko ponudilo zavetje od 4000 do 6000 ljudem. Po vojni so bili rovi opuščeni, za kratek
čas so bili aktualni spet leta 1991, ko je kranjska civilna zaščita uredila vhode in obnovila električno
napeljavo. V 80. in 90. letih so v njih priložnost za svoj posel našli gojitelji gob. Vlaga in tema sta
namreč ponudili primerno okolje za rast šampinjonov. Gojili so jih predvsem v stranskih odsekih, in
sicer do leta 1991. Po osamosvojitvi so gobe k nam začeli uvažati, kranjska gobarja pa tako nista bila
več konkurenčna. Pred slabima dvema desetletjema je dozorela zamisel, da nekdanje zaklonišče
lahko dobi novo vlogo: muzejsko in prireditveno. Začelo se je s čistilno akcijo, v kateri so sodelovali
predvsem lokalni jamarji, gasilci, taborniki in druga društva. Deloma so jih očistili med letoma 2000 in
2005, do konca dve leti pozneje, raziskovali pa so jih že v 70. letih. Na novo so jih tlakovali, napeljali
elektriko in jih leta 2008 v Zavodu za turizem in kulturo odprli za javnost. Kranjski rovi pod starim
Kranjem so se tako znašli v več vlogah. Kot kraj zgodovinskega spomina na čas druge svetovne vojne
ter kot informativna pot o naravnih znamenitostih tega območja. V njih je namreč obiskovalec
seznanjen z geološkimi znamenitostmi mesta in njegove okolice, naravnimi jamami v tem delu, na
ogled pa je tudi razstava mineralov in fosilov. Del rovov je posvečen tudi enemu od graditeljev, in
sicer Josipu Slavcu, ki je v mestu zgradil še marsikatero stavbo. Rovi z na novo nastalimi kapniki so
postali domovanje redkim jamskim živalim, kot so jamske kobilice in pajki jamske mete. Zanimivi,
čeprav zelo redko videni prebivalci, pa so tudi netopirji, ponočnjaki.

3. 9 Kanjon Kokre

Po enournem ogledu rovov se spustimo do Kokre in ustavimo na lesenem mostu čez reko, kjer si
pobliže pogledamo konglomeratni pomol, na katerem stoji mesto, in reko, ki ga zaznamuje.
Obiskovalcem pokažem kos konglomerata, ki ga imam sabo in njegovo sestavo. To je debelozrnata

9

[SPREHOD PO PRESTOLNICI KULTURE POD SLOVENSKIMI PARNASI]

klastična sedimentna kamnina, ki nastane s sprijetjem proda. Sestavljajo jo zaobljeni kamenčki
(prodniki), po čemer se loči od breče, ki jo sestavljajo oglati in grobi kamenčki. Največ konglomerata
je nastalo v mlajšem delu kenozoika, ko se je v pleistocenu (ledena doba) med krajšimi otoplitvami
led topil in puščal za seboj kamninski drobir, ki so ga reke nato odnašale in odlagale v nižje ležeča
območja. Reka Kokra, ki priteče iz Kamniško Savinjskih Alp iz gora nad Jezerskim, je nato v teraso
vrezala 30 metrov globok kanjon. Zelen kanjon sredi mesta ponuja oddih in sprostitev v naravi le
nekaj metrov od mestnega vrveža. Predstavlja pester mozaik vodnih in obvodnih biotopov: reka,
obrežje, prodišča, loka s poplavnim gozdom, skalnati bloki in konglomeratno ostrenje. V miru narave
jim preberem pesem Pomlad iz Jenkove zbirke, ki govori ravno o refleksiji narave. Sprehodimo se še
skozi visokodebelni sadovnjak, kjer lahko vidimo stare sorte jablan, hrušk in sliv, ki so še danes
cenjene med sadnimi sladokusci in v žganjekuhi, saj teh trpežnih dreves nikoli niso škropili. Preko
Hujanskega mostu se po desnem bregu sprehodimo ven iz kanjona proti Prešernovemu gaju.

