SREDNJA ŠOLA IZOLA
KOPER
OSRČJE KOPRSKEGA PRIMORJA
Tekmovanje »MLADI TURISTIČNI VODNIK« za mlade od 16 do 29 let
Avtorica: Veronika Čok Koper, marec 2019
Mentorica: Marina Laslo
Seminarska naloga za tekmovanje »MLADI TURISTIČNI VODNIK« |Veronika Čok
KAZALO VSEBINE
UVOD .................................................................................................................................................4
KRATEK OPIS VODENJA ......................................................................................................................5
ZEMLJEVID POTI ..................................................................................................................................6
TOČKE OGLEDOV .................................................................................................................................6
PREDSTAVITEV KOPRA .......................................................................................................................7
KOPER SKOZI ČAS ...............................................................................................................................8
POMEMBNE OSEBNOSTI ......................................................................................................................9
1. VRATA MUDA NA PREŠERNOVEM TRGU ..................................................................................10
PREŠERNOV TRG IN VODNJAK DA PONTE ........................................................................................10
2. ČEVLJARSKA ULICA ...................................................................................................................11
3. TRG BROLO...............................................................................................................................12
4. ROTUNDA SVETEGA JANEZA KRSTNIKA ....................................................................................13
5. TITOV TRG Z ZNAMENITOSTMI.................................................................................................13
6. KIDRIČEVA ULICA IN POKRAJINSKI MUZEJ KOPER ....................................................................15
7. CARPACCIOV TRG IN TAVERNA.................................................................................................15
8. PRISTANIŠČE LUKA KOPER ........................................................................................................16
PODATKI ZA SAMOSTOJEN OGLED ...................................................................................................16
VIRI SLIK: ..........................................................................................................................................17
VIRI IN LITERATURA..........................................................................................................................17
2
Seminarska naloga za tekmovanje »MLADI TURISTIČNI VODNIK« |Veronika Čok
KAZALO SLIK
Slika 1: Koper s pristaniščem in okolico ...............................................................................................4
Slika 2: Zemljevid Kopra ......................................................................................................................6
Slika 3: Grb Kopra ...............................................................................................................................7
Slika 4: Koper, 1867 ............................................................................................................................8
Slika 5: Koper, 1781 Slika 6: Vrata Muda ........................................10
Slika 7: Vodnjak Da Ponte nekoč .......................................................................................................10
Slika 8: Vodnjak danes ......................................................................................................................10
Slika 9: Stara Čevljarska ulica.............................................................................................................11
Slika 10: Trifora salona v piano nobile ...............................................................................................11
Slika 11: Vhod v palačo Carli..............................................................................................................11
Slika 12: Trg Brolo .............................................................................................................................12
Slika 13: Fontico................................................................................................................................12
Slika 14: Glasbena šola Koper............................................................................................................12
Slika 15: Logotip knjižnice .................................................................................................................12
Slika 16: Krstilnica sv. Janeza Krstnika ...............................................................................................13
Slika 17: Pretorska palača Slika 18:Foresterija in Armerija.........................14
Slika 19: Loža nekoč ..........................................................................................................................14
Slika 20: Loža danes ..........................................................................................................................14
Slika 21: Stolnica ...............................................................................................................................14
Slika 22: Pokrajinski muzej Koper ......................................................................................................15
Slika 23: Carpacciev trg .....................................................................................................................15
Slika 24: Taverna Koper.....................................................................................................................15
Slika 25: Pristanišče Luka Koper – prvi pomol (terminal za zabojnike) ................................................16
Slika 26: Logotip Luke Koper .............................................................................................................16
Slika 27: Tovorna ladja ......................................................................................................................16
3
Seminarska naloga za tekmovanje »MLADI TURISTIČNI VODNIK« |Veronika Čok
UVOD
Sem Veronika Čok in obiskujem tretji letnik Srednje šole Izola, smer gastronomsko turistični
tehnik. Za tekmovanje »MLADI TURISTIČNI VODNIK« sem se odločila, ker mi je vodenje pri
srcu in bi rada pridobila še več izkušenj iz tega področja. Za svoje izkušnje vodenja štejem to,
da sem vodila svoje sošolce, dijake iz drugih šol in izolske osnovnošolce po Izoli ter po delu
Portoroža. V drugem letniku smo pri pouku predmeta Turistično spremljanje in vodenje
sošolce vodili po šoli za oceno in se tudi veliko naučili. Tokrat bi vam rada predstavila mesto,
ki je vredno ogleda in ima veliko kulturnih in naravnih znamenitosti, veliko pa se jih prav tako
nahaja v njegovem zaledju.
