SLOVENSKE BENETKE – VIPAVA IN OKOLICA

SLOVENSKE BENETKE – VIPAVA IN OKOLICA

se i arska aloga sklopu tek o a ja turistič i od ik

Avtor: Vero ika Petro čič
Mentor: Kajeta a Tor ič

Postojna, marec 2018

KAZALO VSEBINE

UVOD ....................................................................................................................................................... 3
1 VIPAVA.................................................................................................................................................. 4
2 PROGRAM............................................................................................................................................. 5

.ČASOVNI RAZPORED......................................................................................................................... 5
2. ODSEKI VODENJA PO PROGRAMU .................................................................................................. 6

. ČASOVNICA VODENJA ..................................................................................................................... 7
4. OPIS ODSEKOV VODENJA ................................................................................................................ 8

I. VIPAVA.......................................................................................................................................... 8
II. ZEMONO.................................................................................................................................... 13
III. VRHPOLJE ................................................................................................................................. 14
IV. NANOS...................................................................................................................................... 16
3 CENA IZLETA ....................................................................................................................................... 18
INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED OBČINE................................................................................. 19
VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................................... 20

1

KAZALO SLIK

Slika : Gr o či e Vipa e
Slika 2: Lanthierijev dvorec
Slika 3: Baumkircherjev turn
Slika 4: Iz ir Podfaro ž
Slika 5: Izvir Podskalca
Slika 6: Freske v cerkvi
Slika 7: Vojaško pokopališče
Slika 8: Egipča ska sarkofaga
Slika 9: Vojni muzej Vipava
Slika 10: Dvorec Zemono
Slika 11: Vrhpolje
Slika 12: Teodozije križ
Slika 13: Soteska Bela
Slika 14: Plezališče ela
Slika 15: Planota Nanos
Slika 16: Medved Mitko
Slika 17: Turistič a k etija A ra

2

UVOD

Se Vero ika Petro čič, dijaki ja . let ika sred je Eko o ske šole Postoj i. Za s ojo
predsta ite se iz rala Vipa o i je o okoli o, ki je pol a z a e itosti ter e i aj ližji
bolj turistič i kraj. Načrto ala o ode izlet, pri ere pred se za aktivne ljudi, ki bi svoj
da radi preži eli a proste i o uži a ju do rot Vipa ske doli e. Tu bodo spoznali

aj ečje z a e itosti, kot so La thierije d ore , erke s etega Štefa a, iz ir reke Vipa e
ter okusili tradicionalne jedi vipavske doline in tu pridelana vina. Spoznali boste, da je tudi
zelo ajh o esto lahko do ra turistič a desti a ija.

3

1 VIPAVA

Vipava je naselje i središče istoi e ske o či e, ki leži zgor je delu Vipavske doline, ob
šte il ih izvirih reke Vipave, ki ima kot edina reka v Evropi deltast izvir. Obdaja jo razgiban
s et Vipa skih rd, ki udi odlič e pogoje za uspevanje vinske trte. Zaradi šte il osti iz iro
so prebivalci zgradili 25 mostov; aji e it ejši i ajstarejši je ost za La thierje o
grašči o. Pra zaradi ogih osto pra ijo kraju tudi ale oziroma slovenske Benetke.
Do ači i i pre i al i okoliških asi pa Vipa i še da es radi rečejo kar trg. Pod tem imenom
je kraj zapisa doku e tu iz leta , ko so trža i do ili pra i o do svojega sejma.
Kraj i a lepo staro est o jedro, kjer so ečje z a e itosti Stari grad, La thierije grad,
cerkev svetega Štefa a, stolpa utrd e Ta or, Pleč iko spo e ik itd.

Slika : Gr o či e Vipa e

4

2 PROGRAM Zbor v Vipavi (glavni mestni trg)

1. ČASOVNI RAZPORED Ogled Lanthierijevega dvorca
10.00
10.05 – 10. 45 Ogled Baumkircherjevega turna (stolpa
10.50 – 11.00 utrdbe Tabor)

11.00 – 12. 30 Ogled Iz ira reke Vipa e Podfaro ž in
Podskalca) in kosilo v gostilni Podskalca
12. 40 – 13.00
13. 05– 13.25 Ogled erk e S . Štefa a
Ogled ojaškega pokopališča i egipto skega
13. 30– 14.30 sarkofaga
14.40 – 15.40
Ogled vojnega muzeja Vipava
15. 55 – 16.10
16.15 – 17.00 Ogled dvorca Zemono, degustacija vina, prosti
17.30 – 19. 30 čas
20.00 Ogled Teodozije ega križa

