VITOVLJE - BISER SPODNJE VIPAVSKE DOLINE

BIOTEHNIŠKA ŠOLE ŠEMPETER

VITOVLJE – biser Spodnje Vipavske Doline

Primerno za študente geografije

Seminarska naloga

AVTORICA: Andreja Winkler
MENTOR: Tomaž Kofol

Šempeter pri Gorici, 2019

Kazalo vsebine

1 UVOD .............................................................................................................................................3
3 KRATKA PREDSTAVITEV VITOVELJ.....................................................................................................5
4 PROGRAM EKSKURZIJE IN OPIS ODSEKOV POTI ................................................................................6
5 OPIS POTI IN ZNAMENITOSTI............................................................................................................6

5.1. OPIS NAČRTOVANE POTI ..........................................................................................................6
5.2 CERKEV SV. PETRA .....................................................................................................................7
5.3 SPOMINSKA SOBA UMETNIKA STANKA HROVATINA ..................................................................8
5.4 MARIJINA CERKEV NA VITOVLJAH..............................................................................................9
5.5 KAMNITO ZNAMENJE SV. LUCIJE .............................................................................................11
5.6 JEZERO ZA BRESTOM ...............................................................................................................12
5.7 VITOVSKI MARON...................................................................................................................13
5.8 VITOVSKA GRGANJA ................................................................................................................14
6 OSTALE AKTIVNOSTI V BLIŽINI ........................................................................................................15
7 CENA ARANŽMAJA .........................................................................................................................16
8 ZAKLJUČEK .....................................................................................................................................17
9 VIRI ................................................................................................................................................18

Kazalo slik

Slika 1: Zemljevid poti ekskurzije.........................................................................................................4
Slika 2: Zemljevid Vitovelj....................................................................................................................5
Slika 3: Strelni ostanki na steni cerkve .................................................................................................7
Slika 4: Cerkev sv. Petra na skali ..........................................................................................................7
Slika 5: Leseni kipi Marijinega kronanja - cerkev sv. Marije..................................................................8
Slika 6: Leseni kip - žetje pšenice.........................................................................................................8
Slika 7: Pred cerkvijo .........................................................................................................................10
Slika 8: Pogled z vasi na vitovski hrib .................................................................................................10
Slika 9: Kamnito znamenje sv. Lucije – zavetnice za oči......................................................................11
Slika 10: Izvir za brestom...................................................................................................................12
Slika 11: Vitovsko jezero....................................................................................................................12
Slika 12: Mulj v Vitovskem jezeru ......................................................................................................12
Slika 13: Plodovi kostanja..................................................................................................................13
Slika 14: Kostanjevo drevo ................................................................................................................13
Slika 15: Grozd vitovske grganje ........................................................................................................14

1 UVOD

Sem Andreja Winkler, dijakinja 3. letnika Biotehniške šole Šempeter pri Gorici, smer
Naravovarstveni tehnik. V veliko veselje mi prestaviti moj domači kraj, kot enega izmed
najlepših kotičkov Vipavske doline.

Pripravila sem vodeno športno ekskurzijo po Vitovljah – čudoviti vasici v Spodnji Vipavski
Dolini. Program zajema ogled naravnih in kulturnih znamenitosti Vitovelj, zato je primeren za
študente geografije. Skozi celotno ekskurzijo bomo videli veliko naravnih in kulturnih
znamenitosti tega kraja, izvedeli bomo zgodovino nastanka vasi, dogajanje v času bojevanja
na tukajšnjem območju in nasploh uživali v svežem zraku in čudovitem razgledu na Vipavsko
dolino.

