S KOLESOM IN PEŠ PO SECESIJSKI LJUBLJANI

ŠOLA ZA GOSTINJSTVO IN TURIZEM LJUBLJANA

SEMINARSKA NALOGA

S KOLESOM IN PEŠ PO SECESIJSKI LJUBLJANI

AVTORICA: Manca Cerar
MENTORICA: Inka Nose
Ljubljana, marec 2018

KAZALO

1.UVOD......................................................................................................................................3
2. OPIS POTI ............................................................................................................................4
3.ZEMLJEVID POTI ................................................................................................................5
4.ODSEKI VODENJA PO PROGRAMU ...............................................................................6
5. ČASOVNI RAZPORED .......................................................................................................6
6. CENA VODENEGA OGLEDA.............................................................................................6
7. OPIS ODSEKOV POTI .......................................................................................................7

LJUBLJANSKI POTRES 1895 ....................................................................................................... 7
SECESIJA ............................................................................................................................................ 8
DRAMA............................................................................................................................................... 9
IZPOSOJA KOLESA NA KONGRESNEM TRGU .......................................................................10
ZMAJSKI MOST ..............................................................................................................................11
PREŠERNOV TRG ..........................................................................................................................12

HAUPTMANOVA HIŠA..........................................................................................................................12
CENTROMERKUR (URBANČEVA HIŠA) ........................................................................................12
HOTEL UNION................................................................................................................................13
VURNIKOVA HIŠA.........................................................................................................................16
MIKLOŠIČEV PARK.......................................................................................................................17
KRISPERJEVA HIŠA................................................................................................................................17
REGALLIJEVA HIŠA................................................................................................................................17
POGAČNIKOVA HIŠA.............................................................................................................................17
DEGHENGIJEVA HIŠA ...........................................................................................................................17
ČUDNOVA HIŠA.......................................................................................................................................17
ZADRUŽNA ZVEZA .......................................................................................................................18
8. ZAKLJUČEK .................................................................................................................. 19
VIRI IN LITERATURA......................................................................................................... 20
 Literatura:.............................................................................................................................20
 Internetni viri:.....................................................................................................................20
 Ostali viri:..............................................................................................................................20

2

1.UVOD

Prebivalci in tudi številni obiskovalci pravijo, da je Ljubljana mesto po meri človeka.
Kljub temu da se uvršča med srednje velika evropska mesta, ohranja prijaznost
manjšega kraja, hkrati pa premore vse, kar imajo velike prestolnice. Medtem, ko
pozimi pride na plan njen zasanjan srednjeevropski značaj, jo poleti odlikuje
sredozemska sproščenost. Čeprav najbolj slovi po svoji zgodovinski dediščini in
tradiciji, je po starosti prebivalcev razmeroma mlado mesto s sodobnim
življenskim utripom. Danes vas bom popeljala skozi eno iz med mnogih obdobij,
skozi katere je šlo mesto, in ki je, po mojem mnenju najlepše izrazilo njegovo
barvitost in živahnost le-tega. To je obdobje secesije, ki je k nam prišlo po nemških
in dunajskih vzorih, in povzročilo pravi prevrat tako v arhitekturi kot tudi pri
upodabljanju ostale umetnosti. Zakaj pa se je obdobje secesije v Ljubljani sploh
začelo razvijati, si lahko preberete v nadaljevanju.

