IZLET PO SOŠKI DOLINI

Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani
Preglov trg 9, Ljubljana

IZLET PO SOŠKI DOLINI

(Seminarska naloga za 6. tekmovanje za turističnega vodnika)

Mentor: prof. Inka NOSE Avtor: Maša SEDEJ, 3. TB

Ljubljana, marec 2019

IZLET PO SOŠKI DOLINI

Kazalo vsebine

1. IZLET PO ODSEKIH…………………………………………………………………………………………………………..…..3
2. ČASOVNICA …………………………………………………………………………………………………………………..….…4
3. OPIS IZLETA IN INFORMATIVNI IZRAČUN………………………………………………………………..……..…..5
4. SPLOŠNO..................................................................................................................................6
5. OPIS ODSEKOV………………………………………………………………………………………………………………….…7

5.1. TOLMINSKI MUZEJ………………………………………………………………………………………………………..7
5.2. KOZLOV ROB…………………………………………………………………………………………………………………8
5.3. CERKEV SV. DUHA…………………………………………………………………………………………………………9
5.4. SLAP KOZJAK……………………………………………………………………………………………………………....10
5.5. MUZEJ SIRARSTVA KOBARID………………………………………………………………………………………..11
5.6. TURISTIČNO NASELJE NEBESA………………………………………………………………………………………12
5.7. DOBRA VILA BOVEC……………………………………………………………………………………………………..13
5.8. VELIKA KORITA SOČE……………………………………………………………………………………………………13
6. OSTALA TURISTIČNA PONUDBA KRAJA IN OKOLICE…………………………………………………………..15
7. VIRI……………………………………………………………………………………………………………………………………..16
7.1. VIRI SLIK……………………………………………………………………………………………………………………….16

Kazalo slik

Slika 1. NAČRT POTI ................................................................................................................................ 3
Slika 2. SOŠKA DOLINA ........................................................................................................................... 6
Slika 3. ZBIRKA TOLMINSKEGA MUZEJA ................................................................................................ 7
Slika 4. OSTANKI GRADU NA KOZLOVEM ROBU.................................................................................... 8
Slika 5. CERKEV SVETEGA DUHA............................................................................................................. 9
Slika 6. SLAP KOZJAK............................................................................................................................. 10
Slika 7. NOTRANJOST MUZEJA ............................................................................................................. 11
Slika 8. TURISTIČNO NASELJE NEBESA ................................................................................................. 12
Slika 9. OKOLICA DOBRE VILE BOVEC................................................................................................... 13
Slika 10. VELIKA KORITA SOČE.............................................................................................................. 14
Slika 11. URADNI LOGOTIP DOLINE SOČE ............................................................................................ 15

2

IZLET PO SOŠKI DOLINI

1. Izlet po odsekih

1. Odsek: Tolminski muzej
2. Odsek: ostanki gradu na Kozlovem robu
3. Odsek: cerkev sv. Duha
4. Odsek: Kobarid-slap Kozjak in muzej sirarstva
5. Odsek: ogled turističnega naselja Nebesa
6. Odsek: kosilo-Dobra vila Bovec
7. Odsek: Bovec-velika korita Soče

Slika 1. NAČRT POTI

3

IZLET PO SOŠKI DOLINI

2. Časovnica

8.00 – Zbor pred tolminskim muzejem in ogled muzeja
9.30 – Odhod z avtobusom proti Kozlovem robu
9.40 do 10.00 – Ogled ostankov gradu na Kozlovem robu
10.05 – Odhod proti cerkvi sv. Duha
10.30 do 11.25 – Ogled cerkve sv. Duha
11.25 – Odhod proti slapu Kozjak
12.10 do 13.40 – Hoja do slapa Kozjak in čas za prigrizek, pot nazaj do muzeja sirarstva
13.45 do 15.05 – Ogled muzeja sirarstva in degustacija sira
15.10 – Odhod proti Nebesom
15.30 do 16.00 – Kratek ogled Nebes
16.05 – Odhod proti Dobri vili Bovec
16.45 do 18.00 – Pozno kosilo v Dobri Vili Bovec
18.05 – Odhod proti velikim koritom Soče
18.25 do 20.00 – Hoja do Velikih Korit Soče, ogled, pot nazaj
20.05 – Odhod proti Tolminu
21.00 – Prihod nazaj v Tolmin in odhod domov v lastni režiji