Slika 1: Koper s pristaniščem in okolico
4
Seminarska naloga za tekmovanje »MLADI TURISTIČNI VODNIK« |Veronika Čok
KRATEK OPIS VODENJA
Pot je dolga 1.5 km, čas hoje je 20 minut, celoten ogled pa traja približno 1 uro in 30 minut.
Na naši poti bo mogoče videti veliko zanimivosti, podrobneje pa vam bom predstavila
pomembnejše znamenitosti našega mesta, saj bi v nasprotnem primeru za ogled Kopra
potrebovali bistveno več časa.
Z ogledom bomo začeli pri starem vhodu v mesto in sicer pri vratih Muda, kjer bo mogoče
videti še edina mestna vrata od dvanajstih, ki so včasih vodila v mesto. Od Mudinih vrat se
bomo pomaknili na Prešernov trg, kjer si bomo lahko ogledali Da Pontejev vodnjak. Pot bomo
nadaljevali po Župančičevi in Čevljarski ulici do trga Brolo (trg Revolucije), na katerem bo
mogoče videti palačo Gravisi – Barbabianca, palačo Vissich-Nardi, Fontico, cerkev Svetega
Jakoba, palačo Elio, palačo Brutti, hišo De Rin in palačo Corner. Naprej se bomo odpravili do
Rotunde svetega Janeza Krstnika in nato bomo prispeli na Titov trg. Tam si bomo ogledali kar
nekaj znamenitosti, med drugim Cerkev Marijinega vnebovzetja z zvonikom, Pretorsko palačo,
Foresterijo, Armerijo in Ložo. Ogled Kopra bomo nadaljevali proti morski strani mesta. Po
Kidričevi ulici se bomo spustili do Carpacciovega trga. Na začetku ulice si bomo ogledali palačo
Belgramani – Tacco, kjer ima sedaj sedež pokrajinski muzej Koper. Na trgu bom tudi nekaj več
povedala o Carpacciovi hiši, Taverni ter stebru svete Justine, ki v rokah nosi sulico in ščit z
grbom podestata Giustiniana. Naše druženje se bo končalo po ogledu marine s pogledom na
naše edino tovorno pristanišče Luko Koper.
Prepričana sem, da vam bo obisk tega prečudovitega obmorskega mesta všeč in da se boste
morda lahko ponovno v bližnji prihodnosti še vrnili in uživali v sončnih dneh ob morju. V Koper
lahko pridete tudi z avtodomom, saj imamo tukaj lepo in sodobno urejeno parkirišče za
avtodome.
SCENARIJI VODENJA
a) Vodenje v predlaganem zaporedju je primerno za enodnevne turiste, goste TA, katere
bi avtobus pustil na avtobusnem postajališču v bližini mestnih vrat Muda in po
končanem vodenju bi jih avtobus tudi počakal pri panoramskem dvigalu.
b) V istem zaporedju bi si točke ogleda sledile tudi za turiste, ki ne bi prišli z avtobusom,
temveč peš in bi imeli samo vodenje po Kopru. Tukaj imam v mislih ljudi, ki Koper že
poznajo, vendar si ga želijo še bolje spoznati, pa tudi tiste, ki ga poznajo malo manj.
c) Malo drugačno vodenje bi pa izvedla za turiste križark. Sprejela bi jih pri panoramskem
dvigalu in pot nadaljevala v nasprotnem zaporedju. Z vodenjem bi zaključila pri vratih
Muda, vendar bi jim ponudila tudi spremstvo nazaj do dvigala, tokrat po Pristaniški
ulici, mimo Taverne in Marine vse do panoramskega dvigala.