3

2. OPIS POTI

1.Pot bomo začeli pri Drami, ki stoji na vogalu med Erjavčevo in Slovensko cesto.
Tam vam bom predstavila Lubljano po rušilnem potresu leta 1895 in obdobje
secesije, ki se je v Ljubljani začelo kot posledica le-tega. Izvedeli boste vse
značilnosti obdobja, ki se kaže na raznih stavbah in ena iz med teh je prav naša
začetna točka-stavba Slovenskega narodnega gledališča Drama.
2.Od tam se bomo sprehodili do bližnjega Kongresnega trga, skozi Park Zvezda in
si za prijetnejše raziskovanje skritih mestnih kotičkom tam izposodili kolo pri
priljubljenem samopostrežnem sistemu BicikeLJ. Z njim se bomo odpeljali mimo
Adamič-Lundrovega nabrežja čez osrčje mesta do naše naslednje točke.
3.S kolesom bomo prispeli do enega izmed najlepših primerkov secesijske
arhitekture v Evropi- Zmajskega mostu. Tam boste slišali vse zanimivosti tega
veličastnega in ogleda vrednega mostu.
4.Po Petkovškovem nabrežju bomo pot nadaljevali do Prešernovega trga, enega
najživahnejših ljubljanskih trgov. Tudi tam se nahaja ena izmed 36 postaj za
izposojo koles, kjer jih bomo tudi pustili in pot nadaljevali peš.
5.Na Prešernovem trgu, ki je obkrožen s secesijsko okrašenimi stavbami si bomo
ogledali Hauptmanovo hišo ter Centromerkur, kjer danes stoji trgovina Emporium.
6.Nedaleč stran stoji hotel Union, ki je včasih predstavljal kulturni hram za
Slovence in kjer so se zbirali domači umetniki kot so Ivan Tavčar, Ivan Cankar ipd.,
ki so hotel sprejeli kar za svojega. Da z malo sreče začutimo to povezavo s slovensko
kulturo, si bomo v hotelski kavarni privoščili krajši oddih za prigrizek in osvežitev.
S seboj bom imela tudi pripravljeno gradivo in slike vseh secesijskih stavb, ki jih na
poti ne bomo videli, vendar so kljub temu gotovo vredne omembe. Iz kavarne bomo
imeli čudovit razgled na še eno secesijsko stavbo, Vurnikovo hišo, ki z bogato
okrašenim živobarvnim pročeljem izstopa iz urbanističnega konteksta.
7.Po postanku bomo nadaljevali pot po Miklošičevi cesti do Miklošičevega parka,
kjer si bomo ogledali zunanjost Krisperjeve, Regallijeve, Pogačnikove ter
Bambergove hiše, ki obkrožajo park.
8.Od tam bomo šli mimo Deghengijeve hiše (prav tako secesijsko okrašene) skozi
podhod Mestnega gledališča do Čopove ulice, kjer stoji ljubljanska Mestna
hranilnica, zadnja točka našega ogleda. Zaključili bomo v samem centru mesta, tako
da imate po ogledu možnost samostojnega nadaljnega raziskovanja edinstvene
prestolnice in veliko možnosti prometnih povezav do drugih lokacij.

4

3.ZEMLJEVID POTI

5

4.ODSEKI VODENJA PO PROGRAMU

1. DRAMA
2. KONGRESNI TRG
3. ZMAJSKI MOST
4. PREŠERNOV TRG
5. HOTEL UNION
6. MIKLOŠIČEV PARK
7. ČOPOVA ULICA (MESTNA HRANILNICA)

5. ČASOVNI RAZPORED

(PREDVIDEN SKUPEN ČAS OGLEDA JE 3 URE)

12.00 ZBOR PRI DRAMI
12.45 ZMAJSKI MOST
13.15 HOTEL UNION-POSTANEK
14.15 MIKLOŠIČEV PARK
14.45 ČOPOVA ULICA
15.00 ZAKLJUČEK OGLEDA

6. CENA VODENEGA OGLEDA 90€ (3h)
2€ (V primeru, da nimate svoje)
Vodnik Denar za prigrizek po izbiri
Urbana za kolo 5€ (Brez urbane in prigrizka)
Kavarna Union
Skupaj:

6

7. OPIS ODSEKOV POTI

LJUBLJANSKI POTRES 1895

Na velikonočno nedeljo, 14. aprila 1895, je Ljubljano prizadel rušilni potres, ki je na
Mercallijevi lestvici dosegel 8./9. stopnjo. Popotresni sunki so se vrstili še celo noč.
Na srečo so prebivalci začeli zapuščati svoje domove po prvem sunku, ki je bil
najhujši, zato ni bilo veliko žrtev, vendar je bilo vseeno nekaj ranjenih. Porušile ali
delno zrušile so se vse zgradbe okrog današnjega Prešernovega trga. Škoda po
potresu je bila zelo velika, poškodovanih ali podrtih je bilo več tisoč hiš, zaprte so
bile vse sole in nekaj tovarn. Graditi so začeli barake, ljudje so spali tudi v šotorih,
premožnejši pa v vozovih in kočijah, nekateri v vagonih na železniški postaji. Tisti,
ki niso mogli najeti prenočišč in niso imeli druge restive, so stanovali v velikih
zeljarskih sodih v Trnovem. Prišlo je do pomanjkanja hrane, zato so organizirali pet
zasilnih kuhinj. Mesto je prejemalo pomoč tudi iz Dunaja.
Po potresu se je začela intenzivna obnova Ljubljane, na novo je bilo zgrajenih ali
prizidanih okoli 1000 stavb, zgradili so nove mostove, spomenike, parke, telefon,
kanalizacijo…zato obdobje med letom 1896 in 1910 imenujemo tudi “Preporod
Ljubljane” ali “secesijska Ljubljana”.

SLIKA 1: Potres leta 1895 v Ljubljani

7

SECESIJA

Latinsko secessionis (odhod), je bilo v umetnosi gibanje mladih slikarjev in
arhitektov, ki so se odcepili od tradicionalnih umetniških slogov. Največ secesijskih
stavb, zgrajenih v Ljubljani po potresu, je po dunajskih in nemških vzorih, ki so se
po vsej bivši Avstriji udomačile kot modni pojav.

Umetniki t.i. “moderne” dobe so povzročili prevrat tako v arhitekturi kot tudi pri
upodabljanju ostale umetnosti. Pri nastajanju objektov v Ljubljani, kjer je izražen
secesijski slog, so sodelovali tako domači kot tuji mojstri. Najpomembnejši med
njimi so Maks Fabiani, Ciril Metod Koch, Josip Vancaš, Ivan Vurnik in drugi.

Pročelje in fasade secesijskih stavb so posute z različnimi ornamenti, barve na
fasadah so zelo intenzivne, kontrastne. Najpogostejše so zelena, modra, rumena,
bela, rdeča in zlata. Naturalistični okraski imajo podobo rastlin in cvetov,
geometrični okraski so večinoma iz glaziranih, keramičnih, barvnih ploščic ter v
obliki geometrijskih likov, na primer kvadrat, pravokotnik, krog, valovita ali ravna
črta. Okrasje se stopnjuje proti vrhu stavbe. Značilni so tudi industrijsko izdelani
kipi (iz betonskega ali mavčnega odlitka), ki velikokrat predstavlja žensko, maske,
mitološka bit in jedkana stekla, ki so krasila okna in vrata. Zasledimo tudi napise v
secesijski pisavi, ki so naslikani na ometali pa kot kovinske črke pritrjene na fasado.
Enako kot historične so tudi sescesijske fasade zgrajene večinoma iz tradicionalnih
materijalov, kot so kamen, opeka in omet, les za vrata in okenske okvirje, baker,
bron, cink in železo za drugo stavbno opremo.

Slike 2: Krisperjeva hiša – detajl fasadne dekoracije Slike 3: Vurnikova hiša – detajl
fasadne dekoracije

8

DRAMA

Narodnostna nasprotja med nemškim in slovenskim meščanstvom so se na
prelomu 19. in 20. stoletja tako zaostrila, da so ustanavljali vzporedne, nemške
in slovenske kulturne ustanove. Ljubljana je 1891. leta dobila Deželno gledališče–
sedanjo Opero, leta 1911 pa so Nemci, združeni v Nemškem gledališkem društvu,
ob pomoči Kranjske hranilnice in z državnimi dotacijami zgradili svoje nemško
gledališče – sedanjo Dramo. Načrte zanj je napravil dunajski arhitekt Alexander
Graf, ki je pred tem zgradil tudi več gledaliških stavb za nemško narodnostno
skupnost na Češkem. Ljubljansko gledališče je posnetek gledališča, ki ga je Graf
zgradil v Ústíju na Labi. Notranjščina avditorija je klasično historicistično
oblikovana, pročelje pa kaže secesijske elemente. Srednjo os stavbe z vhodom
poudarja nadstrešek na stebrih, balkon in trikotno zalomljeno čelo, ki ga je prvotno
krasil napis Deutsches Theater secesijskem štukaturnem okvirju. Fasado ob
straneh zaključujeta stolpičasto poudarjena rizalita s stopniščema v notranjosti.