4

IZLET PO SOŠKI DOLINI

3. Opis izleta in informativni izračun

Naš poletni izlet se bo pričel ob 8. uri, ko se bomo zbrali pred tolminskim muzejem, kjer bomo
po dogovoru z muzejem izvedli izredni jutranji voden ogled. Ogled muzeja bo trajal približno
uro in pol, po ogledu pa bomo krenili proti Kozlovem robu. Po krajši vožnji z avtobusom si

bomo ogledali poslednje ostanke gradu na Kozlovem robu. Okoli 10. ure bomo krenili dalje
proti cerkvi sv. Duha in izvedeli kaj več o njeni zgodovini. Malo pred 12.30 uro bomo odšli do
slapa Kozjak, kjer bomo imeli nekaj časa za sprostitev in manjši prigrizek. Po krajšem postanku
pri slapu se bomo po pešpoti počasi odpravili nazaj do Kobarida na ogled muzeja sirarstva. Tam
bomo spoznali tradicionalne postopke pridelave sira in drugih mlečnih izdelkov, ki pa jih bomo
s svojimi brbončicami lahko okusili, saj nas med ogledom čaka tudi degustacija njihovih
izdelkov. Po ogledu bomo krenili proti turističnem naselju Nebesa, kjer bomo lahko uživali v
dih-jemajočem razgledu, naredili fotografijo ali dve in si ogledali notranjost edinstvene
turistične nastanitve. Naslednja postaja je cca. 40 minut oddaljena Dobra vila Bovec, kjer se
bomo okrepčali s poznim kosilom, potem se bomo odpravili proti velikim koritom reke Soče,
ki so tudi naša zadnja izletna točka. Okoli 19.30 ure se odpravimo nazaj proti našemu zbornemu
mestu iz katerega odrinemo približno ob 20. uri, predviden prihod v Tolmin pa je ob 21. uri.

AVTOBUS+VODNIK NA SKUPAJ
OSEBO (20)
240€
12€

TOLMINSKI MUZEJ 4€ 80€

MUZEJ SIRARSTVA KOBARID + DEGUSTACIJA 6.70€ 134€

KOSILO V DOBRI VILI BOVEC 13€ 260€

∑ 35.70€ 714€

5

IZLET PO SOŠKI DOLINI

4. Splošno

Dolina Soče poteka navzdolž toka reke Soče od severovzhodne Slovenije pa vse do Goriške,
kjer se odpre v široko ravnino. Sama dolina je nastala kot posledica Soškega ledenika. Deli se
na zgornjo in spodnjo Soško dolino. V dolini se je v preteklosti uveljavila poselitev v obliki
strnjenih vasi na robovih prodnatih teras, primernih za poljedelstvo. Med te vasi spadajo
Gorenje polje, Deskle, Ročinj, Morsko in Avče. Na pomembnih prometnih križiščih pa so
nastajala večja naselja, med katerimi sta najpomembnejša Kanal in Pavle. Živalski svet v dolini
je zelo pester. Med drugim tam lahko najdemo rjavega medveda, volka, risa, divjo mačko,
jelene, divje peteline, več kot deset vrst netopirjev, predvsem posebni pa so planinski orli, ki so
v Evropi redki, tu pa živijo skoraj stalno ali pa se vsaj občasno pojavijo