5
Seminarska naloga za tekmovanje »MLADI TURISTIČNI VODNIK« |Veronika Čok
ZEMLJEVID POTI
Slika 2: Zemljevid Kopra
TOČKE OGLEDOV
1. Vrata Muda in Prešernov trg z vodnjakom
2. Čevljarska ulica in palača Carli
3. Trg Brolo z znamenitostmi
4. Rotunda svetega Janeza Krstnika
5. Titov trg z znamenitostmi
6. Kidričeva ulica (Pokrajinski muzej Koper)
7. Carpacciev trg in Taverna
8. Luka Koper (panoramsko dvigalo)
6
Seminarska naloga za tekmovanje »MLADI TURISTIČNI VODNIK« |Veronika Čok
PREDSTAVITEV KOPRA
Koper je največje obmorsko mesto in sedež občine Koper. Občina poleg
samega mesta Koper obsega še 116 naselij, in skupaj zavzema površino
311,2 km². Njegovo italijansko ime je Capodistria. Slika 3: Grb Kopra
Koper ima dva uradna jezika, slovenščino in italijanščino, saj je dvojezično območje. Italijanska
skupnost ima sedež v Palači Gravisi-Buttorai, osnovna in srednja šola z italijanskim učnim
jezikom pa se nahajata v starem centru Kopra. Mesto ima skoraj 52.000 prebivalcev. Trenutni
župan mesta Koper je Aleš Bržan. Mestni grb je predstavljen na ščitu modre barve. V sredini ščita
je rumeno sonce s človeškim obrazom in šestnajstimi žarki, od katerih je osem ravnih in osem
vijugastih. Občina Koper praznuje svoj občinski praznik 15. maja, saj na ta dan obeležuje spomin na
Marežganski upor, ki se je zgodil na ta dan leta 1921.
Razpon v nadmorski višini je v mestni občini Koper precejšen, saj samo mesto leži na najnižji
točki nadmorske višine slabih 10 metrov, najvišja točka občine Koper pa je Slavnik, priljubljena
pohodniška planinska destinacija s 1028 metri nadmorske višine.
Staro mesto se je razvilo na nekdanjem otoku in šele ob koncu prejšnjega stoletja je bilo
povezano s kopnim. Skozi zgodovino je nosilo več imen in sicer Aegida, Capris, Capritana insula
(kozji otok), Caput Ystriae, Justinopolis, Caput Histriae, od koder izvira tudi današnje italijansko
ime Capodistria in slovenska inačica Koper.
Koper je danes pomembno mesto z razvito gospodarsko, obrtno, kulturno in tudi
izobraževalno dejavnostjo, saj je nedavno postalo sedež Primorske univerze.
Najpomembnejše gospodarske panoge so trgovina, logistika s pomorskim prometom in
pristaniškimi storitvami, industrija, bančništvo in zavarovalništvo ter turizem.
Ekonomsko gledano predstavlja Koper enega od najrazvitejših področij Slovenije, zahvaljujoč
privlačni sili koprskega pristanišča Luke Koper, za katerega ponosno rečemo, da predstavlja
slovensko okno v svet.
V vseh letnih časih je v Kopru dovolj zanimivih dogodkov in priložnosti, kako preživeti prosti
čas, največ prireditev pa se odvija v poletnih mesecih – najbolj znane so Rumena noč, Primorski
poletni festival, pevski festival FeNS, tradicionalni Caprisov koncert, večeri smeha na
Martinčevem trgu, Primorski sejem, Istrski maraton in mnogi drugi.
Podnebje v Kopru je submediteransko, kar je značilno za celo Obalno – kraško regijo. Za ta tip
podnebja so značilna dolga in vroča poletja ter mile zime in pogosti vetrovi (burja, jugo in
maestral). Največ padavin pade jeseni. Povprečne temperature poleti so višje od 22 °C, pozimi
pa znašajo več kot 4 °C. Morje je najhladnejše februarja (8 °C), najtoplejše pa avgusta (24 °C).