2 ZEMLJEVID POTI

Slika 1: Zemljevid poti ekskurzije

3 KRATKA PREDSTAVITEV VITOVELJ

Vitovlje so vas v spodnji Vipavski dolini in ležijo v občini Nova Gorica. Vas se razprostira
po južnih pobočjih Trnovskega gozda med naseljema Šempas in Osek. Obsega nekaj več kot
1600 ha površin, razteza pa se vse od Vogrskega do Lokvi, visoko na Trnovski planoti.
Povprečna nadmorska višina Vitovelj je 245,6 m, sicer pa se najvišje ležeča hišna številka
nahaja na nadmorski višini kar 700 m, hišo pa danes uporabljajo le še kot počitniško kočo.
Podatki iz leta 2017 kažejo, da v Vitovljah živi okrog 540 prebivalcev – Vitovcev, kot si
domačini sami rečemo. Vas se razprostira od glavne ceste, vse do sredine pobočja hriba, ob
krožni poti pa leži več manjših zaselkov. To so Visoko, Sv. Lucija, Dolenje, Badaliči, Užiče,
Vitovlje, Čikavec, Brdo in Brce.
V preteklosti so se domačini tu pretežno ukvarjali s kmetijstvom, tisti, ki danes ohranjajo to
dejavnost, pa jo imajo le v zasebne namene. Kljub temu je ohranjenih veliko obdelovalnih
površin, ki jih obdelujejo domačini ali najemniki. Opazujemo lahko njive, travnike, vinograde
in sadovnjake, v zadnjem času pa tudi vedno več oljčnikov. V višjih legah najdemo lepo
negovanje kostanjeve nasade, kjer uspevajo avtohtoni kostanji – vitovski maroni.

Slika 2: Zemljevid Vitovelj

4 PROGRAM EKSKURZIJE IN OPIS ODSEKOV POTI

V spodnji tabeli je prikazana okvirna časovnica dneva, ki se lahko v zaradi vremenskih
razmer ali na predhodno željo udeležencev spreminja.

URA AKTIVNOST
9:00
9:15 – 9:35 Prihod avtobusa na prireditveni prostor v Vitovlje
10:15 – 11:30
Ogled Cerkve SV. Petra
11:50
12:40 Vitovski hrib:

13:30 Ogled Cerkve Sv. Marije
14:15 Zajtrk z razgledom
14:45 Ogled kamnitega znamenja Sv. Lucije – zavetnice za oči
Ogled vitovskega jezera – Jezero za brestom – edino

naravno jezero v Vipavski dolini
Obisk vrtnarije Trajnice Golob – Klančič

Ogled spominske sobe Sanka Hrovatina
Pozno kosilo na Turistični kmetiji Malovščevo

5 OPIS POTI IN ZNAMENITOSTI

5.1. OPIS NAČRTOVANE POTI

Izhodiščna točka načrtovane ekskurzije je prireditveni prostor v zgornjem delu vasi Vitovlje.
Ta je namenjen raznim dogodkom, ki jih organizirajo člani Kulturno Turističnega društva
Vitovlje. Pot bomo nadaljevali do cerkvice sv. Petra, od koder se pogled razprostira na
spodnji del vasi. Od tam se bomo odpravili proti vasi Vitovlje in se nato po lažji planinski poti
povzpeli vse do vrha vitovskega hriba, kjer stoji cerkev sv. Marije. Ogledali si bomo cerkev, z
gotskimi značilnostmi v notranjosti, poizvedeli nekaj o zgodovini same cerkve, nastanku in
uporabnosti cerkve danes. Pred cerkvijo je čudovita travnata terasa, kjer si bomo privoščili
zajtrk s hrano lokalnih kmetov in obenem uživali ob čudovitem razgledu, ki sega vse do
Jadranskega morja. Po okrepčilu bomo pot nadaljevali proti kamnitem znamenju sv. Lucije –
zavetnice oči. Z vodo v škraplji, ki nikoli ne usahne si lahko operete oči in morebiti se vam bo
vid poboljšal. Nato se bomo spustili v dolino, si ogledali še Vitovsko jezero, vrtnarijo s
trajnicami in spominsko sobo priznanega Vitovskega rezbarja. Ob poti stoji tudi obeležje, kjer
je umrl vojak Mihajlo – Azejbardžanski heroj.

5.2 CERKEV SV. PETRA

Med zaselkoma Vitovlje in Užiče, na vrhu vasi, leži na manjši sklani vzpetini cerkev svetega
Petra. Cerkev je majhna, v njej ni elektrike in tekoče vode, zato je pravo ogledalo preteklosti.
Vernike gosti le ob prazniku Sv. Petra, žegnanju hrane ob velikonočnih praznikih in kakšni
drugi priložnosti. V cerkvi domujejo zelo stare lesene orgle, ki delujejo še na star način, s
pritiskanjem na pedala, ki v orgle pihajo zrak. Cerkev svetega Petra je v zelo slabem stanju –
iz stropa odpada omet, stare freske pa razjedata vlaga in pronicanje dežja. Župnija načrtuje
popolno obnovo notranjosti, da bi čim uspešneje rešili starodavne zidne freske. V napadih
med drugo svetovno vojno je bila cerkev močno poškodovana, zakrpane luknje na stenah so
vidne še danes.