Ogled plezališča i soteske Bele
Ogled turistič e k etije A ra i ečerja
Prihod nazaj v Vipavo (glavni mestni trg)

5

2. ODSEKI VODENJA PO PROGRAMU
I. VIPAVA

 Lanthierijev dvorec
 Baumkircherjev turn
 Izvir reke Vipave
 Cerke S . Štefa a
 Sarkofag i ojaško pokopališče
 Vojni muzej Vipava

II. ZEMONO
 Dvorec Zemono
III. VRHPOLJE
 Teodozije križ
 Plezališče i soteska Bela
IV. NANOS
 Turistič a k etija Na os

6

3. ČASOVNICA VODENJA
10.00 – Zbor v Vipavi na glavnem mestnem trgu

 Časov i razpored Vipava:
10.05 – 10.45: Ogled Lanthierijevega dvorca
10.50 – 11.00: Ogled Baumkircherjevega turna
11.00 – 12.30: 0gled izvira reke Vipave, kosilo v gostilni Podskalca
12.40 – 13.00: Ogled erk e S . Štefa a
13.05 – 13.2 : Ogled ojaškega pokopališča i egipča skega sarkofaga
13.30 – 14.30: Ogled vojnega muzeja Vipava

 Časov i razpored Ze o o:
14.40 – 15.40: Ogled dvorca Zemono, degustacija vina

 Časov i razpored Vrhpolje:
15.55 – 16.1 : Ogled Teodozije ega križa
16.16 – . : Ogled plezališča i soteske Bela

 Časov i razpored Na os:
17.30 – 19.30: Ogled turistič e k etije A ra i ečerja

20.00: Prihod v Vipavo, 10- i ut i posta ek, ož ja proti domu

7

4. OPIS ODSEKOV VODENJA

I. VIPAVA

LOKACIJA: Zgornji del Vipavske doline
ČASOVNI RAZPORED: 10.05 – 10.45: Ogled Lanthierijevega dvorca
10.50 – 11.00: Ogled Baumkircherjevega turna
11.00 – 12.30: 0gled izvira reke Vipave, kosilo v gostilni Podskalca
12.40 – . : Ogled erk e S . Štefa a
13.05 – . : Ogled ojaškega pokopališča i egip. Sarkofaga
13.30 – 14.30: Ogled vojnega muzeja Vipava

LANTHIERIJEV DVOREC

Lanthierijev dvorece se nahaja ob glavnem mestnem trgu. Zgrajen je bil leta 1669 in je

pri er e eške arhitekture. Njego i pr i last iki so ili La thieriji, ki so prej i ali gradu

Ta or. La thieriji so d ore leta te eljito pre o ili i u dali da aš jo aroč o

podobo. Osrednji del stavbe z glavnim vhodom so poudarili s kamnitim portalom, nad
kateri je alko z alustr o ograjo. Ok a so do ila oč ejše ok irje, pročelje pa so

razgibali s stolpi, ki navidezno podpirajo streho. Poleg gradu so lastniki prenovili tudi okolico.

Pred zgradbo so naredili podolgovat park z vodometom. V park so postavili tudi kipe

aroč ih dečko z različ i i atri uti, ki so pričali o ži lje ju i delu pokraji i. V La thierije i

grašči i je azad je do leta pre i al grof Friderik La thieri. Po jego i s rti so goriško

– ipa ski grofi izu rli i eja je prešla a aro a Her a a o Le etzo a-Lanthieri. Dvorec

je il od do ojaških rokah.

Slika 2: Lanthierijev dvorec
8

BAUMKIRCHERJEV TURN

Baumkircherjev turn, ki ga i e ujejo tudi Ta or ali Spod ji grad se ahaja liži i ka itega
ostu čez reko Vipa o. Stolpasti grad je leta zgradil itez Herhli Kra spergar, ato ga
je pa leta odkupil grof Her a I. Celjski. Ko je grad prešel ha s urško posest, so

njegovi lastniki postali vitezi Baumkircherji in takrat je dobil tudi sedanje ime Baumkircherjev

turn. V njihovi posesti je ostal do leta 1471, ko so obglavili barona Andreja Baumkircherja,
ker je il gla i po ud ik zarote štajerskega ple st a proti esarju. Baumkircherjev turn je

ato prešel upra o dežel ok ežjih oskr iko i zakup iko . Grad i gospost o je leta
kupil A to pl. La thieri i lasti te druži e je ostal se do ko a pr e s eto e oj e.