Slika 2. SOŠKA DOLINA

6

IZLET PO SOŠKI DOLINI

5. Opis odsekov
5.1. TOLMINSKI MUZEJ

Tolminska, ki sta ji nekdaj pripadala tudi bovško in kobariško območje, se ponaša z bogato
arheološko, etnološko in kulturno-zgodovinsko dediščino. Prvi Muzej za Tolminsko je bil v
stavbi Coroninijeve graščine v Tolminu za javnost odprt leta 1951. Ustanovljen je bil z
namenom, da bi zbiral, ohranjal in predstavljal to bogato in raznoliko narodovo zapuščino. Kot
samostojna institucija je deloval dobrih sedem let, nato je bil leta 1958 priključen Goriškemu
muzeju in pod njegovim okriljem je kot Tolminska muzejska zbirka ostal polnih 42 let. Aprila
leta 2000 je Tolminski muzej ponovno postal samostojni javni zavod, ki deluje na območju
občin Bovec, Kobarid in Tolmin. Strokovno pokriva področja arheologije, etnologije,
zgodovine in umetnostne zgodovine. Sedež muzeja je še vedno v mogočni Coroninijevi graščini
sredi Tolmina, kjer se poleg upravnih, depojskih in razstavnih prostorov nahajata še priročna
strokovna knjižnica in poročna dvorana, v kateri se občasno odvijajo manjše kulturne prireditve.
Poleg zbirk in razstav v matični hiši skrbi Tolminski muzej tudi za več zunanjih zbirk in
objektov. Pod njegovo upravljanje ali pa zgolj strokovni nadzor spadajo: arheološki muzej in
temelji rimske hiše na Mostu na Soči, spominske razstave v rojstnih hišah Simona Gregorčiča
na Vrsnem, Cirila Kosmača na Slapu ob Idrijci in Simona Rutarja v vasi Krn, etnološke zbirke
v starem jedru Breginja, Robidišču in v domu TNP v Trenti, lesena kašča na Pečinah in nemška

kostnica ob sotočju Soče in Tolminke.

Slika 3. ZBIRKA TOLMINSKEGA MUZEJA

7

IZLET PO SOŠKI DOLINI

5.2. KOZLOV ROB

Kopasta vzpetina Kozlov rob sredi Tolminske kotline ima pestro zgodovino. Ruševine na vrhu
hriba so ostaline nekoč najpomembnejšega gradu na Tolminskem.

Za lastništvo Kozlovega roba so se v srednjem veku potegovali mnogi pomembni fevdalci:
oglejski patriarhi, goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in nazadnje Habsburžani. Najstarejši
vir z omembo prvega grajskega grofa sega v leto 1188, posebej je leta 1194 v sklopu gradu
omenjena kapela sv. Martina. Varovanje gradu je deželni glavar zaupal močnim plemiškim
rodbinam. Od 12. do 17. stoletja so iz grajskih utrdb obvladovali Tolminsko, zlasti pomembne
prometne poti.

Grajsko stavbo sta poškodovala potresa leta 1348 in 1511. Konec 16. stoletja so grad še
prenavljali, po letu 1651, ko so tolminsko gospostvo in glavarstvo prevzeli Coroniniji, pa so
grad dokončno opustili in v mestu Tolmin zgradili novo grajsko poslopje, v katere delu danes
domuje Tolminski muzej.

Med prvo svetovno vojno je bila med ruševine gradu postavljena ključna opazovalna točka za
obrambo tako imenovanega tolminskega mostišča. Od 90. let prejšnjega stoletja so se ostanki
gradu sanirali in uredili v razgledno točko, s katere je čudovit razgled na Tolminsko kotlino in
okoliške vrhove. Ruševine gradu so razglašene za kulturni spomenik, celoten grajski hrib pa je
postal priljubljeno rekreacijsko območje, povezano tudi z zgodovinsko in naravoslovno potjo.

