SPREHOD PO RUDOLFOVEM MESTU

6. tekmovanje za TURISTIČNEGA VODNIKA

SPREHOD
PO RUDOLFOVEM MESTU

Mentorica: Avtor:
Slavica Šterk, univ. dipl. ekon. Alen Golobič, 2.a

Marec, 2019

Kazalo vsebine

1 UVOD..........................................................................................................................................1
2 OPIS POTI PO ODSEKIH ...............................................................................................................2

2.1 REKA KRKA IN RAGOV LOG .................................................................................................2
2.2 SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO ...............................................3
2.3 MAROF IN KETTEJEV DREVORED .........................................................................................3
2.4 NOVI TRG, KC JANEZA TRDINE, HOTEL KRKA .......................................................................3
2.5 NA VRATIH ..........................................................................................................................4
2.6 STOLNICA SV. NIKOLAJA – KAPITELJ ....................................................................................5
2.7 BREG ...................................................................................................................................6
2.8 JAKČEV DOM.......................................................................................................................7
2.9 SOKOLSKI DOM ALI NARODNI DOM....................................................................................7
2.10 FRANČIŠKANSKA CERKEV SV. LENARTA...............................................................................7
2.11 GLAVNI TRG, ROTOVŽ, KETTEJEV VODNJAK, BERGMANOVA HIŠA ......................................8
3 PONUDBA DODATNIH OGLEDOV IN GOSTINSKIH STORITEV.......................................................9
4 CENA STORITVE TURISTIČNEGA VODENJA ................................................................................11
5 TEHNIČNI ITINERARIJ ................................................................................................................11
6 INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED MESTA.........................................................................12
7 VIRI IN LITERATURA..................................................................................................................13
8 PRILOGE (slike) .........................................................................................................................14

1 UVOD

Novo mesto, dolenjska prestolnica polna zgodovinskih dogajanj in najdb ter znamenitosti, ki
jih marsikdo ne pozna, le-te pa si tega ne zaslužijo. In zdi se mi, da je ena izmed možnosti, kako
jih približati širši javnosti, prav sodelovanje na tekmovanju Turistični vodnik. Za vodenje sem
si izbral skupino odraslih s srednješolsko izobrazbo, ki Novo mesto že poznajo, a si želijo
izvedeti še tisto nekaj več.
Zakaj pa ravno Novo mesto? Ker se tu skriva veliko zanimivosti pa tudi pristna domača hrana
in vina, med katerimi kraljuje vsem dobro znan cviček, tu pa živijo prijazni prebivalci, ki z
veseljem in toplino sprejmejo slehernega turista in mu svetujejo, kaj si mora še ogledati. Od
urbanega dogajanja v mestu, do čudovite pokrajine in zelene reke Krke, pa nas tu loči le nekaj
korakov. S tem pa ta kraj sledi tudi viziji trajnostnega razvoja slovenskega turizma, ki Slovenijo
predstavlja kot zeleno, butično, zdravo in aktivno destinacijo za 5-zvezdična doživetja.

1

2 OPIS POTI PO ODSEKIH

2.1 REKA KRKA IN RAGOV LOG
Da ne začenjamo tega vodenja s sprehodom po muzeju, kjer bi spoznali vso zgodovino Novega
mesta, je prav, da začnemo počasi, na mostu nad reko Krko. Prav reka Krka pa je bila tista, ki
je prve ljudi, pred približno 4000 let pred našim štetjem, pripeljala semkaj. Prišli so iz panonske
nižine, iz Azije in iz anatolske plošče, kjer danes leži Turčija, z njimi pa tudi njihovo znanje in
plod tega znanja je bila neka produkcija, iz katere je potem zrastla neka pomembna naselbina
in iz te naselbine neko mesto, ki se danes imenuje Novo mesto. Navodilo, kako priti do Novega
mesta, pa je bila, kot že omenjeno, voda.

Reka Krka izvira v Suhi krajini, je najdaljši desni pritok Save v Sloveniji, ponaša pa se z nazivom
druge najdaljše povsem slovenske reke. Vse ribe, ki živijo v Sloveniji, živijo tudi v reki Krki, tj.
prek 30 vrst, zato danes reki Krki rečemo tudi ribiški raj.

Neposredno ob reki Krki leži Ragov log – gozdič oz. eden izmed sedmih gričev, ki danes mestu
daje slikovito podobo. Vanj lahko pridemo po več poteh, a domačini najrajši izberejo tisto, ki
vodi iz Ulice talcev, čez lesen Ragov most, kjer tudi začenjamo naše vodenje. Most so leta 1955
postavili vojaki. V gozdičku, ki danes predstavlja mestni park, raste nešteto vrst gob, kostanja
in raznega gozdnega grmičevja, tu pa živi tudi mnogo živalskih vrst. Veliko ljudi pa ne ve, da je
Ragov log tudi poln bobovca. Gre za kamen, ki nosi železovo rudo, z rjavimi sragami. Ta kamen
so se ljudje naučili topiti že v Turčiji, takratni Anatoliji. To znanje so prenašali prek Črnega
morja in Donave, v katerega se ta izliva. Po Donavi so prišli ljudje, ki so iskali primerna bivališča
in rudišča, do Save in Krke in se ustavili ravno v Novem mestu. Izbrali pa so ga zato, ker leži na
vulkanskih goricah in ima plodno zemljo ter veliko vode, kar je bilo za tisti čas
najpomembnejše. Osnova za neko naselbino pa je bil ta kamen bobovec, z železnimi sragami,
ki so ga tu kopali in ga v pečeh topili.