3. 10 Prešernov gaj

Iz kanjona pridemo na Jurčičevo ulico. Sledi kratek sprehod do Partizanske ceste in že smo v
Prešernovemu gaju, še enemu izmed zelenih in kulturnih kotičkov mesta. Nekdanje mestno
pokopališče se je sem preselilo ob koncu 18. stoletja, ko so nehali pokopavati okoli župnijske cerkve.
Novo pokopališče so obdali z obzidjem in na njem leta 1825 zgradili kapelo Sv. Križa, ki je bila po vojni
nasilno odstranjena. Prostorska stiska v 30ih letih 20. stoletja je narekovala novo selitev, tokrat na
Planino pri Kranju, kamor so prekopali tudi veliko posmrtnih ostankov. Nekaj najpomembnejših
grobov pa je vendarle ostalo in zato so leta 1951 po načrtih arhitekta Marjana Šorlija in Ruške
Ogorevc opuščeno pokopališče preuredili v spominski park. Najprej si ogledamo Prešernov
nagrobnik. Po dveh letih Prešernovega bivanja v Kranju so se vedno bolj začeli kazati znaki bolezni.
Jeseni leta 1848 je ostal prikovan na posteljo, bolan za vodenico, ki se je prenašala po materini strani.
Zaradi nje je umrl njegov komaj 15-letni brat Jožef, kasneje pa tudi mama Mina, ki mu je na smrtni
postelji napisala prav srhljivo pismo: »Ozdravila se več ne bom. Bom umrla. Na mojo pot boste vsi
prišli. In morebiti ti, Frence, prvi. Tako fleten otrok si bil. Tudi sedaj svojo reč prav obrni!«. Materina
prerokba se je izkazala za pravilno, kajti France Prešeren je 8. februarja zjutraj po dolgem boju z
vodenico umrl. Njegove zadnje besede so bile: »Vzdignite me, zadušiti me hoče!«. Pogreb je bil v
soboto 10. februarja, udeležilo se ga je veliko ljudi, od domoljubov do sovaščanov iz Vrbe, pokopali
pa so ga desno od vhoda, tik ob zidu, označenega le z lesenim križem, kjer je še danes obeležje. Pot
do primernega nagrobnika velikemu pesniku ni bila lahka. Dosti sej, pozivov javnosti in drugih skrbi je
bilo potrebnih, da je leta 1852 le prišlo do prekopa na uglednejše mesto na pokopališču, skupaj s
postavitvijo spomenika. Tako je našlo pesnikovo neiztrohnjeno scre svoj dokončni počitek pod
gomilo, ki ga pokriva še dandanašnji. Pred Prešernovim grobom iz poezij tako preberem njegovo
pesem, ki govori tudi o smrti: »Memento mori«. V gaju so tudi nagrobnik Simona Jenka, kapela
družine Majdič s kamnitim reliefom vstajenja, grob Prešernove hčerke Ernestine Jelovšek ter
nagrobnik Janeza Puharja. Tu stoji tudi eden najzgodnejših spomenikov žrtvam fašističnega nasilja v
Evropi, posvečen bazoviškim žrtvam. Kamnito piramido z imeni primorskih domoljubov, članov
protifašistične tajne organizacije Borba, pobitih v Bazovici leta 1930 ter V. Gortana, ubitega leta 1929
v Pulju, so po načrtu Draga Žerjala postavili leta 1931.

10

[SPREHOD PO PRESTOLNICI KULTURE POD SLOVENSKIMI PARNASI]