Slika 4: Cerkev sv. Petra na skali Slika 3: Strelni ostanki na steni cerkve

5.3 SPOMINSKA SOBA UMETNIKA STANKA HROVATINA

V zaselku Vitovlje lahko obiščete spominsko sobo domačega ljudskega umetnika, kiparja in
rezbarja, Stanka Hrovatina, ki je živel med letoma 1923 in 2008. Dober del svojega življenja
je posvetil obdelavi lesa in kamna, z rezbarstvom pa se je kot popoln samouk začel ukvarjati v
začetku osemdesetih let, ko je ob nočnem delu “imel več časa”, kot je sam povedal. V službo
si je pogosto nesel kak kos lesa in ga obdeloval, da ga ne bi začel “lomiti spanec”.

Zbirka njegovih del obsega okrog 200 predmetov. Ustvarjal je predvsem iz lesa (oreh, lipa,
hrast), nekaj del je tudi iz kamna. Zbirka njegove ljudske umetnosti je vsebinsko naravnana na
kmečko, ljudsko ter nabožno tematiko pa tudi, rezbaril pa je tudi domišljijske like. S svojimi
deli je gostoval na skupinskih ali samostojnih razstavah po Goriškem in Sloveniji. Leta 1990
je izdelal kopije Marijinega kronanja, gotskih kipcev Marije, Boga Očeta in Boga Sina iz
podružnične cerkve Marijinega vnebovzetja na Vitovljah. Originalne kipce hrani Goriški
muzej Kromberk, Hrovatinove kopije pa so razstavljene na izvornem mestu v obnovljeni
cerkvi. Zbirko svojih del je Stanko Hrovatin hranil v dnevni sobi stanovanjske hiše, kjer je rad
sprejemal obiskovalce in v spominski knjigi, ki jo je začel voditi leta 1985, zbiral številne
vtise obiskovalcev. Družina se je po smrti umetnika odločila sobo v stari stanovanjski hiši na
Vitovljah primerno urediti in zbirko spet postaviti na ogled.

Slika 6: Leseni kip - žetje pšenice Slika 5: Leseni kipi Marijinega kronanja - cerkev sv.
Marije

5.4 MARIJINA CERKEV NA VITOVLJAH

Če se peljete po regionalni cesti iz Ajdovščine proti Novi Gorici boste med Osekom in
Šempasom na vaši desni zagledali starodavno romarsko cerkev svete Marije. To je protiturški
tabor z izrednimi razgledi. Nanjo vodi krožna pot, ki je obenem tudi učna pot v naravi,
opremljena z informativnimi tablami. Tik nad hribom naj bi se sekale t.i. Zmajeve črte,
energijski tokovi pozitivnih energij iz onstranstva, kot pravi kipar in sodobni umetnik Marko
Pogačnik.

Romarska cerkev na Vitovljah je posvečena Materi Božji, uvrščamo pa jo v register
najpomembnejših kulturnih spomenikov Goriške. Zanesljivih virov kdaj je bila Cerkev
sezidana in kako je postala romarski kraj ni, prvič pa je bila omenjena v notarski listini dne 2.
1. 1361, ki jo hrani biblioteka Marciani v Benetkah. Cerkev in obzidje nosita pečat
poznogotske arhitektonsko slogovne usmeritve. V poznogotski čas sodi tudi skupina lesenih
kipov, ki ponazarja Marijino kronanje. Originalne kipe je okoli leta 1500 izdelal neznan
goriški rezbar, zelo poškodovane je kasneje v hranjenje prevzel Goriški muzej in poskrbel za
njihovo restavriranje.

Gotska Cerkev, ki je obsegala prostor današnje glavne ladje je postala v 17. Stoletju, z
naraščanjem božjepotništva pod vplivom reformacije, premajhna, zato je bila cerkev dvakrat
razširjena in prezidana, in sicer leta 1616 in 1673. Pri prvi prezidavi so cerkvi dozidali obe
stranski ladji ter jo podaljšali proti zahodu. Pri drugi prezidavi so podrli stene gotske ladje ter
stranski ladji povezali z glavno z dvignjenimi stebriščnimi arkadnimi loki, ki so še danes
ohranjeni. Na koncu obnovitvenih del so dozidali tudi zakristijo. V istem času so sezidali tudi
spodnje poslopje, ki je služilo kot zavetišče za romarje, kasneje so jo spremenili v gostilno,
danes pa jo domačini uporabljamo za pogostitev romarjev ter kot zatočišče pred slabim
vremenom.