Posebnost temu gozdnatemu predelu pa daje tudi ime. Iz roda v rod se pripoveduje legenda
o strašnem Vragu, ki naj bi tu živel in spuščal sila grozen zvok in z njim strašil prebivalce, zato
se je Ragov log včasih imenoval Vragov log. A seveda ni bilo nikakršnega nenavadnega bitja.
Bil je le veter, ki je med drevesi divje zavijal. Kasneje se je ime preoblikovalo v Ragov log, kot
ga poznamo tudi danes.

Če z mostu pogledamo proti vzhodu, vidimo rumeno stavbo, v kateri je danes mestno sodišče,
ki tukaj stoji že od leta 1899. V tej stavbi je bila najprej vojašnica, posebnost tega objekta pa
je temelj za obrambni stolp, ki tukaj stoji že vsaj od leta 1000, tj. vsaj 365 let, če ne več, pred
ustanovitvijo novega mesta. Ob pogledu na zahod, pa se nam oko ustavi na še eni rumeni hiši
z timpanonom, v kateri je gimnazija, ki v Novem mestu obstaja že od leta 1746, ampak je na
tem mestu šele od 1912.

2

2.2 SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO
Če smo že omenjali gimnazijo, kot drugo najstarejšo slovensko gimnazijo in edino, od 1746 pa
do danes, stalno delujočo na slovenskem, ne smemo pozabiti tudi Srednje šole za gostinstvo
in turizem. Leta 1961 je bila ustanovljena v današnjem Jakčevem domu, leta 1981 pa se je
preselila na današnjo Ulico talcev 3. Od leta 2007 pa je ena od šestih enot Grma Novo mesto
– Centra biotehnike in turizma, v sklopu katerega delujejo tudi Srednja kmetijska šola in
biotehniška gimnazija, Višja strokovna šola, Dijaški in študentski dom, Razvojni inštitut Grm
ter Medpodjetniški izobraževalni center (MIC) s šolskim posestvom na Sevnem oz. »Bajnofu«
kot temu predelu rečemo domačini, živilskimi obrati ter Hišo kulinarike – Gostišče na trgu.

Dijaki SŠGT NM se udeležujemo različnih strokovnih in splošnih tekmovanj, kjer dosegamo
izjemne rezultate pod mentorstvom naših profesorjev, prav tako pa v okviru izmenjav veliko
potujemo in spoznavamo svet. Poleg gostinske šole stoji Srednja ekonomska šola. Šolski center
na drugem koncu mesta, pa predstavlja največjo srednjo šolo oz. največji srednješolski center
na slovenskem po številu dijakov. Okoli 3000 se jih trenutno izobražuje na področju zdravja,
strojništva, elektrotehnike, kemije itd. Zato lahko Novemu mestu rečemo tudi šolsko središče.

2.3 MAROF IN KETTEJEV DREVORED
Najdaljši slovenski drevored vodi do Marofa – še enega izmed mestnih gričev, kjer je bila nekoč
naselbina, kamor so vozili prej omenjeni bobovec in topili železovo rudo ter izdelovali železne
vojaške elemente. Na širšem prostoru ob njem pa je tudi več grobišč iz bronaste dobe, starejše
in mlajše železne dobe in iz rimske dobe. Marof pa velja tudi za eno izmed, v svetovnem merilu,
pomembnih arheoloških najdišč. Arheologi predvidevajo, da na tem hribu leži še okoli 75%
stvari, ki jih še niso odkrili. Pa ko smo ravno pri strokovnjakih za zgodovinske najdbe. Te so na
svetu našli 22 situl, od tega so jih samo v Novem mestu, torej ne v okolici, ampak samo v
Novem mestu, našli 9, zato se ne šalimo, ko Novemu mestu rečemo mesto situl. Na Marofu je
tudi istoimenska športna dvorana.

Tlakovana cesta, ki vodi na Marof ima danes vlogo mestnega sprehajališča, do leta 1914 pa je
veljala za edino mestno vpadnico. Istega leta je Novo mesto dobilo železnico do Ljubljane, z
njo pa tudi Ljubljansko cesto, ki danes pripelje v samo mestno središče. Kljub temu pa so se
Novomeščani zavedali pomembnosti prehoda čez Marof in tako, v koncu 19. in začetku 20.
stoletja, zgradili drevored, ki so ga sprva imenovali Stara cesta. Kasneje pa so ga preimenovali
v Kettejev drevored. Ime je dobil po Dragotinu Ketteju – slovenskemu modernistu, ki je v hiši
ob drevoredu prebival med leti 1897/98, na njej je vzidana tudi spominska plošča. Aleja v
dolžino meri 1500 metrov, šteje pa 370 divjih kostanjev, ki so jih leta 1992, zaradi površnega
vzdrževanja in starosti, ponovno zasadili in obnovili klopce ob poti. Od takrat dalje Kettejev
drevored velja za eno izmed najlepših in najdaljših slovenskih drevoredov. Danes je uvrščen
med spomenike oblikovane narave in v lepem vremenu ponuja razgled na mesto, Krko, Ragov
log, Gorjance, Trško goro in bližnjo okolico.