3. 11 Gimnazija Kranj in Slovenski trg

Po Gregorčičevi ulici se mimo stavbe Mestne občine Kranj sprehodimo do Slovenskega trga in
zaključka naše poti. Nekdanji Trg revolucije je bil leta 1961 urejen po načrtu arhitekta Marijana
Tepine z bronastimi skulpturami in reliefom, ki ponazarjajo delavsko stavko, začetek vstaje,
partizanski boj in revolucijo, kiparja Lojzeta Dolinarja. Opozorim na kip v desnem spodnjem kotu trga,
ki srepeče gleda v spodnja okna Gimnazije Kranj, kjer je bila včasih zbornica. To naj bi bila namerna
poteza kiparja, saj je bila Gimnazija Kranj v času socializma simbol buržuazije in prejšnjega sistema.
Gimnazija leži v novem poslovnem delu Kranja ob Koroški cesti. Južno od gimnazije je Hotel Creina,
nasproti gimnazije pa stoji Delavski dom, nekdanja Vurnikova mojstrovina, ki pa so ji s prenovo po
zadnji vojni popolnoma spremenili podobo. Vmes je Slovenski trg, ki ga na jugu zapira nekdanja
blagovnica Globus. Severno od trga je zgradba skupščine Mestne občine in Agencije za plačilni
promet. S položajem v tem delu mesta gimnazija predstavlja ne samo eno najbolj markantnih stavb,
temveč je dejansko tudi osrednja izobraževalna ustanova v mestu. Prvo Gimnazijo je Kranj dobil z
odlokom guvernerja Ilirskih provinc Marmonta že leta 1810. Le ta je bila veliko manjša kot danes,
prostore pa je imela v takratnem župnišču. Prvo večjo spremembo je Gimnazija Kranj doživela leta
1870, ko je postala prva gimnazija s slovenščino kot učnim jezikom na svetu. Kasneje so hoteli
gimnazijo večkrat ukiniti, leta 1897 pa je bila po načrtih arhitekta Viljema Treoja zgrajena stavba, v
kateri ima gimnazija prostore še danes. Prvi maturantje so gimnazijo zapustili leta 1901, že leta 1903
pa je bil, zaradi veliko dijakov, zgrajen še severni trakt. Leta 1941 so Nemci delovanje gimnazije
prepovedali, z delom pa je nadaljevala po drugi svetovni vojni. Leta 1979 je število maturantov prvič
preseglo številko 200, od takrat naprej pa je nekje med 200 in 250. Lansko leto je bila ob prenovi v
eni izmed sten v spodnjem nadstropju najdena časovna kapsula, ki so jo za sklepni kamen vzidali med
izgradnjo gimnazijske stavbe leta 1897. V njej so našli med drugim sliko gimnazije iz tistega časa,
mošnjiček z avstro-ogrskimi kovanci in dvema gumboma, spomenico o nastanku gimnazije in revije
ter časopise, ki so takrat izhajali. Med znanimi maturanti so pesnik in borec za severno mejo Rudolf
Maister, geolog Anton Ramovš, fizik pri NASI Dušan Petrač, alpinist Nejc Zaplotnik, kolesar Matej
Mohorič in drugi. Kranjska gimnazija je imela doslej po vsebini različne usmeritve: splošno, klasično,
realno, samostojne programe usmerjenega izobraževanja...Od leta 1990 je spet gimnazija splošne
smeri. Z letom 2010 smo uvedli program Mednarodne mature. Trenutno ima gimnazija 29 splošnih
oddelkov, dva oddelka mednarodne mature in en oddelek maturitetnega tečaja in s tem 982 dijakov.
Zraven gimnazije stoji tudi kalifornijska sekvoja, ki je zavarovana kot naravna znamenitost.

S tem zaključim naš kulturni sprehod po gorenjski prestolnici. Obiskovalcem sem vedno na voljo za
vprašanja in tudi na koncu jih vprašam, če jih zanima še kaj oz. če jim lahko v Kranju še kaj
priporočim, npr. še kakšno znamenitost, izlet ali dobro gostilno. Za konec vsakemu obiskovalcu
podarim še eno kulinarično posebnost Kranja – Prešernove fige oblite s čokolado iz čokoladnega
ateljeja Dobnik, prve čokoladnice v Sloveniji. S tem se od obiskovalcev poslovim in jim zaželim še
naprej lep obisk Kranja.