Slika 4. OSTANKI GRADU NA KOZLOVEM ROBU

8

IZLET PO SOŠKI DOLINI

5.3. CERKEV SV. DUHA

Cerkev sv. Duha Javorca blizu Zatolmina je podružnična cerkev Župnije Tolmin. Nahaja se v
Javorci nad planino Polog in je okrog 8 km oddaljena od jedra vasi. Z razgledne terase ob cerkvi
se odpira razgled na veličastni Rdeči rob, očarljivo verigo tolminsko-bohinjskih gora ter
okoliške hribe. Zgrajena je bila kot spominska cerkev za padle vojake na Soški fronti. Poleg
cerkvice se nahaja še Blekova domačija, ki je bila po potresu v Posočju leta 1998 obnovljena,
vendar danes ni naseljena. Dostop do Javorce oziroma cerkvice je po cesti iz Zatolmina, ki se
vije po strmih pobočjih nad koriti reke Tolminke in preči številne gorske potoke in manjše
slapove. Nedaleč je stalno naseljena domačija Zastenar.

Cerkev sv. Duha je bila zgrajena med 1. marcem in 1. novembrom leta 1916, v času bojev na
Soški fronti. Zasnoval jo je dunajski arhitekt, tedaj nadporočnik Remigius Geyling, avstrijski
slikar in scenograf, ki je na Dunaju prijateljeval z Gustavom Klimtom. Vodja del je bil Madžar
Geza Jablonsky, zgradili pa so jo prostovoljno vojaki 3. gorske brigade avstro-ogrske vojske,
oziroma različni mojstri, ki so se skupaj znašli na bojiščih Soške fronte]. Spominska cerkev je
zgrajena pretežno iz lesa: oltar, strop, podporni stebri in stene, v katere so vžgana imena padlih
vojakov. Ob vhodnih vratih je napis Ultra cineres hostium ira non superest (Sovraštvo naj ne
sega prek pepela umrlih).

Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci v dolini reke Tolminke pri Tolminu od leta 2018 ponosno
nosi znak evropske kulturne dediščine, s čimer se pridružuje 38 tovrstnim spomenikov v Evropi.
V Sloveniji je med njimi še Bolnica Franja. Najvišje evropsko priznanje za skupno dediščino
je Javorca prejela zaradi vrednot, ki jih predstavlja. Posvečena je padlim vojakom v 1. svetovni
vojni, ne glede na njihov izvor in kulturo, vojaki so jo tudi gradili. S tem predstavlja vrednote
kot so mir, človeško dostojanstvo, spoštovanje različnih kultur, veroizpovedi in narodnosti.
Evropska komisija je z dodelitvijo znaka Javorco priznala kot kraj evropskega spomina in
poudarila pomen miru.

Slika 5. CERKEV SVETEGA DUHA

9

IZLET PO SOŠKI DOLINI

5.4. SLAP KOZJAK

V iztočnem ustju potoka Kozjaka je nastal najbolj slikovit slovenski slap - Veliki Kozjak.
Slikoviti slap Kozjak je ujet v kamniti amfiteater nedaleč od Kobarida. Do njega nas nad strugo
smaragdne Soče popelje prijazna sprehajalna pot. Potok Kozjak, levi pritok Soče, izvira v več
povirnih krakih visoko pod Krnčico, teče skozi več korit in pada v šestih slapovih, od katerih
sta obiskovalcem dostopna le zadnja dva. V iztočnem ustju spodnjih korit potoka Kozjaka je
nastal najbolj slikovit slovenski slap - Veliki Kozjak. Približno 250 metrov pod njim pada voda
še enkrat. Značilno okolje Velikega Kozjaka ustvarja posebno razpoloženje. Slap je izdolbel
nekakšno podzemeljsko dvorano, katere dno zaliva prostran tolmun modrozelene barve, stene
pa so zasigane kot v kraških jamah. Od temačnosti te dvoranice se odbija 15 metrov visok bel
steber vode. Potok Kozjak s slapovoma Velikim in Malim Kozjakom je zaščitena naravna
vrednota, v tolmunih je zato kopanje prepovedano.

