ŠKOFJA LOKA Avtorica Sara Hladnik

Škofja loka

srednjeveški obisk

(Tekmovanje mladi turistični vodnik)

Mentorica: prof. Inka Nose Avtorica: Sara Hladnik

27. marec 2017

1

Kazalo

Uvod in zemljevid…………………………………………………………………………………………………………………………….. .3
Predstavitev programa in časovnica…………………………………………………………………………………………………. .4
Opis vodenja………………………………………………………………………………………………………………………………………5
Kalkulacije…………………………………………………………………………………………………………………………………………10
Dodatne ponudbe…………………………………………………………………………………………………………………………….11
Priloge………………………………………………………………………………………………………………………………………………13
Viri…………………………………………………………………………………………………………………………………………………..15

2

Uvod

Pozdravljeni. Sem Sara Hladnik in obiskujem srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Ljubljani. Danes
vas bom popeljala na ogled srednjeveške Škofje Loke. Za to nalogo sem izbrala poseben način
vodenja- tematsko vodenje. Tak način sem si izbrala ker se mi zdi, da je precej bolj zanimiv in tudi
boljši od klasičnega načina. S tem načinom vodenja lahko obiskovalcem mesto bolj približamo. Sama
sem se odločila za srednjeveško Škofjo Loko, saj je najstarejše srednjeveško mesto v Sloveniji. Da bi
se turisti res počutili kot v srednjem veku sem v svoje vodenje dodala aktivnost, da bo celotna
skupina, vključno z mano, oblečena v srednjeveška meščanska oblačila. Vodenje bi potekalo le na
določen dan, ko v Škofji Loki potekajo srednjeveški dnevi, s katerimi bi povezala svoje vodenje. Tako
bi se turisti udeležili dogodkov, ki po določenem programu in čez cel dan potekajo na mestnem trgu.

3

Predstavitev programa in časovnica

9.15 zbor na avtobusni postaji
9.15 odhod proti Kapucinskemu mostu
9.20 Kapucinski most
9.30 Cankarjev trg
9.50 Mestni trg
10.00 začetek promenade (prosti ogled)
10.30 skupen ogled predstave plesne skupine Lonca
11.00 sprehod na razgledno točko
11.10 razgledna točka Škofjeloškega gradu
11.45 ogled Kapucinske knjižnice
12.45 odhod na kosilo
13.00 kosilo v Kašči

4

Škofja Loka

Ob 9.15 se bomo pripeljali na avtobusno postajo. Turisti se bodo oblekli v srednjeveška oblačila.
Sprehodili se bomo do Kapucinskega mostu.

Kapucinski most

Čas: 9.20 – 9.30
Zgodovina

Zgodovina Loškega mesta se pričenja z letom 973, ko je nemški cesar Oton II daroval Loško ozemlje
škofu Abrahamu iz Freisinga na Bavarskem. Vendar Loka, ki je imenovana v darilni listini, ni
današnja Škofja Loka, temveč stara Loka. Tako se je v sotočju Selške in Poljanske Sore v srednjem
veku začelo razvijati naselje Loka, kar pomeni travnat svet ob vodi. Freisinški škofje so kasneje
upravno in gospodarsko središče loškega gospostva preimenovali v Škofja Loka (Bischoflack) in jo
s tem označili za njihovo posest in jo ločili od drugih Lok, ki jih je na slovenskih tleh kar precej.
Naselje pod utrdbo se je naglo razvijalo in ga že listina leta 1274 omenja kot mesto. Zaradi večje
varnosti se je v začetku 14. stoletja zaščitilo z obzidjem, skozi katero je vodilo petero vrat,
zavarovanih s stražnimi stolpi in je v veliki meri ohranjeno še danes. Leta 1457 je vdrl vanj Jan
Vitovec, vojskovodja celjskih grofov in ga požgal. Leta 1476 so mesto napadli Turki na svojem
pohodu v Poljansko dolino. Večkrat je mesto trpelo zaradi kuge in požarov. Najhujša katastrofa ga
je zadela leta 1511, ko ga je porušil potres. Na srečo pa je bil takrat zemljiški gospod podjetni škof
Filip, ki je poskrbel, da so mesto že v nekaj letih obnovili. Od tedaj se je podoba Škofje Loke le malo
spreminjala, zato velja za najbolj ohranjeno srednjeveško mesto v Sloveniji. Staro mestno jedro
tvorita zgornji Mestni trg ali Plac in Spodnji trg ali Lontrg, nad katerima se dviga Škofjeloški grad.