Slika 4: Drama

9

IZPOSOJA KOLESA NA KONGRESNEM TRGU
V okviru mestnega sistema samopostrežne izposoje koles BicikeLJ si lahko
izposodite kolesa na avtomatskih postajah v širšem območju okrog središča
Ljubljane. Kolesa so primerna predvsem za krajše vožnje (do eno uro). Vsaka prva
ura izposoje je namreč brezplačna.
Mi si ga bomo izposodili na Kongresnem trgu, kjer je ena izmed izposojevalnih
postaj. Ker bomo kolesa uporabljali manj kot 1 uro, bo vožnja z njimi brezplačna,
naša pot pa hitrejša in morda celo zabavnejša.

Slika 5: Logotip Bicike(LJ)

10

ZMAJSKI MOST
V začetku 19. stoletja je na tem mestu stal lesen most, imenovan Mesarski most, saj
so bile na njem mesnice, ki so bile premeščene z današnjega Čevljarskega mostu.
Ideja o gradnji novega mostu se je porodila že leta 1888, a takrat ni bila uresničena.
Konec 19. stoletja so obudili idejo o novem mostu, ki je sovpadala z načrtovano
obnovo Ljubljane po že prej omenjenem potresu, in z nujo po ureditvi
naraščajočega prometa, ki je bil posledica leta 1849 zgrajenega kolodvora v
Ljubljani. Projekt današnjega mostu je izdelal prof. Josef Melan, secesijsko pa je
okrašen po načrtih arhitekta Jurija Zaninovića.
Most je prvi železobetonski most v Evropi in še danes eden izmed najlepših
primerkov secesijske arhitekture v Evropi. Na obeh bočnih fasadah mostu so napisi
in rastlinske dekoracije. Štiri vogale mostu krasijo iz bakrene pločevine kovani
zmaji, zato je prevladovalo poimenovanje Zmajski most. Namesto zmajev so bili
prvotno predvideni krilati levi, ki so bili kasneje zamenjani s simbolom Ljubljane,
ponazarja pa moč, pogum in veličino. Skupno je na mostu kar 20 zmajev.
Velja, da če se niste fotografirali z zmajem na Zmajskem mostu,niste zares obiskali
Ljubljane. Kipi zmajev, ki delujejo nekoliko strašljivo in skorajda resnično (v
kolikor seveda verjamete, da so zmaji lahko resnični), so mojstrovina, ki buri
domišljijo, že odkar je bil most postavljen.
Nekje po poteh zgodovine se skriva tudi razlaga, kako je zmaj postal simbol
Ljubljane. Pravzaprav imamo kar tri.
Ena izmed legend pravi da zmaj izvira iz legend o Jazonu in Agronavtih.

“V davnini je grški junak Jazon skupaj s četo junakov na ladji Argo odplul v deželo ob Črnem morju. Tja se je
odpravil po zlato runo, kožo zlatega ovna, ki jo je čuval zmaj. Po težki bitki z zmajem, pri kateri mu je s čarovnijo
pomagala kraljeva hči Medeja, ki se je vanj zaljubila, je premagal zmaja in dobil zlato runo. Z Medejo sta po dobljeni
bitki zbežala na ladjo in naglo odplula, kar je hudo razjezilo kralja in za njimi je poslal svoje ladjevje. Ladja Argo je
na begu pomotoma zašla v ustje Donave, namesto da bi se obrnila na jug proti Egejskem morju! A poti nazaj za
ubežnike ni bilo, zato so nadaljevali proti toku Donave, Save in Ljubljanice. Ob izviru Ljubljanice je bilo plovne poti
konec in Argonavti so tam zgradili naselje, da bi lahko razstavili ladjo in jo pripravili za prenos do Jadrana. Naselje
so poimenovali Emona. “

Slika 6: Zmajski most

11

PREŠERNOV TRG
HAUPTMANOVA HIŠA
Poimenovana je po takratnem lastniku
Adolfu Hauptmannu, zgrajena v trgovsko-
stanovanjske namene. Zaradi njene višine (4
nadstropja) v primerjavi z njeno širino, se je
je prijelo ime “mali nebotičnih”. Bila je ena
redkih stavb v tem delu Ljubljane, ki je
potres ni poškodoval. Lastnik je naročil le
obnovo fasade, kjer se lepo kaže secesijski
vpljiv. Okrašena je z barvnimi ploščicami in
geometrijskimi vzorci.