Slika 6. SLAP KOZJAK

10

IZLET PO SOŠKI DOLINI

5.5. MUZEJ SIRARSTVA KOBARID

Za Posočje je značilna tisočletna tradicija in dediščina planinskega pašništva in sirarstva. Prve
omembe planin zasledimo že v pisnih virih iz 12. in 13. stoletja. Vse obiskovalce strokovno
vodijo po muzeju. Preko muzeja želijo planinsko pašništvo in sirarstvo v Posočju predstaviti
širši javnosti. Planine se večinoma nahajajo v hribovitih predelih doline Soče nad 1.000 metrov
nadmorske višine. V muzeju si obiskovalci med drugim lahko ogledajo staro sirarno z ognjem

pod kotlom in arhivsko klet, kjer zorimo stare sire Tolmince. Na ogled je tudi planinski stan z
vso potrebno opremo za predelavo mleka v sir, ki so jo in jo še danes uporabljajo na planinah
Posočja. V muzeju je na ogled tudi zgodovinska etnološka zbirka. Zgodovinska etnološka

zbirka je nastala pod strokovnim vodstvom Tolminskega muzeja. Na panojih je predstavljena
zgodovina sirarstva od težkih začetkov pa vse do današnjih dni. Poleg sirarskega stanu je zelo
zanimiv osrednji del zbirke, ki predstavlja kratek film, s pomočjo katerega lahko obiskovalci
dobijo nazoren prikaz dela in življenja na planinah. Planinska naselja so v Posočju zelo tipična
in drugačna od tistih v Bohinju. Razstavljeno je staro sirarsko orodje in pribor ter predmeti, ki
so jih uporabljali planšarji pri svojem delu na planinah v preteklosti, nekateri pa še danes. V
samem muzeju je mogoče tudi kupiti spominke, izdelke lokalne obrti in druga uporabna darila
domače obrti ter vse izdelke Mlekarne Planika. Na željo obiskovalcem muzeja in vnaprej
najavljenim skupinam pripravijo degustacijo naših izdelkov, za večje skupine tudi pastirske
malice ali pastirska kosila, omogočajo pa tudi možnost teambuilding aktivnosti.

Slika 7. NOTRANJOST MUZEJA

11

IZLET PO SOŠKI DOLINI

5.6. TURISTIČNO NASELJE NEBESA

Vsi od časa do časa začutimo potrebo, da bi izstopili iz potrošniške družbe ter daleč od pritiskov
ter hitenja zaživeli povsem mirno življenje. Livka se je turizem komaj dotaknil. Na ravnicah
pod Matajurjem in Kolovratom sta le dve turistični postanki, Nebesa in kmečki turizem Jelenov
breg. To so kraji, ki so ohranili prvotno podobo zelene gorske pokrajinam v zraku pa je moč
čutiti topli dih morja, ki ga lahko ob jasnih dneh uzremo na jugu.
Nebesa so pot do pravega tihožitja. Kraj je ime dobil pred pol stoletja, ko je med prebivalci s
slovenske in italijanske strani zaživel kot smučarsko središče. Zaradi blagih zim in gospodarske
krize smučišče žal ne obratuje več. Tam kjer je včasih stala smučarska koča, danes stoji pravo
modno turistično naselje. Posebnost Nebes je, da so ravno na razpotju med Beneško Slovenijo
in Goriškimi brdi, med alpskim svetom in vinogradi.
Turistično naselje Nebesa je znano po hišah, podobnih planšarskim postojankam. Leta 2003
sta ga otvorila dva zakonca. Vse hiše imajo steklena okna, zato se nam zdi, kakor da stojimo
pred prepadom. Hišice, velike 512 metrov so pravi raj za mlade, kakor tudi za starejše.
Sprejmejo od dva do tri goste, v njih pa je tako rekoč vse – od spalnice na galeriji do ležalnikov
na terasi.