Kapucinski most

Zgraditi ga dal škof Leopold sredi 14. stoletja. Usoda je hotela, da je ta isti škof med jahanjem po

mostu, ki takrat še ni imel ograje, s splašenim konjem vred padel čez most in utonil.

V začetku 18. stoletja so se v Loki naselili kapucini iz Kranja, zato je most dobil

novo ime Kapucinski most. S svojo častitljivo starostjo nad 600 let, je Kapucinski most eden

najstarejših spomenikov te vrste v Sloveniji in celo srednji Evropi. Most je sezidan iz

rezanega kamna in ima polkrožni obok. Je nekoliko

zavit in ima železno ograjo. Konec 19. stoletja so ga

prenovili in mu dodali kip sv. Janeza z Loškim grbom na podstavku.

5

Zamorec s krono

Ena izmed legend pripoveduje, da je zemljiški gospod Abraham doma z Bavarskega, s svojim
služabnikom zamorcem, potoval po Poljanski dolini. V temnem gozdu sta naletela na velikanskega
medveda. Knez Abraham je obstal, zamorec pa je nategnil lok ter medveda pokončal. Gospodar je
slugo objel in dejal: »Rešil si mi življenje služabnik, za tvoje junaštvo te bom nagradil, da bodo še
poznejši rodovi vedeli, kakšen junak si bil.« V zahvalo je dal v mestni grb naslikati glavo zamorca.
Na obodu pečata iz 14. stoletja je napis SIGILLUM CIVITAS LOK- pečat mesta Škofja Loka. Zamorec
s krono je še danes na grbu Škofje Loke.

Cankarjev trg

Čas: 9.30- 9.50

Meščanske hiše ob njem so verjetno iz časa turških vpadov, pred tem pa je bil ta predel namenjen
predvsem potrebam cerkve, ter mesta in njegove obrambe.

Uprava mesta

Posvetna oblast je bila v rokah Freisinških škofov, medtem ko je cerkvena oblast pripadala
oglejskemu patriarhu. Škofje so imeli pravico pobirati mitnino in trgovati. Glavar, ki je namesto
škofa gospodaril v gradu, je imel sodno oblast nad vsemi podložniki. Vendar so si meščani pridobili
posebno mestno sodstvo, svojo mestno upravo ter pravico do vsakovrstnega trgovanja, medtem
ko so smeli podeželski podložniki trgovati le s svojimi pridelki. Prebivalstvo v mestih je bilo
slovensko, škofje pa so nameščali nemške uradnike, na prazne dele ozemlja pa so naseljevali
nemške naselnike. Velik del meščanov se je ukvarjal z obrtjo in s trgovino.

Obrtništvo in kmetijstvo

Škofje so od sredine 15. stoletja potrjevali cehe. Vsak rokodelski mojster je imel vsaj enega
ali več pomočnikov. Bili so čevljarji, kovači, krznarji, tkalci, mesarji, glavnikarji, peki, brvarji …
Večina mestnih gospodinjstev se je hkrati ukvarjala z obrtjo in kmetijstvom. Obdelovalne
površine so bile zunaj mestnega obzidja, na dvoriščih pa so še danes vidni ostanki hlevov in
kašč. Pomemben mestni uradnik je bil kaščar, ki je oskrboval veliko Kaščo in gospodaril z
naturalnimi dajatvami. Žito in ostale naturalije je kaščar prevzemal v Kašči na Spodnjem trgu.
Njegova naloga je bila, da je le-te čimprej odprodal. Kolikor časa je bilo žito v kašči, kmetje
niso smeli prodajati svojih pridelkov. V srednjem veku je bila v Škofji Loki močno razvita trgovina
z železom, siti ter loškim platnom, ki so ga izdelovali sami.