2.4 NOVI TRG, KC JANEZA TRDINE, HOTEL KRKA
Novi trg je pomemben del Novega mesta. Kjer je danes parkirišče, je včasih stal lep samostan
z še lepšim parkom, pa tudi pokopališče, ki so ga leta 1929 premaknili na predel, ki se imenuje
Ločna. Kasneje je bila tukaj glavna avtobusna postaja, iz katere smo vsak dan lahko šli v
Beograd, Zagreb, Ljubljano, Nemčijo ali v Poreč in Istro na morje. Žal danes tega ni več, ker

3

Novi trg, predstavlja upravno-administrativno in zabavno središče Novega mesta, v njegovem
velikem kompleksu se nahaja glavna novomeška pošta, najdemo pa tudi več poslovnih
prostorov raznoraznih podjetij, seveda pa ne manjkajo niti kavarnice, v katerih se domačini še
kako radi družijo.
Neposredno ob glavnem trgu stoji kulturni center Janeza Trdine. Ime je dobil po slovenskem
zgodovinarju in kulturniku Janezu Trdini, ki se je v Novo mesto sicer preselil in tu pisal svoje
povesti, črtice in bajke o ljudskem življenju, delu, verovanju in navadah. Stavba je prava
arhitektonska umetnost socializma, saj je bil tu včasih doma JLA, kjer so si mladi lahko
ogledali kakšno predstavo ali film in šli na kegljanje. Danes pa si tukaj lahko ogledate več
razstav ali pa uživate v več plesnih, glasbenih in drugih predstavah.
Na koncu Novega trga pa stoji hotel Krka. Novo mesto je že od nekdaj predstavljalo križišče
poti z močno industrijo. Zardi tega so ljudje sem prihajali z nekim zanimanjem, tako kot turisti,
kakor poslovneži in se ustavljali v hotelih. Ta hotel svojem mestu stoji od leta 1930, nekoč se
je imenoval hotel Kavčič, kasneje še hotel Metropol, danes pa ta štiri zvezdični hotel z 53
sobami nosi ime hotel Krka.
2.5 NA VRATIH
Na vratih je spomeniški kompleks, posvečen Novomeščanom in narodnim herojem padlim v
drugi svetovni vojni. Postavljen je na samem križišču Rozmanove ulice in Prešernovega trga.
Tu so v času, ko je mesto še imelo obzidje, stala Ljubljanska ali Gorenja vrata, ki so poleg
Dolenjih oz. Karlovških na drugem koncu mesta edina pripuščala obiskovalce v srednjeveško
mesto. Najbolj ohranjen del teh mestnih vrat je Hiša Rozmanova 19. Območje je 1953. leta
uredil arhitekt Marjan Mušič. Kiparja Jakob Savinšek in Janez Pirnat, pa sta prispevala še
doprsne kipe Borisa Kidriča-Petra, Franca Rozmana-Staneta in Franca Potočarja-Lazarja, ki so
postavljeni na posebnem mestu, v loži ob stari kresiji, ter bronasti plastiki, Pojmo bratje pesem
o svobodi in Talec. V parku pri Knjižnici Mirana Jarca, stoji še doprsni bronasti kip skladatelja
Marjana Kozine, ki gleda v svojo rojstno hišo. Odkrit je bil leta 1971, izdelal pa ga je kipar
Zdenko Kalin. Vhod v stari del knjižnice pa krasijo portal, stebri in drugi elementi z, med vojno
požganih, okoliških gradov.

4

2.6 STOLNICA SV. NIKOLAJA – KAPITELJ
Gotsko-baročno-predromanska stvaritev je najimenitnejši spomenik mesta in eden od
njegovih osrednjih simbolov, ključno pa oblikuje tudi novomeško silhueto.