11

[SPREHOD PO PRESTOLNICI KULTURE POD SLOVENSKIMI PARNASI]

4. Dodatna ponudba in informacije

4.1 Ostale zanimivosti mesta

Kranj ponuja še marsikatero znamenitost, ki je v današnjem kratkem ogledu mesta na žalost nismo
mogli obiskati. Te so na primer:

 Gorenjski muzej: Svoj prostor je našel v gradu Khislstein in je glavna muzejska ustanova na
Gorenjskem. Ima več stalnih razstav, med njimi je najpomembnejša razstava Prelepa
Gorenjska, ki na dveh nadstropjih z več kot 1300 eksponati pove zgodovino Gorenjske skozi
stoletja. Ostale stalne razstave so še o Francetu Prešernu, o ljudski umetnosti na Gorenjskem,
o gorenjskem železarstvu in fužinarstvu ter likovna razstava del slikarja Poldeta Oblaka.
Razstavljajo tudi v Mestni hiši zraven Slovenskega trga, kjer so trenutno občasne razstave o
državi SHS, gradnji glavne dovodne žile v Kranj – Gaštejskega klanca ter razstava o rodbini
Khisl. Več informacij na http://www.gorenjski-muzej.si/

 Kostnica: Prebivalci Kranja so mrtve več tisoč let pokopavali okoli župnijske cerkve Sv.
Kancijana, z najstarejšimi grobovi, ki segajo v antično dobo. Med reformami Jožefa II. je bilo
pokopališče opuščeno in preseljeno v Prešernov gaj. Po večletnih arheoloških izkopavanjih in
prizadevanjih za predstavitev najdb, je kostnica danes odprta za javnost. Za ogled se je
potrebno oglasiti v Mestni hiši, kjer vam jo bodo z veseljem odklenili in razkazali.

 Bežkova vila: Vila stoji na Koroški cesti zraven krožišča z Bleiweisovo cesto, nekje na pol poti
med Gimnazijo Kranj in Glavno avtobusno postajo. Zgrajena je bila po načrtih Jožefa Plečnika
za kranjskega zdravnika Jožeta Bežka. Notranjost vile se je prilagodilo zdravnikovim
potrebam. Tako se je v pritličju nahajala ordinacija s čakalnico in kuhinja s sobo za goste.
Zdravnikovo stanovanje pa je bilo prestavljeno v zgornje nadstropje, do katerega se je prišlo
po lesenem stopnišču, ki mu je Plečnik namenil posebno pozornost. Po smrti Jožeta Bežka, je
njegova družina vilo prodala Planinskemu društvu in Gorenjski turistični zvezi.

 Galerija Prešernovih nagrajencev: Na Glavnemu trgu stoji stara meščanska hiša,
imenovana Pavšlarjeva hiša po nekdanjih bogatih lastnikih, zgrajena okoli leta 1550 s
povezovanjem dveh ali treh starejših stavb. V Pavšlarjevi hiši gostuje eminentna Galerija
Prešernovih nagrajencev. Razstavlja dela prejemnikov najvišjih nagrad za likovno umetnost v
Sloveniji in ponuja najboljši vpogled v sodobno likovno ustvarjalnost v Sloveniji. Za več
informacij obiščite http://www.gpn.si/2019/sl/

 Vrt Hortikulturnega društva Kranj: To malo znano zanimivost, si lahko ogledate tik poleg
Prešernovega gaja. Društvo je na majhni parceli, okoli 500 kvadratnih metrov, uredilo
prikupen in zanimiv vrt. Člani društva so v svojem vrtu zasadili različne rastline tako, da so
prikazali razne vsebinske dele: gozdni obrobek, senčni, vodni in močvirski vrt, rozarij ter
skalnjak. V delu vrta rastejo tudi zdravilna zelišča. Ravno letos vrt praznuje 40-letnico. Vrt je
odprt od pomladi do jeseni, med tednom dve uri popoldne, ogled pa je brezplačen.