6

Ogled Župnijske cerkve

Šentjakobska cerkev je poznogotska dvoranska stavba, zgrajena leta 1471 na temeljih vsaj dvesto
let stare mlajše cerkve. Podporni osmerokotni stebri jo delijo v tri enako visoke ladje z zvezdastim
obokom. Rebraste loke povezujejo številni sklepniki, na katerih so reljefi cehovskih in oltarnih
patronov. Po potresu so pozidali novi prezbiterij in mogočen zvonik iz leta 1532. Od dragocenosti
je treba omeniti renesančni oltar sv. Katarine iz črnega marmorja iz leta 1694 in oltar Kristusa na
Oljski gori z odlično oltarno sliko. Po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika so v prejšnjem stoletju
prenovili notranjost cerkve, oltarje, lestence ter postavili krstilnico.

Mestni trg (Zgornji trg) ali Plac

Čas: 9.50-10.00

Staro mestno jedro sta sestavljala Zgornji mestni trg ali Plac in Spodnji mestni trg.

Tlorisna zasnova trga kaže, da so ga načrtno oblikovali. Je razširjen cesti podoben trg, ki se na
jugozahodu lijakasto zoži. Mestni trg je bil nekdaj središče družbenega in gospodarskega življenja.
Na obeh straneh trga so večinoma dvonadstropne hiše s pisanimi pročelji, z gotskimi ali baročnimi
portali in arkadnimi dvorišči.

Homanova hiša

Med najpomembnejšimi znamenitostmi je Homanova hiša, ki je sicer nastala šele v 16. stoletju,

natančneje leta 1529. Hiša je okrašena z nadstropnim pomolom in freskami

srednjeveškega vojščaka

Krištofa na pročelju. Hiša se je razlikovala od vseh ostalih že zato, ker je bila pravi

meščanski meščanski dvorec. Sestavljena je bila iz treh poslopij. Po potresu leta 1511 je bila

prenovljena v gotskem slogu z nekaj renesančnimi elementi, kar dokazuje letnica 1529 s kamnito

bradato glavo in kranjskim grbom v renesančnem slogu. V Homanovo hišo je v svojem času rad

zahajal tudi slikar impresionist Ivan Grohar, ki je v njej naslikal znamenito Loko v snegu.

Stari rotovž

Nekdanja mestna hiša je najmarkantnejša stavba Mestnega trga iz 16. stoletja. To je bil sedež
predstavnikov javnega loškega življenja z mestnim sodnikom na čelu. Na pomembno mesto v
zgodovini nas na vsakem koraku opozarjajo slikarski in arhitekturni elementi stavbe. Portal, veža,

7

vrata so še gotski, arkadno dvorišče pa je renesančno. Ko so stavbo leta 1972 restavrirali, so se na
fasadi pokazale baročne freske, slike stebrov, cvetlic in raznih figuralnih detajlov.

Marijino znamenje
Je baročno znamenje, ki ga je mesto dalo postaviti leta 1751 v zahvalo za odvrnitev kuge in ognja.
Na podstavku kipa je v obliki oltarja kip sv. Roka in Antona, na stebru z jonskim kapitelom,
izdelanim iz loškega konglomerata, pa je kip Marije.

Program na Mestnem trgu

10.00-10.30
Promenada se začne ob 10.00 uri na Mestnem trgu. V njej sodelujejo prebivalci Škofje Loke, ki se
oblečeni v srednjeveška oblačila sprehodijo skozi staro mestno jedro. Poleg promenade pa je na
trgu še delavnica kovanja denarja in pa kulinarična ponudba.

Ogled predstave plesne skupine Lonca
10.30- 11.00
Po končani promenadi bi si še skupaj ogledali program plesne skupine Lonca.