Do danes se je ohranil le del nekdanjega ogoč ega poslopja, del o zidja z gr o o ploščo

rodbine Lanthierijev in kamnitim portalom ter okrogli obrambni stolp.

Slika 3: Baumkircherjev turn

IZVIRI REKE VIPAVE
Iz iri reke Vipa e spadajo ed izdat e stal e kraške iz ire, saj z irajo podze ske vode s
kraškega zaledja Postoj ske kotli e i Na osa. Gla a iz ira reke Vipa e sta Podskala i
Podfaro ž, ki se ahajata ekaj etro stra od Gla ega trga, za La thierije i grado .
Osred ja iz ira o ečje deže ju zelo arasteta. Poleg teh d eh iz irov pa osrednje
predsta ljajo tudi iz ir Ja i, Podlip i, Sleže u i iz ir za Ta ro . Reka Vipa a je edi a
reka E ropi, ki i a deltast iz ir. O iz irih se lahko okrepča o ter spočije o resta ra ijah
Gostišče Podskal a i Gostil a Ber ik, kjer udijo pestro ponudbo ribjih in ostalih jedi. Na
te o očju je ureje a tudi sprehajal a pot, ki pri a i oge do ači e i turiste.

9

Slika 4: Iz ir Podfaro ž

Slika 5: Izvir Podskalca

CERKEV SV. ŠTEFANA
Vipa a se u ršča ed ajstarejše žup ije a Goriške . Žup ijska erke s . Štefa a se ahaja

a a jše trgu o je u z ačil ih pri orskih hiš. Je po e e u et ost o zgodo i ski
spomenik. Zgrajena je bila leta 1556. V osnovi je bila gotska, kar je vidno v zunanjosti
prezbiterija. Cerkev so barokizirali leta 1751. Na njej izstopa zvonik, ki ima izredno kvalitetno
klesa o okrasje. Freske, ki so a s odu prez iterija, so delo aroč ega slikarja Fra a
Jelo ška iz leta , freske spod je delu prez iterija pa so delo Janeza Wolfa iz leta

. V prizorih Štefa o e zgod e je plete ih tudi eč portreto teda jih z a ih ešča o .
Oltar iz ar orja iz ira iz pr e polo i e . stoletja. V erk i s . Štefa a je eč kultur o –
u et iških red ot, ki so oltar e slike, oltar, aroč i križ, kapeli a s . Bar are i drugo. V
oltarju a juž i ste i si lahko ogleda o podo e s rti s . Jožefa, oltarju o se er i ste i pa
slike sv. Janeza Nepomuka. Obe sta delo znanega slikarja Metzingerja.

10

Slika 6: Freske v cerkvi

VOJAŠKO POKOPALIŠČE IN EGIPTOVSKI SARKOFAG

Egipto ska sarkofaga se ahajata a est e pokopališču Vipa i, kjer si lahko ogleda o
tudi za i i o erk i o s . Jožefa. A to La ri
-1869) je bil egiptolog, raziskovalec in

generalni konzul. V Vipavo je v začetku . stoletja pripeljal d a egipča ska sarkofaga, ki so
ju ašli gro i i egipča ske di astije o z ožju pira id Gizi. Sarkofaga iz irata iz časa
okoli leta pr. .št. i sta iz rdečega gra ita. Sta aj ečji z a e itosti a pokopališču.
Vojaško pokopališče iz . s eto e oj e se ahaja o est e pokopališču. Na je je
pokopanih 400 avstro-ogrskih ojako različ ih arod osti, ki so letih od do
u rli za posledi a i ra a soški fro ti ali olez i liž ji ojaški ol iš i i. Pokopališče je
ohra je o eloti. Na est e pokopališču se ahajata egipto ska sarkofaga, ki ju je
začetku . stoletja iz Me fisa pripeljal za s ojo gro i o A to La ri , egiptolog,
razisko ale i ge eral i ko zul. Na pokopališču si lahko ogleda o tudi zanimivo cerkvico
s etega Jožefa.

Slika 7: Vojaško pokopališče Slika 8: Egipča ska sarkofaga
11

VOJNI MUZEJ VIPAVA

Muzejska z irka Mitje Moč ika astaja že od leta dalje i te elji pred se a

izkopaninah najdenih a ojišču Soške fro te i je ega zaledja. Pr a posta ite z irke

Vojaš i i Ja ka Pre rla Vojka Vipa i sega leto , da aš jo podo o pa je do ila leta

. Muzejski prostori predsta ljajo kota jo eposred i liži i fro t e črte a stro-ogrske

o ra e li ije a Krasu kateri se ahaja o ezo ališče, dela i a, i po elj iški delo i

ter bivalni prostor. Razstavljenih je tudi veliko dokumentov iz obdobja pred prvo svetovno
oj o, ki predsta ljajo takrat o šolst o, sodst o, gospodarst o i odo.