Stavba je bila vzor gradnji številnim manjšim cerkvam širom Dolenjske. Prostor na katerem se
cerkev razprostira označujemo kot kapiteljski grič, poleg cerkve pa so na površini le-tega zajete
še škofijski dvorec (bivša proštija) in kašča. Cerkveni prostori veljajo za najstarejše v Novem
mestu. Prvotna cerkev je bila zgrajena v začetku 14. stoletja, prvič pa je omenjena v listini o
podelitvi Mestnih pravic v letu 1365. Cerkev se je gradila in dograjevala počasi, v različnih
obdobjih in vsak izmed njih je na cerkvi pustil svoj čar. A prva stvar, ki jo običajno obiščemo ob
prihodu na Kapiteljski grič so sveta vrata. Za njih velja, da če skozi njih stopimo v času
cerkvenega svetega leta, smo oproščeni vseh grehov. Vrata je iz brona izdelal Mirsad Begič.
Na vratih je upodobljenih več ključnih oseb ali stvari iz Novomeške zgodovine, od zgoraj
navzdol so tako predstavljeni: NM grb v obliki ščita, ki je simbolično razdeljen na 3 dele, na
enem delu je upodobljeno grozdje, na drugem trije hlebčki, na tretjem pa konj, ki si ga je
zamislil Jure Slatkonja. Na vratih je upodobljen tudi blaženi Alojzij Grozde, poleg njega so
upodobljene Drinske mučenke in pa seveda Rudolf IV. Habsburški, ustanovitelj mesta, ki gleda
na situle, najznačilnejše najdbe v NM, upodobljene na dnu vrat.

Arhitektura cerkve se je razvijala postopno, a po eni strani je ravno mešanica različnih
umetnostnih stilov tisto, kar cerkev dela tako zelo posebno. Cerkvena ladja je baročno
nakičena, pod njo pa se nahaja grobnica, ki so jo po naključju odkrili leta 2006, do nje vodijo
uničene stopnice iz kripte, za raziskovalce pa ni posebno zanimiva, saj je prazna. Največja
znamenitost notranjosti definitivno predstavlja za 17° zamaknjen gotski prezbiterij. Nekateri
to arhitekturno posebnost pripisujejo težavnosti gradnje na prostoru, kjer cerkev stoji, spet
drugi pa od dolenjskega cvička vinjenim zidarjem. Že sam po sebi je prezbiterij več kot zanimiv
a kljub temu je tudi on sam sestavljen iz mnogo posameznih zanimivosti. Najbolj prepoznava
je znamenita Tintorettova slika, ki se nahaja na oltarju. K nam je pripotovala leta 1593 ob
stoletnici Kapitlja. Ravno v času pred to pomembno obletnico je požar namreč uničil skoraj
vse, kar je bilo v cerkvi gorljivega, med drugim tudi takratni leseni oltar. Takratni prošt Polidor
de Montagna je zato pisal patriarhu v Oglej, kateremu smo bili v tistem času upravno
dodeljeni, da ob stoletnici Kapitlja naproša za kakšno umetniško delo. Patriarh se je nato
osebno zavzel za to prošnjo in naročil Tintorettu sliko za našo cerkev. S kemično analizo je bilo
leta 2010 potrjeno, da je sliko naslikal prav Tintoretti osebno. Pod sliko je grobnica sv. Felixa.
Sem ga je pripeljal prošt leta 1675, saj je bil Felix mučenec za vero doma iz bližine. Oblečen je
v oblačila, tudi kosti so povite v blago, zraven njega pa je njegova steklenička s krvjo. V
prezbiteriju pa je tudi dve leti star škofovski sedež, ki sam po sebi sicer ni nič kaj poseben, bolj
simbolično vrednost ima 72 kamnitih polkrogel, ki predstavljajo 72 župnij, ki spadajo v
Novomeško škofijo. Zanimivost teh kamnov pa je, da določen kamen, ki predstavlja določeno
škofijo prihaja ravno iz tam. Nad stolom se nahaja tudi škofovski grb in geslo. Posebnost
prezbiterija pa je tudi slika Jezusa, pribitega na križ in pa relikvija žeblja s katerim je bil pribit.

Posebnost notranjosti pa je tudi rokokojska Križmanova orgelska omara iz leta 1766. Dekan
Jabacin je njihovo izdelavo, 1766. leta, na svoje stroške, zaupal orglarju Frančišku Ksaveriju
Križmanu, ki je bil tako kot Jabacin doma iz Vipave. Križmanove orgle, ki so imele dvanajst

5

registrov, so bile večkrat popravljane. Spomladi leta 2006 je prošt Jožef Lap odločil, da cerkev
dobi nove orgle. Slednje so danes akustično in tudi vizualno čudovite, razpon piščali pa je od
najmanjše, ki meri pičle 3 milimetre, do največje s 5 metri.

Pod prezbiterijem pa se, kljub temu, da to ni značilno za poznogotsko gradnjo, skriva kripta.
Po mnenju strokovnjakov je slednja tam predvsem zaradi izravnave tal. V njej sta postavljena
tudi oltarja iz belega marmorja na vzhodu in črnega na zahodu. Glavna značilnost kripte pa je
kopija spomenika Jurija Slatkonje – drugega novomeškega prošta in prvega dunajskega škofa,
ki je bil na Dunaju zadolžen za cerkveno petje in je še danes znan kot ustanovitelj in dolgoletni
zborovodja slavnih Dunajskih dečkov. O tem kako pomemben je bil slednji tudi za našo škofijo
priča, že večkrat omenjeni zlat konj – gre namreč za besedno zvezo »Slatkonja« → slat konja
→ zlat konj.

Še ena posebnost te cerkve so štiri sončne ure, ki jih je dal postaviti prošt Jožef Lap leta 2006.
Vsaka ura predstavlja delček zgodovine Novega mesta.