Slika 7: Hauptmanova hiša
Arhitekt Ciril Metod Koch je pri obnovi fasade prvič uporabil različne modne
barvne kombinacije (zeleno-modre-rdeče barvne tone). Verjetno je poleg vpliva
secesije na barvni izbor vplival tudi poklic lastnika hiše, ki je bil trgovec z barvami.
CENTROMERKUR (URBANČEVA HIŠA)
Urbančeva hiša je bila prva ljubljanska veleblagovnica , ki je vrata odprla leta 1903
(letnica na fasadi stavbe).
Stavba je štirinadstropna, z vogalnim
glavnim vhodom. Portal je okrašen s
secesijsko značilnim steklenim, s kovanjem
obitim cvetnim nadstreškom. Kot simbol
trgovine je nad vhodom postavljen tudi kip
rimskega boga Merkurja, ob njegovem
vznožju pa je podoba Feliksa Urbanca
Slika 8: Centromerkur
Tudi notranjost je urejena v secesijskem slogu. Zanimivo je okrašeno leseno
stopnišče, ki ga podpirata dve vrsti stebrov, med katerimi stoji ženski kip, alegorija
trgovine. Ograja stopnišča je spodaj zaključena z dvema ženskima glavama.
Vse notranje okrasje; pohištvo, okraski z rastlinskimi motivi, motivi na jedkanih
steklih izložbenih vitrin ter oblikovanje luči, odsevajo vplive belgijske in francoske
različice “nove umetnosti”.
Danes je v stavbi Galerija Emporium, najbolj svetovljanska trgovska palača v našem
okolju.

12

HOTEL UNION
Zgrajen je bil leta 1905, po zamisli arhitekta češkega rodu Josipa Vancaša. Gostom je nudil
vso tedaj najmodernejšo opremo – dvigala, telefon, centralno kurjavo. S secesijskimi motivi
okrašena dvorana je bila največja koncertna dvorana na Balkanu. Sprva je imel ob straneh
hleve s konji, kasneje pa so jih spremenili v garaže.

Hotel je gostil pomembne goste na primer Tita, Dalai Lamo, Billa Clintona, britansko
kraljico Elizabeto, Ivana Tavčarja, Otona Župančiča ipd.
Domači umetniki so hotel sprejeli za svojega, cello svoje kartice s potovanj so si pošiljali
kar tja.

Zunanjost trinadstropne secesijske stavbe je poudarjena z dekorativnimi elementi in
razgibana s pomočjo zaobljenega pomolnega vogala s kupolo, ki je še danes južni vhod v
stavbo, natančneje v kavarno.

Kavarna ponuja sladice pripravljene po preizkušenih receptih, kavo, čaje in manjše
prigrizke. Ob večerih so v kavarni redno na sporedu plesni večeri, koncerti jazz, blues in
etno zasedb ter številni drugi dogodki.

Redni dogodki:

 Plesni večeri swing ReUnion (praviloma ob torkih)
 Plesni večeri tango ReUnion (dvakrat na mesec)
 Glasbeni večeri JazzON, BluesON, SoulON s priznanimi glasbeniki (enkrat na

mesec)
 Glasbeni večeri Folk ReUnion z ljudskimi pevci (enkrat na mesec)

Slika 9: Hotel Union

13

Kot prej omenjeno, bomo v kavarni hotela Union naredili premor, kjer bomo imeli pravo
secesijsko pogostitev. Izbirali boste iz secesijsko okrašenega menija, keterega boste za
spomin lahko vzeli domov, pili boste iz secesijsko okrašenih skodelic, jedli iz secesijskih
krožnikov in pa s secesijskim priborm. Za piko na i, pa bomo imeli prekrasen razgled na
eno izmed najlepših secesijskih stavb v Ljubljani, Vurnikovo hišo.