Slika 9: Vojni muzej Vipava

12

II. ZEMONO
LOKACIJA: Naselje o či i Vipa a, aj olj poz a o po d or u Ze o o
ČASOVNI RAZPORED: 14.40 – . : Ogled d or a Ze o o, pokuši a i a
DVOREC ZEMONO
Dvorec Zemono je bil zgrajen leta 1683 kot lovski in letni dvorec vipavskih grofov Lanthieri.V

je so potekale šte il e ple iške za a e, času trgate pa so pridelo ali i o. Nadstrop a
in podkletena zgradba ima kvadraten tloris, v katerega je vrisan osnovni prostor. Posebna
z ačil ost je, da so ogal e so e loče e od gla e d ora e. V d ora i si lahko ogleda o
freske, ki predsta ljajo fa tazijske pokraji e let ih časo . Zu a jost d or a krasi upora e i
preprost kamniti arkadni hodnik, ki obdaja vse pritličje zgrad e. Po drugi s eto i oj i je
d or u ži ela druži a Preželj, ekateri prostori pa so ili elo skladišče. D ore je il
te eljito pre o lje poz ih . letih po ačrtih z a ega arhitekta A to a Bite a. V
dvorcu je razstavni prostor in prodajalne. V glavni dvorani potekajo poroke, koncerti in drugi
dogodki. V kletnih prostorih je vrhunski gostinski lokal Gostilna pri Lojzetu. Pred dvorcem
Zemono je postavljen bronasti torzo znanega kiparja Kalina. Zemonski dvorec spada med
najbolj urejene i ohra je e italija ske podeželske ile Slo e iji.

Slika 10: Dvorec Zemono

13

III. VRHPOLJE

LOKACIJA: Na rahlo d ig je e o ro ju Vipa ske doli e, o či i Vipa i
ČASOVNI RAZPORED: 15.55 – . : Ogled Teodozije ega križa
16.16 – 17.00: Ogled plezališča i soteske Bela

Slika 11: Vrhpolje

TEODOZIJEV KRIŽ

Leta 1994 so nad vasjo v spomin na bitko pri Mrzli reki, ki je potekala pred 1600 leti, postavili
Teodozije križ. Križ i a o liko črke T kot začet i e esarje ega i e a Teodozij. Stoji a
skali, a kateri aj i pred odločil i spopado olil esar Teodozij. Tri etrski križ i a a
preč iku klesa o let i o , a ste ru pa apis THEODOSIUS. Nastal je po zamisli
liko ega pedagoga, do ači a Lu ija a La re čiča, iz ar orja pa ga je izdelal ka osek
Vojko Moži a.

Slika 12: Teodozijev križ

14

PLEZALIŠČE IN SOTESKA BELA
Bela je hudour iški potok, ki teče skozi as Vrhpolje na robu Vipavske doline in na
prodnatem Vipavskem polju po ik e. Hudour iški z ačaj Bela pokaže o oč e deže ju.
Vod o oč so še eda o upora ljali za zago mlinov in žage. Pri Le uto ih ali po do ače
pri Tekcovih je deloval mlin, stope in ko ačija. Mli so i eli tudi Uršiče i, po do ače
Mal erje i, eliko žago pa Se erje i ali Parklje i. Vodovje Bele je za Vipavsko dolino ustvarilo
nenavadno, globoko sotesko, ki se pri Sanaboru razširi, ato pa stis e di jo tese s koriti i
slapo i se do Tekče ega li a ad Vrhpolje , kjer se soteska ko ča. Naj olj di ji del
soteske se zač e pod erk ijo s etega Da ijela Sanaboru. Soteska i a gladko z ruše e
ste e, šte il e rzi e, tol u e in ponekod zelo ozka korita. Zanimivi so tolmuni, nekateri
tudi pre ej glo oki, ed kateri i pada oda skoč ikih, isokih tudi do etre. Tol u i so
prilju lje a kopališča. Gosta se a i čista, topla voda nudita obiskovalcem prijetno
os ežite polet i pripeki.
Strme previsne stene med Belo, Vrhpoljem in Zavetniki pa so priljubljene tudi med ljubitelji
prostega plezanja. Plezal e s eri so seh teža ost ih stope j iši i od do etro .