Cerkev, ki je v prvi sv. vojni ostala sicer nepoškodovana, je konec druge sv. vojne dočakala
kot ruševina. Četrtega oktobra 1944 je iz Ajdovščine v Gorico drvela kolona nemških vozil,
pod Osekom pa so jih napadli partizani. Obstreljevanje z obeh strani je povzročilo vitovski
cerkvi veliko škode. Takrat je malokdo upal, da bo cerkev še kdaj obnovljena, vendar se je po
zaslugi domačinov, ta želja uresničila.

V zvoniku porušene cerkve so ostali nepoškodovani zvonovi, ki so za domačine najvrednejši
cerkveni inventar in zaradi katerih je cerkev danes obnovljena. Veliki (“ta težki”) zvon so
vlili leta 1740, a ga je leta 1895 na vrhu preluknjala strela, zato so ga leta 1933 prelili. Danes
se Vitovski zvonovi ponovno slišijo po vsej Vipavski Dolini in vabijo romarje k Vitovski
Cerkvi.

Čeprav osiromašena zaradi porušenja, je vendarle cerkev tudi danes umetniško bogata.
Uničene in dotrajane kipe, je za cerkev daroval rezbar iz Vitovelj, Stanko Hrovatin, ki je
izdelal kopijo Marijinega kronanja iz leta 1500, kip Svetega Antona in Svete Ane.

Romanja k Mariji v Vitovlje se kljub povojni prekinitvi oživljajo. Ob vijugasti makadamski
poti stoji tudi križev pot, ki so ga izdelali domačini.
Izpred cerkve se razteza edinstven razgled, ki v jasnem vremenu seže do morja in italijanskih
Dolomitov. Obisk vzpetine Marijine cerkve je tako odlična izletniška točka v vseh letnih
časih.

Slika 8: Pogled z vasi na vitovski hrib

Slika 7: Pred cerkvijo

5.5 KAMNITO ZNAMENJE SV. LUCIJE
Na poti proti Krnici stoji spominsko znamenje Svete Lucije, zavetnice vida. Velik balvan s
kapelico na vrhu je bil za pohodnike postojanka, kjer so se lahko zahvalili sveti Luciji za
dober vid ali jo zanj prosili. Zanimivo je, da se na tem balvanu nahaja manjša škraplja, v
kateri se voda zadržuje čez celo leto. Legenda pravi, da kdor si s to vodo umije oči, temu se
bo vid izboljšal. Zato se še danes mnogi pohodniki poslužujejo tega rituala.

Slika 9: Kamnito znamenje sv. Lucije – zavetnice za oči

5.6 JEZERO ZA BRESTOM

Tik pod cerkvijo sv. Marije nad Vitovljami priteče voda iz pobočnega grušča in na flišni
izravnavi oblikuje Jezero za brestom.
Je edino naravno jezero v Vipavski dolini in celotni slovenski mediteranski pokrajini. Napaja
se iz manjšega izvira nekaj metrov nad jezerom , ki je bilo zavarovano kot naravni spomenik.
Jezero je nastalo zaradi nepropustnih flišnih plasti pod gruščem in je na pobočju Trnovskega
gozda izjemen pojav
Jezero meri v širino le 8m, v dolžino 10m, globoko je pa le okoli 1m. Globina jezera se zaradi
nalaganja mulja znižuje, vendar pa je kakršnokoli čiščenje tega mulja lahko katastrofalno za
jezero, saj se lahko s posegom v dno prebije plast, ki zadržuje vodo na površini. Bregove
jezera pa porašča trava, vrbovje in brinje, sam izvir pa obraščajo številne trepetlike.

Slika 11: Vitovsko jezero

Slika 10: Izvir za brestom

Slika 12: Mulj v Vitovskem jezeru

5.7 VITOVSKI MARON

Vas Vitovlje je poznana tudi po kostanju – Vitovskem maronu, ki se odlikuje po svojem
okusu ter velikosti. Od drugih kostanjev se loči tudi po značilni temnejši progi na sadežu.
Prav zaradi teh odlik so vitovski kostanj zelo cenili na nekdaj glavnih tržnicah, v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju.