Na griču pa se kot že omenjeno, poleg slavne cerkve nahaja še kašča iz 15. stoletja. Ta je sprva
služila za shranjevanje premičnin meščanov ob zunanjih nevarnostih, kasneje pa za kapiteljske
potrebe.

Škofijski dvorec, ki je bil nekoč proštija pa je tretji objekt, ki se nahaja na Kapiteljskem griču.
Zgrajena je bila v neposredni bližini kapiteljske cerkve po ustanovitvi kolegialnega kapitlja leta
1493 in do leta 1623 je bila večkrat prezidana. Stavba je po arhitekturi monumentalna in
masivna, toda preprosta in nerazčlenjena. V zgradbi so delovali in prebivali prošti, tudi
duhovniki, ki so bili imenovani s strani papeža. Zgradbo krasi vzidana kamnita plošča s tremi
grbi – v sredi je dvoglavi avstrijski orel s cesarsko krono, ki drži z nogama en grb; levi grb je
kapiteljski, desni pa je rodbinski grb prošta Germanika, grofa Thurna Valsassina. Nad vrati ima
tudi letnico z latinskim napisom, ki pravi ''Bogu, sebi in naslednikom''. V stavbi je tudi knjižnica,
ki sega v 15. stoletje in hrani okoli 6.000 knjig. V proštiji se nahaja tudi galerija slik cerkvenih
dostojanstvenikov. (Picelj, 1990). Posebnost današnjega dvorca je tudi v tem, da vsak škof v
njem pusti nek svoj pečat. Trenutni škof, gospod Andrej Glavan si je dal na primer vzidati
dvigalo.

2.7 BREG
Najbolj znano novomeška veduta, z drobnimi hišicami, leži na skali nad reko Krko. Sezidana je
bila po koncu Turških vpadov, takrat so namreč porušili del mestnega obzidja, ki je stal na tem
mestu. Kljub težki gradnji na tem območju, so izkoristili, kar se je dalo in stavbe naslonili na
ostanke obzidja. V posameznih kletnih zidovih, so ti ostanki še dodobra vidni. Strnjenemu nizu
stanovanjskih stavb, ki veljajo tudi za eno izmed najslikovitejših mestnih znamenitosti in
etnološko posebnost kraja, domačini pravijo tudi Novomeški vlakec. Hiške so skromne,
prvotna arhitektura se je večkrat spreminjala, a je kljub temu ohranila osnovno zasnovo
bivalnih prostorov in lesene ganke na južni fasadi, ki ponujajo čaroben pogled na reko Krko.
Opeka, ki še danes prekriva strehe, je bila z lesenimi deskami zamenjana v začetku 20. stoletja,
ko je bil Breg razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. V zgodovini so na Bregu
prebivali predvsem revnejši meščani. Slednji so se ukvarjali s pridelavo in prodajo zelenjave,
sušenjem mesa, pranjem perila in oddajanjem sob. Te so najemali predvsem dijaki bližnje

6

novomeške gimnazije, za njih pa so skrbele breške gospodinje, ki se jih je še vse do 2. sv. vojne,
oprijel vzdevek »študentske mame«,

2.8 JAKČEV DOM
Jakčev dom je stavba oz. spomenik, simbolično povrnjen slovitemu novomeškemu umetniku,
grafiku in slikarju Božidarju Jakcu. Giuseppe Oliva, furlanski arhitekt, je po naročilu Jakčevega
očeta sezidal modern hotel in kavarno. Po vojni je bila v stavbi Delavska menza, kasneje je v
njej delovala Poklicna gospodinjska šola, ob umetnikovi osemdesetletnici pa so jo preuredili v
galerijo za prikaz njegovega izjemnega ustvarjalskega opusa. Z zgradbo upravlja Dolenjski
muzej, ki je po letu 2006 del prostorov, poleg primarne Jakčeve razstave, namenil še dvema
stalnima razstavama – stalni likovni razstavi Dolenjskega muzeja in stalni likovno-pedagoški
zbirki. V delu prostorov pa se z občasnimi razstavami predstavljajo tudi domači in tuji umetniki.