Slika 13: Soteska Bela

Slika 14: Plezališče Bela

15

IV. NANOS

LOKACIJA: Visoka kraška pla ota gorski pregraji, ločuje eli ski del Slo e ije od Pri orja

ČASOVNI RAZPORED: 17.30 – . : Ogled turistič e k etije A ra i ečerja

Nanos je k dolga i do k široka kraška pla ota s str o odreza i ro o ,
i e o a i Pleša. Poleg S ež ika je aj olj z ačil a gora a Notranjskem. Na vzhodni strani
ga ločuje predja ski prelom od kraške pla ote Hruši e, a zahodu pa ga doli a Bele loči od

planotastega Trnovskega gozda. Strma, na zahodni strani prepadna od 500 do 700 m visoka

po očja, ga ločijo od Vipavske in Pi ške kotli e, zlož ejši dostop je le s se er e stra i.

Po ršje pla ote je razjede o podolgo ate dole, rtače in kopaste vrhove, od katerih se

aj iše zp e Suhi vrh a jugo zhodu. Pre ladujejo ad orske iši e okrog

, zahod a polo i a je ižja -950 m) in manj kamnita. Gozdnato planoto obiskujejo

planinci in jadralni padalci. Na os prečkata Slovenska planinska transverzala in Slovenska

geološka pot. Na razgled i točki Pleša stoji tele izijski pret or ik, liži i je
Vojko a koča.

TURISTIČNA KMETIJA ABRAM

Več kot 500 let stara kmetija, ki se nahaja na visoki kraški pla oti Na os. Nahaja se na

ad orski iši i . O lepe re e u je tukaj čudo it razgled a orje. Na tem

sa ot e kraju oste zagoto o do ili s oj ir. S oje stroše e oči od sakda jega

stresnega ži lje ja oste pra tukaj s po očjo ara e apol ili z o i i: sprehodi i pohodi

po šte il ih oz ače ih poteh, opazo a je di jih ži ali z lo e ali posluša je petja številnih

ptic v globoki senci. Kra e, po iji, prašiči, koze, medved, psi, muce, vam bodo delali druž o.

Slika 15: Planota Nanos

16

Slika 16: Medved Mitko
Slika : Turistič a k etija A ra

17

3 CENA IZLETA

Cena izleta: 37,5 EUR / osebo; velja za zaključe o druž o ad oseb); v primeru prijave
manj kot 40 oseb je cena 40 EUR /osebo.

Zbor je zjutraj ob 10.00 uri a gla e trgu Vipa i. A to us jih pusti a rezplač e
parkirišču. Med kraji Vipa a – Zemono – Vrhpolje – Nanos – Vipava jih vozi njihov avtobus,
e a je šteta v celotni znesek avtobusnega prevoza.

V e o je ključe o:

- Avtobusni prevoz in lokalno vodenje: 100 EUR / dan

- Vstopnine: Lanthierijev dvorec + dvorec Zemono: 3 EUR / osebo

Hra a i pijača: ključuje: predjed, gla a jed,
- kosilo v gostilni Podskalca: meni kosilo 7 EUR / osebo

- degustacija vina na dvorcu Zemono: 5 EUR / osebo
- ečerja a turistič i k etiji Abram: 20 EUR / osebo

solata, sladica)

Skupaj: 100/40 + 3 + 7 + 5 + 20 = 37,5 EUR

18

4 INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED OBČINE

1. TIC Vipava
Glavni trg 3
5271 Vipava
T: +386 5 368 70 40
m: +386 51 215 226
[email protected]

2. Turistič a k etija A ra
Nanos 6
5271 Vipava
Tel.: +386(0)59388008

3. Vojni muzej Vipava
Informacijske pisarne
080 1322
[email protected]

4. Dvorec Zemono
TELEFON: +386 (0)5 368 70 07
MOBITEL: +386 (0)40 777 726
E-NASLOV: [email protected]
NASLOV: Pri Lojzetu, Dvorec Zemono, 5271 Vipava
Delo i čas:
sreda i četrtek: h - 22h
od petek do nedelja: 12h - 22h

19

VIRI IN LITERATURA

 http://kraji.eu/thematic_page_menu/vipava_z_okolico/slo
 http://www.abram-si.com/page.html
 https://www.postanivojak.si/vec-o-sv/enote-slovenske-vojske/center-vojaskih-

sol/vojni-muzej-vipava
 http://prilojzetu.si/
 https://sl.wikipedia.org/wiki/Nanos
 https://razdalje.si/med-kraji

20