Slika 10: Secesijski meni hotela Uniona

14

Slika 11: primer secesijske skodelice Slika 12: Primer secesijskega pribora

S seboj pa bom imela pripravljene slike in ostalo gradivo stavb, ki jih na poti nebomo videli a so
kljub temu vredne omembe in pa nekaj primerkov secesijske umetnosti in arhitekture ostalih večjih
mest, kjer je bila ta umetnostna smer prisotna.

Slika 13: Hribarjeva hiša

Slika 14: Mladika, dekliški licej Slika 15: Detajl z Nemške hiše
15

VURNIKOVA HIŠA

Vurnikova hiša, oziroma nekdanja Zadružna gospodarska banka na Miklošičevi ulici je ena
najznamenitejših ljubljanskih stavb. S svojim bogato okrašenim pročeljem deloma izstopa iz
okvira svojega, sicer podobno živopisnega secesijsko obarvanega dela mesta. Leta 1921 jo je
zgradil arhitekt Ivan Vurnik, velja pa za enega najlepših primerov arhitekture narodnega sloga.

V notranjosti stavbe je poslikana bančna dvorana s steklenim stropom, ki je sestavljen iz majhnih
modrih steklenih kvadratov, vanj je vgrajen dekorativni pas raznobarvnih stekelc. Barvni vitraži
v geometrijskih motivih krasijo tudi stopniščno vežo v prvih dveh nadstropjih.

Poslikava dvorane in pročelja je delo arhitektove soproge, Helene Vurnik, po rodu Dunajčanke,
ki je sodelovala pri moževem raziskovanju in ustvarjanju tipične slovenske arhitekture.
Geometrijske okraske v rdeče-belo-modri barvni kombinaciji slovenske trobojnice dopolnjujejo
motivi iz slovenske ikonografije: stilizirana pokrajina smrekovih gozdov in žitnih polj ter vinske
trte in motiv žena v slovenski narodni noši.

Slika 16: Zunanjost Vurnikove hiše Sliki 17,18 Notranjost Vurnikove hiše

16

MIKLOŠIČEV PARK

KRISPERJEVA HIŠA

Načrte za prvo hišo na novem trgu je za ljubljanskega odvetnika
Valentina Krisperja izdelal
Maks Fabiani, služila naj bi kot zgled, kako obzidati trg. Kot je nekje

omenil, je pročelje na izrecno Krisperjevo željo oblikoval v lahkotnem
secesijskem slogu in ga okrasil s stiliziranimi cvetličnimi in rastlinskimi
motivi v elegantni liniji, ki spominja na priljubljeni motiv “udarca z
bičem” belgijskega arhitekta Victorja Horte. Na belgijsko različico nove

umetnosti so spominjali tudi nekateri drobni detajli iz kovanega železa,
npr. zvonec, kukalo, poštni nabiralnik in
Slika 19: Krisperjeva hiša

kljuke, ki pa so žal s hiše že izginili in so ohranjeni le na starih slikah.

REGALLIJEVA HIŠA

Načrt za stavbo z vogalnim pomolom je bil izdelan v stavbni družbi
Faleschini&Schupple. Pročelje krasijo glazirane keramične ploščice in
zidni venec v obliki valovnice nad okni drugega nadstropja, zgornji del
pomola okrog odprte lože pa ima štukaturni rastlinski okras. Bakrena
vrata v stavbo z dvema plitkima reliefoma, ki prikazujeta alegoriji Noči
in Dneva, so delo Frana Bernekerja. Po Bernekerjevi predlogi sta
narejeni tudi kamniti plastiki atlantov, ki nosita vogalni pomol.

Slka 20: Regallijeva hiša

POGAČNIKOVA HIŠA

Pogačnikova hiša se ponaša z elegantnim portalom, nad katerim je v secesijskem slogu
izdelan štukaturni relief ženske figure, ki v razširjenih rokah drži rastlinske vejice.