2.9 SOKOLSKI DOM ALI NARODNI DOM
V drugi polovici 19. stoletja se je tudi Novega mesta dotaknilo narodno prebujanje, ki se je v
kazalo v tekmi med slovensko in nemško usmerjenimi meščani za prevlado v državni in mestni
upravi. Tisti čas, se je ustanovilo veliko narodnih društev (narodna čitalnica, sokolsko društvo,
gasilsko društvo, glasbena matica), kjer so se meščani srečevali, ustvarjali na različnih
področjih ter moralno in finančno podpirali idejo slovenstva. Narodni čitalnici je primanjkovalo
prostorov, namreč občasne prireditve so se izvajali tudi po gostilnah, zato je ta med leti 1873
in 1885 začela graditi prvi narodni dom na tedanjem slovenskem ozemlju. Zaradi finančnih
težav pa gradnja ni bila zaključena in se je nadaljevala v nedogled. Prostore so oddajali prej
omenjenim društvom, ki so tu prirejala razne predstave, igre, plese ter predavanja, tako da je
narodni dom postal središče društvenega in družabnega dogajanja v Novem mestu. Leta 1902
so razširili dvorano in prenovili dom, zaradi finančnih težav pa so ustanovili tudi delniško
družbo Prvi narodni dom. Društvo Narodna čitalnica so razpustili leta 1925. Njeno imetje je
pripadlo Sokolskemu društvu Novo mesto, od takrat pa se ta stavba tudi imenuje Sokolski
dom. Zadnja leta je Narodni dom doživel nekaj poskusov obnove in celo vsebinske oživitve – v
njem so potekali ponovno obujeni tematski mestni pustni plesi, odprtja likovnih razstav in
drugi kulturni dogodki, danes pa v njem ustvarjajo predstavniki novomeške alternativne in
nekomercialne mladinske kulture. Novo mesto pa je tudi eno izmed redkih slovenskih mest, ki
nima stalne razstave o zgodovini mesta.

2.10 FRANČIŠKANSKA CERKEV SV. LENARTA
Frančiškani so v 15. stoletju, zaradi turške nevarnosti, pribežali iz nemirne Bosne, preko
Metlike, v Novo mesto. Na zemlji, ki so jo kupili z darovi vdove Elizabete Snopčan, so do leta
1472 že zgradili prvi del samostana, kasneje pa so se lotili postopne gradnje nove cerkve. V
naslednjih stoletjih je samostanski kompleks doživel več prezidav in dozidav. Največ
sprememb pa je doživel po požaru leta 1664, ki je močno prizadel celotno območje Novega
mesta. Predvsem v 2. polovici 17. stoletja in ob znatni pomoči Matije Kastelca, novomeškega
kanonika, so zgradbe prenovili, prizidali cerkveni stolp, ladji dodali kapele, povečali samostan,
zgradili so tudi konvikt. Skladno s potrebami so v 18. st. dodali prostore za knjižnico in arhiv.
Samostanska knjižnica je najstarejša knjižnica v Novem mestu in datira v konec 15. stoletja ter
ima okoli 12.000 knjig, njena posebnost so inkunabule. V samostanu svoj pečat pušča tudi
vrsta Metzingerjevih slik, oltarne podobe, ter renesančni nagrobniki, ki so danes postavljeni

7

na ogled v križnem hodniku. V cerkvi je bilo pokopanih tudi več plemičev in meščanov. Pred
cerkvijo stoji kip skladatelja, frančiškana Hugolina Sattnerja. Od 1746 pa vse do 1870 so
frančiškani, v stavbi današnje Glasbene šole Marjana Kozine, vodili gimnazijo, ki je s svojim
delovanjem pustila pomemben pečat mestu in kjer so se šolali pomembni slovenski ustvarjalci.
Tradicijo te šole neprekinjeno nadaljuje današnja novomeška gimnazija na Seidlovi cesti.

2.11 GLAVNI TRG, ROTOVŽ, KETTEJEV VODNJAK, BERGMANOVA HIŠA
Dokaz, da je bilo mesto močno gospodarsko razvito že v preteklosti, je arhitektura Glavnega
trga, na katerem so stale hiše bogatih trgovcev. Prav te se nahajajo v zgornjem delu tega
mestnega bisera, njihov čar pa danes dajejo arkadni hodniki v pritličjih. V notranjosti pa hiše
krasijo atriji, ki so nemalokrat arkadno oblikovani. To svojo značilno obliko je trg dobil v 2.
polovici 16. stoletja ter je bil eden izmed najlepših v deželi. Okoli 30 hiš je nanizanih po celotni
dolžini trga, večinoma so enonadstropne.

Na trgu je našlo svoj prostor vse, kar je mestu dajalo življenje, meščane pa združevalo: od
sejmov, procesij, parad, koncertov, pa vse do nastopov Sokolov in mestne godbe. Hiš in lokalov
v lasti pomembnih in bogatejših obrtnikov ter trgovcev je le še za vzorec, ne smemo pa pozabiti
gostišča in slaščičarne v lasti Grma – centra biotehnike in turizma, knjigarn, barov, manjših
prodajaln ter dveh mladinskih hotelov. V preteklosti je čez trg vodil živahen promet, saj je bil
del prometno-trgovske žile – na eni strani proti Ljubljani in na drugi pa proti Beli krajini in
Hrvaški. Danes pa je Glavni trg preurejen po vzorcu Prešernovega trga v Ljubljani in je za
promet zaprt.

Na Glavnem trgu pa najdemo tudi mestno hišo ali Rotovž, zgrajen leta 1905, na mestu
nekdanje precej bolj skromne mestne hiše. Od leta 2006 je ponovno sedež novomeškega
župana, v njem pa zaseda tudi občinski svet. Je dvonadstropna stavba s poudarjenim
osrednjim delom, ki izstopa iz gradbene linije sosednjih stavb in se z arkadnim pritličjem odpira
na trg. Ureditev platoja pred Rotovžem je zamisel arhitekta Marjana Mušiča, posebnost
prostora sta doprsna kipa Ketteja in Trdine, ki pa sta delo Jakoba Savinška iz leta 1955 (zadnja
obnova Glavnega trga, vključuje še štiri doprsne kipe – skupaj jih bo potem šest – tako kot si
je prvotno zamislil Mušič). Znana je zgodba o tem, da so Novomeščani pri zidavi Rotovža

namesto vode za izdelavo malte uporabljali kar cviček.