 Bitcoin krožišče: V Kranju, na krožišču Gregorčičeve ulice in Ceste Staneta Žagarja, stoji prvi
spomenik tehnologiji veriženju blokov in kriptovalutam na svetu. Kranj je mesto, ki je v svetu
blockchain zelo pomembno; tu sta ustanovljeni podjetji Bitstamp in 3fs. Prav zaradi tega so
se na občini odločili, da bodo tri tone težek sedemmetrski spomenik postavili v gorenjsko
prestolnico in s tem obeležjem v svet poslali sporočilo, ki poudarja slovensko odprtost in
dojemljivost za digitalizacijo, nove tehnologije in povezljivost. V Kranju je bil postavljen tudi
prvi bankomat na svetu, ki sprejema kriptovaluto bitcoin.

12

[SPREHOD PO PRESTOLNICI KULTURE POD SLOVENSKIMI PARNASI]

4. 2 Dogodki v mestu
 Prešernov smenj: Prešernov smenj, ki odene Kranj v podobo 19. stoletja in obudi spomin

na našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, je ena najbolj prepoznavnih slovenskih
prireditev ob kulturnem prazniku, 8. februarja. Na ulicah Kranja se predstavijo številni
rokodelski mojstri domače in umetnostne obrti, zadonijo pevski zbori, recitira se Prešernove
pesmi, zavrtijo se folklorne skupine, zaigrajo lajnarji in po mestu se sprehajajo meščani v
značilnih meščanskih opravah. Po mestu se lahko zapeljete s kočijo, otroci pa lahko jahajo
pravega ponija. V mestnih hišah se odvijajo številni kulturni dogodki, zato iz mestnega vrveža
vstopite še v Mestno knjižnico k tiskarni Jožefa Blaznika in na številna javna vodenja po
razstavah v Gorenjski muzej, v Prešernovo hišo, v kranjske galerije, v Layerjevo hišo in med
obzidje gradu Khislstein. Dogodek je vsako leto glavna družabna prireditev v Kranju.
 Teden mladih: Festival Teden mladih vsako leto Kranj popleska z barvami mladosti.
Mladinski festival, ki v gorenjsko prestolnico privabi na tisoče mladih, nudi pestro paleto
aktivnosti. Običajno poteka maja in traja 9 dni, prizorišč festivala je običajno več in so
razpršena po celem mestu. Festival, ki združuje športne, izobraževalne, socialne in kulturne
dogodke, je znan predvsem po večernem programu, kjer nastopajo znani in manj znani
domači in tuji izvajalci. Tradicionalni dogodki festivala Teden mladih so: Razstur party, Noč
silakov in Tek po ulicah Kranja. Organizator festivala je Klub študentov Kranj.
 Teden slovenske drame: V mesecu marcu že od leta 1970 poteka osrednji festival
slovenske dramatike Teden Slovenske drame. Poleg najboljših uprizorjenih dram v zadnjem
letu, se v okviru festivala odvija še vrsto okroglih miz, delavnic dramskega pisanja itd. Glavni
cilj festivala je spodbujnje uprizarjanja nacionalne dramatike, njeno ustvarjanje in promocija
ter uprizarjanje v tujini. Glavni organizator festivala je Prešernovo gledališče, v zaključku
festivala pa se podeli nagrada Rudija Šelige za najboljšo uprizorjeno dramo in nagrada Slavka
Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo.

4. 3 Kulinarika
 Gostilna Kot: V tej stari kranjski gostilni na Maistrovem trgu si lahko privoščite kranjski