Kostanj je lepo visoko drevo z bujno in veliko krošnjo ter gladkim sivorjavim lubjem. Uspeva
samo na zakisanih in pretežno suhih mestih. Polkroglasti plodovi so rjavi, z bleščečo
površino. Dozorevajo v prvi polovici oktobra in so nameščeni v veliki bodičasti ovojnici.
Plodovi kostanja so hranilni, poleg tega pa tudi zdravilni, zato so jih včasih uporabljali v
ljudskem zdravilstvu.

Včasih je kostanj za te kraje predstavljal pomemben dodaten prihodek na kmetiji. V
gozdovih okoli Vitovelj so rasli kostanji na več kot sto hektarjih. Na žalost pa jih je kostanjev
rak zdesetkal v preteklem stoletju, v zadnjih nekaj letih pa še kostanjeva šiškarica.

Slika 13: Plodovi kostanja

Slika 14: Kostanjevo drevo

5.8 VITOVSKA GRGANJA
Vitovska grganja se je danes poleg v domačemu vinorodnemu okolišu v Vipavski dolini (5,84
ha), največ ohranila na Krasu (7,15 ha ). Omenja jo tudi Matija Vertovec v Vinoreji, kjer
opisuje več vrst grganij oziroma ima več imen, od »Malvazije s piko« do »Črne pike«.
Vitovska grganja je priljubljena zaradi sorazmerno velikega grozda, precejšnjega pridelka,
nezahtevne tehnike pridelovanja ter prilagojenosti na agroekološke razmere.
Vitovska grganja odganja pozno, cveti v drugi polovici junija, dozori v zadnji dekadi meseca
septembra. Od brstenja do zrelosti potrebuje pet mesecev, izogne se spomladanskim pozebam
in je srednje bujna sorta. Občutljiva je za peronosporo, ni podvržena gnitju in je odpornejša na
sušo. Za saditev so idealne zračne lege z jutranjim soncem in srednje težka tla, ki zadržujejo
vlago in hranila.

Slika 15: Grozd vitovske grganje

6 OSTALE AKTIVNOSTI V BLIŽINI

Gostišča v bližini:
- Turistična kmetija Košuta (http://www.kmetija-kosuta.si/)
- Turistična kmetija Malovščevo (https://www.malovscevo.si/sl/)
- Butična vinska klet "Lepa Vida" (http://lepavida.wine/ipavec-gerzina/?lang=sl)
- Gostilna pri Olgi
- Picerija Grad Ozeljan
- Gostilna Termika (https://parklijak.com/sl/okusi-gostilna-termika/)
- Okrepčevalnica "Ku dobro" (https://www.novagorica-turizem.com/kulinarika-in-
vino/gostilne/2017120909425046/Ku-dobro/ )

Ponudba za izletnike ( samostojni izleti):
- Napoleonova pot
- Kopitnik
- Od Lijaka do Sekulaka

Prireditve v Vitovljah:
- Praznik kostanja (oktober)
- Proslava od Dnevu državnosti
- Binkošti – cerkev sv. Marije
- Nočni pohod z baklami na Vitovski hrib (konec decembra)

7 CENA ARANŽMAJA

Cena aranžmaja velja za skupino med 15 in 20 oseb.

AKTIVOST ZNESEK
Vodič
Prigrizki ob poti 50 €/ skupino
Zajtrk z razgledom 2 €/osebo
Kosilo na turistični kmetiji 6 €/osebo

15 €/osebo + doplačilo pijača

8 ZAKLJUČEK

V veliko veselje mi je bilo predstavljati moj domači kraj, vas Vitovlje. Kljub svoji majhnosti,
v sebi skriva veliko kotičkov, ki so primerni za vsakodnevno rekreacijo in sproščanje. Vabim,
da nas obiščete v vseh letnih časih, še posebno pa jeseni – tretji vikend v oktobru, ko člani
Kulturno turističnega društva Vitovlje organizirajo Praznik kostanja. Dvodnevna prireditev
velja za eno večjih prireditev v Severno Primorski regiji.

9 VIRI

Kulturno turistično društvo Vitovlje, uradna spletna stran (15. 3. 2019)
https://www.vitovlje.com/vitovlje/kulturne-zanimivosti/

Vitovlje, Wikipedia (15. 3. 2019). https://sl.wikipedia.org/wiki/Vitovlje

Hribi.net, uradna spletna stran (15. 3. 2019).
https://www.hribi.net/izlet/vitovlje_vitovsko_jezero_/26/2149/4372

TIC Nova Gorica, uradna spletna stran. https://www.novagorica-turizem.com/zanimivi-
kraji/2004091011453538/Vitovlje/