Nasproti Rotovža pa stoji spominski steber, spominja pa na partizana, ki sta bila na tem mestu
obešena jeseni 1943. leta. Spomenik, katerega avtor je prav tako Marjan Mušič, je oblikovan
iz gotskega stebra, prinesenega iz hiše na Glavnem trgu 26 in se lepo vključuje v okolje arkad
na Glavnem trgu. Spomenik je bil odkrit leta 1952.

Dragotin Kette – slovenski pesnik moderne, ki sicer ni rojen v Novem mestu, je pa za naše
mesto pomemben in radi se pohvalimo, da je obiskoval našo gimnazijo. Poleg tega je tu
ustvarjal tudi svoje najlepše in najbolj znane pesmi oz. je za njih tu dobil navdih, katerega mu
je dala njegova muza in velika ljubezen - Angela Smole.

Pesnik je svoje najbolj globoke verze namenil tej svoji neuslišani ljubezni, ki jo je spoznal, ko je
obiskoval novomeško gimnazijo. Podobno kot Prešeren, ki je svojo Julijo prvič srečal v trnovski
cerkvi v Ljubljani, je Kette svojo Angelo zagledal v novomeški kapiteljski cerkvi in se vanjo

8

zaljubil. Kette je od takrat dalje večkrat slonel ob vodnjaku, ki je bil tedaj še iz brona, in
hrepeneče zrl v okna Bergmanove hiše, kjer je živela Angela Smola. O tem pa priča tudi slika,
ki jo je naslikal slikar Ivan Vavpotič, hranijo pa jo v Jakčevem domu. Na njej je upodobljen Kette
z svojo nikoli osvojeno Angelo v ozadju. V Kettejevem času litoželezni vodnjak, ki je tam stal
do leta 1903 je meščanom predstavljal vir pitne vode, danes pa na njegovem mestu ponosno
stoji marmorni, 7-kotni vodnjak, ki je izdelan po zamisli arhitekta Marjana Mušiča, nanj pa so
vklesani verzi Kettejeve pesmi Na trgu, za katero navdih je seveda bila Angela. Danes Kettejev
vodnjak v poletnem času predstavlja priljubljeno točko za posedanje in hlajenje, pozimi pa je
zaradi nizkih temperatur zaprt v leseno kupolo.

Najznamenitejšo hišo na Glavnem trgu se nahaja čisto na samega trga in nosi hišno številko 1.
Govorimo o Bergmanovi hiši. Slednja je ime dobila po Bergmanovi lekarni, ki je bila nekoč v
njenih prostorih. Gre za elegantno dvonadstropno stavbo, ki ima izjemno ohranjen atrij z
arkadnimi hodniki. V njej pa je živela tudi Angela Smole, zgoraj omenjena neuslišana ljubezen
Ketteja. Bergmanova hiša danes zaključuje zgornji del Glavnega trga, njeno arkadno dvorišče
pa je turistom izredno zanimivo in si ga vedno radi ogledajo.

3 PONUDBA DODATNIH OGLEDOV IN GOSTINSKIH STORITEV

Dolenjski muzej ponuja več stalnih in občasnih razstav, posvečenih zgodovini Dolenjske in
likovnim delom, ki so tukaj nastala ter drugim znanim osebnostim, ki so povezane z Novim
mestom. Med letom so odprti od torka do sobote med 9.00 in 17.00 uro, pozimi pa ob istih
dnevih med 8.00 in 16.00 uro. Za najavljene skupine (najmanj 10 oseb) delujejo tudi izven
odpiralnega časa

Razstava Leon 120 let. Razstavo si lahko med 12. novembrom 2018 in 12. novembrom 2019
ogledate v treh dvoranah galerije Dolenjskega muzeja. Posvečena je slovenskemu olimpioniku
Leonu Štuklju.

Utrujeni od raziskovanja dolenjske prestolnice, si lahko odpočijete v katerem izmed dveh
novomeških hotelov. Hotel Center 3* in Hotel Krka 4* se ponašata z sodobno urejenimi
sobami in odlično ponudbo dolenjskih specialitet, nahajata pa se v samem središču mesta,
tako da boste od glavnih mestnih znamenitosti stran le streljaj.

Dobrih gostiln je po dolenjski metropoli veliko, zagotovo pa vam ne bo žal, če obiščete Gostišče
na trgu - Hišo kulinarike in turizma, ki se nahaja v domnevno najstarejši stavbi Novega mesta.
Gostišče v prenovljeni podobi upravlja GRM Novo mesto – center biotehnike in turizma in
predstavlja edinstveno okolje za praktično izobraževanje študentov Višje strokovne šole GRM,
ter dijakov Srednje šole za gostinstvo in turizem. Sestavljeno je iz slaščičarne, restavracije,
konferenčne dvorane, atrija in butične tržnice.