Škofjeloški grad

Čas: 11.10- 11.25
Nad trgoma še danes stoji Spodnji grad, ki so ga zgradili freisinški škofje, da bi nasledil
funkcijo Zgornjega stolpa. Grad je bil prvič omenjen leta 1202. V srednjem veku je za naselje
pomenil varno zavetje, poleg tega pa je njegovo obzidje povezovalo med seboj stavbne
gmote mesta. Grajske obrambne enote so varovale celotni severozahodni predel mesta, ki
ni bil posebno utrjen. Na gradu je imel svoj sedež glavar, na njem pa je prebival tudi škof
med svojimi obiski. Grad je veljal za zelo trdnega, kar je bilo omenjeno tudi v listini iz leta
1202, a ga je kljub temu leta 1511 skoraj popolnoma porušil potres. Kasneje je bil obnovljen,
dobil je značilno obliko s tremi trakti, ki oklepajo dvorišče, na dveh vogalih je utrjen z
okroglima stolpoma. Redovnice so poskrbele še za nekatere dozidave in grad povezale s
samostanom. Od leta 1959 se v njem nahaja Loški muzej z zbirkami bogate dediščine in
preteklosti, vsako soboto pa tam potekajo tudi poročne slovesnosti.

8

Ogled kapucinske knjižnice

Čas: 11.45-12.30
V neposredni bližini kapucinskega mostu stoji kapucinska cerkev s knjižnico in samostanom, ki je
bila zgrajena v baročni dobi leta 1709. Ker se je morala arhitektura ravnati po predpisih beraškega
reda, cerkev nima posebne umetnostne vrednosti. V kapucinski knjižnici poleg inkunabul in starih
verskih knjig hranijo dragoceni rokopis patra Romualda iz leta 1721. To je škofjeloški pasijon,
najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, ki je bil kot pasijonska procesija po
loških ulicah leta 1999 ponovno uprizorjen po več kot 200 letih. Zgodovinsko gledališki spektakel
je odigralo več kot 600 igralcev.

Kosilo 12.45 - 14.00

Spodnji trg oz. Lontrg
Poteka vzporedno z mestnim trgom in je nastal zato, da bi razbremenil prenaseljeno gornjo teraso
mesta. Na tem trgu so živeli revnejši prebivalci. Prvotne stanovanjske hiše so bile lesene in s čeli
obrnjene proti cesti.
Kašča
Je ena najbolj častitljivih stavb mestu. V prvotni obliki je stala že pred potresom leta 1511. Po
ukazu škofa Filipa je bila temeljito obnovljena, kar lahko preberemo na poznogotski, renesančno
oblikovani reljefni plošči s škofovim grbom, ki je vzidana na fasadi kašče. Poleg gradu je bila kašča
najpomembnejše poslopje zemljiških gospodov, saj so v njej shranjevali vse naturalne dajatve.
Upravljal pa jo je poseben škofov uradnik- kaščar. Kašča je bila takrat del mestnega obzidja.
Danes je v Kašči stalna galerija akademskega slikarja Franca Miheliča , v kleti pa je dobra pivnica in
gostilna Kašča, v kateri nas čaka kosilo s tradicionalno slovensko hrano.
Predlog jedilnika
Predjed: Goveja juha z rezanci
Glavna jed: Loški zavitki (sestavljeni iz uležane govedine, polnjeni z lisičkami in jurčki z jajcem v
čebulni omaki z rdečim vinom in pečeno polento).
Sladica: Loška Grmada

9

Kalkulacije 130€/skupina
2€/ na osebo
Vodenje do 6 ur 7€/ na osebo
Ogled Kapucinske knjižnice 15€/ na osebo
Kosilo 30.5 €/ na osebo
Obleke
Skupna cena

10

Dodatne ponudbe- samostojen ogled Škofjeloškega območja

Loški muzej
Loški muzej Škofja Loka ima svoje prostore na Loškem gradu, ki je bil prvič omenjen že leta 1215.
Ustanovljen je bil leta 1939, s svojim delom pa zajema predvsem ozemlje, ki je kar 830 let tvorilo
loško gospostvo pod oblastjo škofov iz Freisinga. Loški muzej je muzej splošnega tipa z
zgodovinsko, arheološko, kulturno-zgodovinsko, etnološko, umetnostno in prirodoslovno zbirko.
Loški muzej se nahaja v pritličju, prvem nadstropju in v kletnih prostorih, kjer si lahko ogledamo
kopije gotskih fresk in galerijo Škofjeloških likovnih umetnikov 20. stoletja.
V neposredni bližini gradu je Škoparjeva hiša – muzej na prostem, ki so ga postavili leta 1962. V
starem mestnem jedru se nahajata Groharjeva galerija in Miheličeva galerija. V Domu
Cankarjevega bataljona v Dražgošah ima muzej postavljeni dve stalni zbirki.