Slika 8. TURISTIČNO NASELJE NEBESA

12

IZLET PO SOŠKI DOLINI

5.7. DOBRA VILA BOVEC

Hotel Dobra Vila se nahaja v zgodovinski zgradbi, kjer je bila nekoč telefonska centrala.
Zgradba je obdana z zeleno pokrajino in ponuja vinoteko ter klimatizirane sobe z brezplačnim
brezžičnim internetom. Sprostite se lahko v zimskem vrtu ali v knjižnici. V restavraciji
uporabljajo sestavine lokalnega izvora. Sobe so tradicionalno opremljene in zvočno izolirane
Vključujejo kabelsko televizijo, DVD-predvajalnik in hladilnik. Na voljo je tudi poročni
apartma. Ponujajo tudi pakete-na voljo sta ''Vikend s tabo'', ki vključuje 1 nočitev za 2 osebi z
večerjo in zajtrkom ter paket ''Samo midva'', ki vsebuje 2 nočitvi v sobi s kadjo in teraso za 2
osebi in 2 romantični večerji ter zajtrka.

Slika 9. OKOLICA DOBRE VILE BOVEC

V hotelu je možen tudi samo obisk restavracije. Pripravljajo menije, ki temeljijo na sezonski
prehrani, ponujajo vse od čemaža do postrvi in domačega sladoleda.

5.8. VELIKA KORITA SOČE

Divja korita so ena izmed najlepših naravnih znamenitosti na reki Soči in pomembna naravna
vrednota Triglavskega narodnega parka. Skrivnostni smaragdni tolmuni se prepletajo v 750 m
dolgo, le nekaj metrov široko in 15 m globoko pedantno obrušeno tesen. Voda se iz korit izlije
v velik tolmun živahne smaragdne barve, kjer se poleti ob reki hladi veliko obiskovalcev.
Plovba po Velikih koritih Soče ni dovoljena.

13

IZLET PO SOŠKI DOLINI

Pot do Velikih korit Soče:

Iz parkirišča gremo ob Soči nazaj proti mostu. Reka nas že tu očara in v poletnem času najbolj
pogumne vabi na mrzlo kopanje. Od mostu nadaljujemo ob levem bregu Soče. Urejena
turistična pot poteka nekoliko stran od korit in se jim približa šele na brvi na severni strani korit.
Z brvi je lep pogled na reko. Za bolj izurjene pa tik ob koritih poteka ozka neoznačena in
mestoma izpostavljena steza, od koder imamo skoraj ves čas korita kot na dlani. Teren je zaradi
vlažnosti precej spolzek. Nazaj se vrnemo se po isti poti.

Slika 10. VELIKA KORITA SOČE

14

IZLET PO SOŠKI DOLINI

6. Ostala turistična ponudba kraja in okolice

Dolina Soče je izjemna športno-adrenalinska destinacija. Če imamo željo po dejavnostih, ki nas
bodo prepojile z adrenalinom, imamo tu na voljo pestro ponudbo. V spremstvu vodnika se lahko
prelevimo v jamarskega raziskovalca, preizkusimo se lahko v raftingu, kajakingu, kanjoningu,
športnem plezanju, spustimo se lahko po zip-lineu … Divjo moč Soče lahko izkoristimo s
hydrospeedom, v kolikor pa radi zaidemo v višje ležeče predele pa so v Dolini Soče
organizirane tudi gorske kolesarske ture. Iz letališča Bovec je možno poleteti s športnim
letalom, preživeti lep panoramski let, na zemljo pa pristati kar v tandemu s svojim jadralnim
padalom. Soška dolina je pravi raj tudi za pohodnike. Ogleda vredno je Prestreljeniško okno,
Dom Petra Skalaraja na dobrih dva tisočih metrih, odlični so tudi planinski izleti na
Prestreljenik, Laško planjo in na Rombon. Udeležimo se lahko tudi večih tematskih poti, kot
sta npr. Tematska pot Na svoji zemlji in Zgodovinska pot Idrsko.
Za kulturne in zgodovinske entuziaste priporočam obisk Kobariškega muzeja s tematiko prve
svetovne vojne, rojstne hiše Simona Gregorčiča ter arheološkega muzeja Most na Soči.
Lačne želodčke lahko zadovoljimo v znameniti Hiši Franko, obiska vredne restavracije in
gostilne pa so tudi Kekčeva domačija, gostišče Jazbec, hiša Polonka, turistična kmetija Jelenov
breg ter Kuhnjica lokalnih dobrot.
Za več informacij se lahko obrnete na TIC Bovec (05 30 29 647), TIC Kobarid (05 38 00 490)
in TIC Tolmin (05 38 00 480), kjer vam bodo z veseljem pomagali.