Enkratno podobo mesta pa boste zagotovo lahko občudovali na Rudolfovem splavu ali splavu
Nika. Ljubitelji višine pa se lahko podate celo na panoramski let z letalom iz bližnjega letališča
Prečna.

9

V bližnji okolici Novega mesta se nahaja tudi več zdravilišč, ki se ponašajo z bogato tradicijo
zdraviliške dejavnosti. Uživate lahko v termalnih bazenih (28-32 °C), savnah, kopelih in centrih
za nego telesa. Naravi pa se lahko približate tudi med nastanitvijo v domačih turističnih
kmetijah, ki vas bodo vselej presenetile. Poskusili boste lahko pristne dobrote iz domačega
vrta, sadovnjaka in vinograda, priča pa boste lahko tudi pravem življenju in delu na kmetiji.

10

4 CENA STORITVE TURISTIČNEGA VODENJA

Število oseb/trajanje 120 min
vodenja 135€/skupino

40 – 45 oseb

5 TEHNIČNI ITINERARIJ

Vodenje po Novem mestu za skupino odraslih s srednješolsko izobrazbo

Vodnik: Alen Golobič

9.00 – zbor skupine na avtobusni postaji pri Kulturnem centru Janeza Trdine, uvodni pozdrav,
predstavitev Novega mesta
9.10 – 9.20 – Reka Krka in Ragov log (na Ragovem mostu)
9.25 – 9.30 – Srednja šola za gostinstvo in turizem
9.35 – 9.45 – Marof in Kettejev drevored
9.50 – 9.55 – Glavni trg
10.00 – 10.05 – Na vratih
10.10 – 10.20 – Stolnica sv. Nikolaja – Kapitelj
10.25 – 10.30 – Breg
10.35 – 10.40 – Jakčev dom
10.45 – 10.50 – Sokolski ali Narodni dom
10.55 – 11.00 – Frančiškanska cerkev
11.05 – 11.15 – Glavni trg
11.25 – zaključek (pri avtobusni KC JT) ali po dogovoru kje drugje

11

6 INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED MESTA

Turistično informacijski center Novo mesto Delovni čas:

Glavni trg 11, Zimski (do 31.3.):
8000 Novo mesto ponedeljek - petek: od 9. do 17. ure
T: +386 7 393 92 63
E-mail: [email protected] Letni
ponedeljek - petek: od 9. do 19. ure

sobota: od 9. do 15. ure
nedelja: od 9. do 13. ure

12

7 VIRI IN LITERATURA

Pisni viri:
Gliha U., Sinjur A. (2018). Vodniško gradivo Novo mesto. Novo mesto: SŠGT NM.
Picelj, Z., (1990). Novo mesto skozi čas. Novo mesto: Dolenjski muzej Novo mesto.
Levičar, T., (2012). Novo mesto - turistični vodnik. Novo mesto: zavod za turizem Novo
mesto.
Karel Bačer., (1991). Iz dolenjske preteklosti. Novo mesto: Dolenjska založba.
Žiberna, M., (2008). Po Dolenjski. Novo mesto: Založba Goga.
Granda, S., (1996). Novo mesto. Novo mesto: Dolenjska založba.
Mušič, M., (2002). Arhitektura za vse čase. Kranj: Gorenjski tisk.
Pungerčar, M., (2001). Novo mesto 1848 – 1918. Novo mesto: Dolenjski muzej Novo mesto.

Internetni viri:
http://www.osgrm.si/media/uploads/oldfiles/full/2118f4b8c11a1f8d7f9b10de2443038d56c
7b108.pdf
https://www.visitdolenjska.eu/
https://www.novomesto.si/
https://sl.wikipedia.org/wiki/Mestna_ob%C4%8Dina_Novo_mesto

Viri slik:
Slike 1, 2, 3, 7: osebni arhiv
Slika 4: https://images.app.goo.gl/p7ZPcpbSBHAL4CVE8
Slika 5: https://images.app.goo.gl/AtQ8wMcSSjesjErZA
Slika 6: https://images.app.goo.gl/YF5WJdzff2rqw7536
Slika 8: https://images.app.goo.gl/PUCFrLhF5v3XseFn9
Slika 9: https://images.app.goo.gl/6yiKL4kdCkqHADxf7
Slika 10: https://images.app.goo.gl/qfwHCVRYJL7HJ1qFA

13

8 PRILOGE (slike)

Slika 1: Ragov most (v Slika 2: Srednja šola za gostinstvo in Slika 3: Kettejev drevored
ozadju Ragov log in reka turizem Novo mesto
Krka)

Slika 4: Novi trg Slika 5: Na vratih

Slika 8: Frančiškanska cerkev

Slika 6: Stolnica sv. Nikolaja Slika 7: Breg

Slika 9: Jakčev dom Slika 10: Vizija prenovljenega
Glavnega trga

14