kulinarični trio – Kranjsko pivo, Kranjsko klobaso in Kranjske štruklje, po katerih gostilna slovi
daleč naokoli, pripravljajo pa jih po receptu Magdalene Knafelj Pleiweis iz leta 1868.
 Gostilna Arvaj: Gostilna Arvaj pri mostu, ki stoji na slikoviti legi nad kanjonom reke Kokre,
ponuja najboljšo tipično slovensko jed - najboljšo Kranjsko klobaso z zaščiteno geografsko
označbo na ravni EU. Velik del ponudbe sloni na lokalnih pridelovalcih in hišnih mesnih
dobrotah in so ponosni prejemniki znaka Gostilna Slovenija.
 Restavracija Sonet: Nahajajoč se v starem mestnem jedru, restavracija Sonet ponuja
kulinarično doživetje iz lokalnih sestavin v romantično navdihnjeni atmosferi. Vsako pomlad
in jesen navdušujejo tudi z jedmi na festivalu Teden restavracij.
 Gostilna Krištof: Na preplet slovenske tradicije in svetovnih gastronomskih trendov stavijo v
gostilni Krištof v bližnjih Predosljah. Njihova celotna filozofija temelji na sezonsko svežih
sestavinah (vsaj 4 novi jedilni listi letno, aktualni tedenski meniji) v kombinaciji s širokim
izborom slovenskih in svetovnih vin in vračanja nazaj k naravi. Je prejemnica znaka Gostilna
Slovenija in se je kot prva stoodstotno zapisala uporabi ekološko pridelane hrane in je izrazita
»bio« gostilna.

13

[SPREHOD PO PRESTOLNICI KULTURE POD SLOVENSKIMI PARNASI]

 Projekt burger: Na Savskem otoku poleg starega bazena, ki je danes prizorišče živahne
kulturne scene, stoji ta restavracija, ki slovi po svojih burgerjih. Nedavno je bila izbrana med
top 50imi burger restavracijami v Evropi.

4. 4 Kavarne
 KluBar: Družabno središče ob Slovenskem trgu ponuja kvalitetne zabave, koncerte in tudi

ostale dogodke namenjene vsem generacijam. Struktura prostora ponuja možnost
realiziranja številnih idej, ki se združujejo v galeriji, kavarni, dnevno-nočnem baru,
prireditvenem prostoru, nočnem klubu in večnamenski terasi.
 Panorama Stara pošta: Panorama Stara pošta z najvišjega nadstropja hiše na Maistrovem
trgu ponuja 180-stopinjski razgled na stari Kranj. Med razgibanim interierjem, mešanico
uporabljenih materialov in obilom rastlinja se med pitjem kave, srkanjem vina Monte Rosso
in okušanjem tapasov ob olivnem olju Monte Rosso počutimo, kot da smo v naravi sredi
mesta.
 Kavarna in slaščičarna Karniola: Ljubitelji dobrot nadnaravnih okusov so dobili svoj raj
tudi v Kranju. V kavarni si lahko privoščite blejske kremne rezine, polnjene z domačo kremo,
narejene po receptu kuharice z Bleda. Ljubitelji tort se bodo lahko v Carnioli na lastne oči
prepričali, da je izdelava eno- ali večnadstropnih dobrot različnih oblik, barv in okusov
praktično brez meja. Oboževalcem ledenih umetnin bo ob pogledu na 45 različnih vrst
sladoledov malodane zastal dih. Izbirate lahko med 20 vrstami vročih čokoladnih napitkov ter
20 vrstami frapejev iz kateregakoli sladoleda, ki je na voljo v slaščičarni.
 Kavarna Khislstein 12.56: Kavarna v svojem nazivu vsebuje letnico svoje ustanovitve, kar
dokazuje tudi ambient, v katerem se nahaja. V prelepem okolju gradu se lahko pogrejete s
skodelico kave, slastne vroče čokolade, izbranim čajem ali pa morda z odličnim kuhanim
vinom. V poletnih mesecih se lahko spočijete ali prijetno zabavate pod staro lipo, kjer se na
mirnem in očarljivem grajskem dvorišču odvijajo nepozabna večerna doživetja obarvana z
dobro glasbo, vrhunskimi izvajalci in kakovostnim vinom.