Različne tematske poti:

Pot v Puštal
Na sprehodu po tematski poti vas bodo po Puštalu spremljale zgodbe, ki vam bodo razkrile, kako
so »Puštuci« živeli nekoč. Izvedeli boste, kako so s Puštalom povezani hudič, glavniki, žabe in še
marsikaj zanimivega.
Čebelarska pot
Prva čebelarska pohodniška pot v Sloveniji je zasnovana tako, da bi na njej spoznali lepote
pokrajine, odkrili delček zgodovine, okusili dobrote iz medu, odkrivali skrivnosti čebelarjevega dela
s čebelicami in se poveselili.
Pot treh gradov
Pot poteka po treh Loških gradovih, ki so nekdaj tvorili enoten obrambni sistem Škofje Loke.

Zgodovinske hiše in zbirke:

Dvorec Visoko
Vodstvo Visoška domačija pripoveduje.
Domačija je skoraj 250 let pripadala družini Kalan, ki jo pisatelj Tavčar opisuje v "Visoški kroniki".
Z novo razstavo obiskovalcem na široko odpiramo vrata domačije in jim na novo predstavljamo
njeno zgodovino.
http://www.obcina-gvp.si/?lang=&option=content&content_id=343

11

Groharjeva hiša
V hiši sta urejeni Groharjeva spominska zbirka in galerija. Na ogled je tudi etnografska zbirka
predmetov, ki so jih nekdaj pri svojem delu uporabljali obrtniki in kmetje.
http://www.visitskofjaloka.si/si/dozivetja/kultura-in-umetnost/groharjeva-hisa
Nacetova hiša
Nacetov hiša velja za najbolje ohranjeno kmečko stavbo na škofjeloškem območju in v
ljubljanskem zaledju. Najavljeni obiskovalci si lahko ogledajo hišo in predmete ter opreme, ki
pričajo o življenju mnogih rodov, ki so kljub muzejski vrednosti še vedno uporabni.
http://www.naj-turizem.si/skofja-loka-znamenitosti/kulturne-znamenitosti-skofja-
loka/item/nacetova-hisa-skofja-loka
Za več informacij se obrnite na spletno stran

 http://www.visitskofjaloka.si/si/
 TIC Škofja Loka

12

Priloge:

Slika 1: Srednjeveška Škofja Loka

Slika 2: Škofja Loka

Slika 3: Kapucinski most

Slika 4: Škofjeloški grb

Slika 5: Cankarjev trg

Slika 6: Kapucinska knjižnica 13

Slika 5: Škofjeloški grad

Slika 6: Kapucinski samostan

Slika 7: Srednjeveška promenada

Slika 8: Nastop plesne skupine Lonca

Slika 9: Kašča

14

Viri: Slika 10: Notranjost kašče

Knjižni viri:

 Dr. Anton Gosar in dr. Matjaž Jeršič, Slovenija turistični vodnik, Ljubljana, Založba
Mladinska knjiga, 2006

 Darinka Kladnik, Vsa slovenska mesta, Ljubljana, ZIP, 2003
 France Stele, Pisana Škofja Loka, Ljubljana, Komenda, 1955
 Zemljevid Škofje Loke, izdal TIC Škofja Loka

Spletni viri
 http://www.historial-skofjaloka.si/
 https://www.kapucini.si/?id=181
 http://www.skofja-loka.com/
 http://www.skofjaloka.si/atrakcija/76
 http://gradovi.net/grad/skofja_loka_loski_grad
 http://www.visitskofjaloka.si/si/

15