DEGHENGIJEVA HIŠA

Tri hiše na zahodni strani trga je načrtoval slovenski arhitekt Ciril
Metod Koch v secesijskem slogu. zaključuje z zvončasto kritim
stolpičem. Po prvotnem Kochovem načrtu je bilo pročelje bogato
okrašeno s tipičnim secesijskim rastlinskim okrasom, izvedeno
pročelje pa je precej skromnejše, brez okrasja, obdelano v
kombinaciji opečno rdečega pritličja in ometanega pročelja zgornjih
nadstropij.

Slika 21: Deghengijeva hiša

ČUDNOVA HIŠA

Hišo na vogalu s Tavčarjevo je dal zgraditi ljubljanski urar Fran Čuden, čigar emblem krasi
pročelje pomola med okni zgornjega nadstropja. Vogalni pomol je krit s streho v obliki globusa
na kvadratni plošči. Pročelje je bogato okrašeno z valovnicami na zidcu med nadstropji, s
keramičnimi ploščicami, zlatim okrasom pod strešnim napuščem in stiliziranimi rastlinskimi
motivi na kovanih ograjah balkonov in strešnih nosilcev, fasado balkona ob Tavčarjevi pa krasi
tudi motiv stiliziranega drevesa v sgrafito tehniki.

17

ZADRUŽNA ZVEZA

Stavba Ljudske posojilnice je prva prava secesijska arhitektura arhitekta Josipa Vancaša v
Ljubljani. Simetrična fasada je obarvana v barvah slovenske trobojnice: pritličje je obloženo z
rdečimi porfirnimi poščami, prvo nadstropje krasi umirjen geometrijski motiv v modrih
glaziranih ploščicah, zgornji del fasade je belo ometan. Proti vrhu fasada zacveti v bogatem
rastlinskem ornamentu, sestavljenem iz listkov, vejic, popkov in cvetov, ki obdajajo okenske
okvirje in prostor med njimi. Osrednji rizalit se na vrhu zaključuje s potlačenim čelom nad
velikim tridelnim, elipsasto zaključenim oknom. Enako se zaključujeta tudi stranska
fabianijevsko izstopajoča pomola, ki segata od prvega nadstropja do vrha stavbe. Na strehi sta
dve sedeči bosi figuri z razkritimi rameni, opremljeni z mošnjičkom, panjem in kartušama, na
katerih sta upodobljeni čebela in mravlja, simbola varčnosti, marljivosti in denarnega bogastva,
pogosta motiva bančnih palač na prelomu stoletja. Kovane ograje balkonov v prvem, drugem in
tretjem nadstropju so oblikovane kot stilizirane rastlinske vejice, v katere so vkomponirani
stilizirani zlati cvetovi. Železni nosilec kovinskih črk, na katerem je bil napis Zadružna zveza, se
na obeh straneh vijugasto zaključuje. Kovinska konstrukcija v zgornjih nadstropjih stranskih
pomolov se razcveti v rastlinski okras.

Slika 22: Zadružna zveza

18

8. ZAKLJUČEK

Kljub temu, da sem se o Secesijski Ljubljani že lani naučila veliko pri pouku in
šolskem vodenju, sem vseeno izvedela ogromno novih podatkov in z veseljem
raziskovala podrobnosti tega čudovitega obdobja. Ob izdelavi prvega lastnega
vodenja sem zelo uživala in se našla v tem delu. Menim tudi, da je bila to zelo dobra
priprava zame in vse ostale, ki sodelujejo na tem tekmovanju, in si želijo postati
turistični vodiči.

19

VIRI IN LITERATURA

 Literatura:
Breda Mihelič: Secesijska Ljubljana, Ljubljana, Turizem Ljubljana, Ljubljana, maj
2016

 Internetni viri:
Secesijska Ljubljana, dostopno na
https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/aktivnosti/znamenitosti/clanek/
secesijska-ljubljana/ (Dostop 16.3.2018)
Bicikelj, dostopno na
https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/aktivnosti/znamenitosti/clanek/
secesijska-ljubljana/ (Dostop 16.3.2018)

 Ostali viri:
Lastni zapiski vodenja

20