Informacije o vseh omenjenih znamenitostih, dogodkih in restavracijah in tudi ostale koristne
informacije in še marsikatero dodatno ponudbo lahko najdete tule:

 Naziv: Zavod za turizem in kulturo Kranj
Naslov: Glavni trg 2, 4000 Kranj
Telefon: +386 (0)4 238 04 50
Faks: +386 (0)4 238 04 51
E-naslov: [email protected]

gggggSpletna stran: https://www.visitkranj.com/sl/

14

[SPREHOD PO PRESTOLNICI KULTURE POD SLOVENSKIMI PARNASI]

5. Cena vodenja

Vodenje Čas Cena
Skupina do 15 oseb 2 uri mojega vodenja + 1-urni
ogled Rovov pod starim 75 eur/skupino za moje
Skupina od 16 do 35 oseb Kranjem vodenje + 3 eur na osebo za
voden ogled rovov za odrasle in
2 uri mojega vodenja + 1-urni 2,5 na osebo za voden ogled
voden ogled Rovov pod starim rovov za otroke in upokojence
Kranjem
4,50 eur/osebo za moje
vodenje + 3 eur na osebo za
voden ogled rovov za odrasle in
2,5 eur na osebo za voden
ogled za otroke in upokojence

Če se skupina, ko se prijavi na ogled odloči tudi za ogled Prešernove hiše od znotraj, se ceni, ki je

napisana v tabeli prišteje še 3 eur vstopnine za odrasle in 2,30 za otroke. Če je skupina večja od 10, je

cena za odrasle 2,50 eur, za otroke pa se ne spremeni.

6. Viri in literatura

 Leben, N. in Sagadin, M. (2008). Kranj. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine
Slovenije.

 Zorec, Č. (1987). Po Prešernovih stopinjah. Kranj: Časopisno podjetje Glas Kranj.
 Stele, F. in Pibernik, F. (1993). Kranj. Komenda: F. Stele
 Vidic, M. (1994). GORENJSKA A – Ž. Murska Sobota: Pomurska založba
 https://www.visitkranj.com/sl/
 https://www.kranj.si/KRANJ_SI,,.htm
 www.gpn.si
 www.gorenjski-muzej.si
 www.gimkr.si
 http://www.preseren.net/slo/3-1_poezije.asp
 http://www.gorenjskiglas.si/article/20170618/C/170619803/1121/kranj-nekoc-in-danes
 https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/stoletna-casovna-kapsula-skrita-v-zidovih-kranjske-

gimnazije/416775
 http://www.layer.si/public/images/slike/navadn-kranj/navadn-kranj_slo.pdf
 https://svetkapitala.delo.si/ikonomija/kranj-prvi-spomenik-blockchainu-130214
 https://sl.wikisource.org/wiki/Pesmi_(Simon_Jenko)
 http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21683
 https://www.izletko.si/kam-na-izlet/gorenjska/rovi-pod-starim-kranjem.html
 https://www.pgk.si/info/gledalisce/usmeritev
 https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/mostovi-kranja.html
 http://www.puhar.si/?J=102000004
 https://sl.wikipedia.org/wiki/Kranj#cite_note-1
 https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi320446/
 http://www.dzrjk-drustvo.si/
 https://www.mkk.si/

Vir slik: https://www.google.com/

15

[SPREHOD PO PRESTOLNICI KULTURE POD SLOVENSKIMI PARNASI]

7. Priloga
7.1 Slike

1: Kranj na razglednici iz leta 1930 2: Mestna knjižnica Kranj

3: Prešernova hiša 4: Glavni trg ponoči

5: Pogled na Layerjevo hišo iz 6: Plečnikov vodnjak, stopnišče in arkade
vrta

16

[SPREHOD PO PRESTOLNICI KULTURE POD SLOVENSKIMI PARNASI]

7: Pogled na cerkev na Pungartu iz 8: Prešernov kip na Prešernovem trgu
razgledišča nad Kokro pred Prešernovim gledališčem v
Prešernovem mestu

9: Rovi pod starim Kranjem

10: Pogled iz Kokrškega mostu na Kanjon Kokre
17

[SPREHOD PO PRESTOLNICI KULTURE POD SLOVENSKIMI PARNASI]

11: Prešernov gaj s Prešernovim grobom v ospredju

12: Gimnazija Kranj slikana iz Slovenskega trga, na levi je eden izmed
kipov Lojzeta Dolinarja

18