Slika 11. URADNI LOGOTIP DOLINE SOČE

15

IZLET PO SOŠKI DOLINI

7. VIRI

(20.3.2019)

http://www.dolina-
soce.com/dolina_odkritij/kulturno_zgodovinske_poti/20120328152731146/
https://sl.wikipedia.org/wiki/So%C5%A1ka_dolina
http://www.dolina-
soce.com/dolina_odkritij/kraji_in_vasi/2012033012031120/Most%20na%20So%C4%8Di/
http://www.dolina-soce.com/dolina_odkritij/kraji_in_vasi/2012033012031107/Tolmin/
http://www.dolina-soce.com/dolina_odkritij/kraji_in_vasi/2012033012031101/Kobarid/
http://www.dolina-
soce.com/dolina_odkritij/kulturno_zgodovinske_znamenitosti/2012032815271701/

http://www.nebesa.si/
https://www.soca-valley.com/sl/znamenitosti/narava/soteske-in-
slapovi/2015121117121068/velika-korita-soce/

https://dobregostilne.si/dobra-vila-bovec

http://www.dobra-vila-bovec.si/posebna-ponudba/

https://www.soca-valley.com/sl/znamenitosti/dediscina/muzeji-in-zbirke/2018010315133318/

https://www.soca-valley.com/sl/znamenitosti/narava/soteske-in-
slapovi/2016112913522332/slap-kozjak/
https://www.soca-valley.com/sl/dolina-soce/kulinarika/gostinska-ponudba/
https://www.soca-valley.com/sl/znamenitosti/dediscina/muzeji-in-zbirke/
Lipušček R. Soča: Od Trente do Jadrana. 19.06.2009. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba,
2009. Slovenija na dlani. ISBN 9789610108955.

7.1. VIRI SLIK

(20.3.2019)

http://www.nebesa.si/wp-content/uploads/2015/05/test.png
https://www.soca-valley.com/img/2015090317420780/mid/Dan_Bri__ki_-
_Velika_korita_So__e.jpg?m=1547796192

https://media-cdn.tripadvisor.com/media/photo-s/0c/83/ea/6b/hotel-dobra-vila-bovec.jpg

https://www.soca-valley.com/img/2015022409383606/mid/E25-
102.Sirarski_muzej_Kobarid.jpg?m=1521705775

16

IZLET PO SOŠKI DOLINI
https://www.soca-valley.com/img/2012040414572112/mid/Kozjak.jpg?m=1532074966
http://www.tol-muzej.si/images/160613tq-Javorca_f_foto_marko_grego.jpg
https://kraji.eu/PICTURES/goriska/tolmin_z_okolico/kozlov_rob/DSC_7464_kozlov_rob_big
.jpg
http://www.tol-muzej.si/images/sshow/sshow2.jpg
http://www.visit-idrija.si/images/map/800-dc05d9d8219b358918fe50812165a2b0.jpg
https://www.soca-valley.com/img/2015091811013063/mid/DS-logo-BKT-moder__Large_.png

17