Ugodno podnebje spodbuja razvijanje vrste vodnih športov, od veslanja, vaterpola, deskanja
in jadranja, potapljanja in mnogih drugih.
7
Seminarska naloga za tekmovanje »MLADI TURISTIČNI VODNIK« |Veronika Čok
KOPER SKOZI ČAS
Koper je bil včasih otok, narava in človek pa sta skozi stoletja otok povezala s kopnim. Staro
mesto so zaradi varnosti obzidali oziroma razširili z obzidjem, skozi katerega je v mestno
središče vodilo 12 mestnih vrat. Glavni in edini dostop s kopnega je bil na jugu prek lesenega
mostu skozi vrata Muda. Ustanovitev škofije leta 599 je za Koper pomenilo dodatno politično
moč in razvoj mesta. Leta 549 je bil za prvega koprskega škofa imenovan sveti Nazarij, ki je
znan po mnogih čudežih in je kasneje bil razglašen za zavetnika mesta. Proti koncu prvega
tisočletja je mesto sklenilo zavezništvo z Benetkami, kar je mestu prineslo vojaško varnost,
Benetkam pa omogočilo močan vpliv na razvoj mesta in njegove okolice.
V 12. stoletju, ko je prevlado Beneške republike prekinil oglejski patriarhat, je bilo za Koper
obdobje izrednega kulturnega in gospodarskega napredka. Takrat je Koper dobil svoje
primerno ime Caput Histriae, kar pomeni Glava Istre, izboril pa si je tudi avtonomijo. Mesto se
je razvijalo, iz okoliških hribov so na otok speljali vodovod. Na osrednjem trgu so zrasle
značilne javne stavbe (Pretorska palača, Foresterija in Armerija, Loža in Stolnica z zvonikom),
v mestni loži so se shajali meščani. Na kraju današnje stolne cerkve je bila zgrajena njena
predhodnica, romanska bazilika s tremi ladjami in ob njej opazovalni stolp. Najverjetneje sta
takrat nastali tudi Rotunda svetega Elija in ob stolnici okrogla Rotunda Carmine – krstilnica
Janeza Krstnika.
Benetke so Kopru v 15 stoletju omogočile ugodnosti, ki so mestu prinesle neodvisnost in
avtonomijo – tako je Koper postal gospodarsko, politično in kulturno središče istrske pokrajine
in je to vlogo ohranil do propada Benetk v 18. stoletju.
Izvrstna strateška lega je Kopru omogočila razvoj v najpomembnejšo postojanko za pomorsko
trgovino z zaledjem, kar je vključevalo oljarstvo, vinogradništvo in solinarstvo – slednje je bilo
izrednega pomena, saj je v tistih časih prevlada nad trgovanjem s soljo pomenila tudi
blagostanje in moč, predvsem pa pomemben vir
mestnih prihodkov. Propad solinarstva v 18. stoletju
je neizbežno pomenil tudi zaton zlatega obdobja
mesta. Po propadu Benetk leta 1797 in kratki
vladavini Francozov, je mesto leta 1805 prešlo v roke
Avstro-Ogrske monarhije, kar je za Koper pomenilo
izgubo vodilne politične, gospodarske in kulturne
vloge v pokrajini, saj je Trst postal glavno avstrijsko
pristanišče in upravni sedež regije. Slika 4: Koper, 1867
V Koper se je gospodarski razcvet ponovno vrnil po letu 1954, ko je z Londonskim sporazumom
bil dodeljen Jugoslaviji. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, je Koper postal kulturno in
gospodarsko središče Slovenske Istre in edino trgovsko pristaniške naše države. Luka Koper se
je od svojega nastanka leta 1957 hitro razvijala in je danes pomembna tranzitna luka
severnega Jadrana. Poleg tovornega prometa je v zadnjih letih koprsko pristanišče pridobilo
na pomenu tudi v potniškem prometu, saj je postalo pomembna postaja velikih turističnih
ladij, kar pozitivno vpliva na razvoj gospodarstva in turizma v mestu ter njegovi širši okolici.
8
Seminarska naloga za tekmovanje »MLADI TURISTIČNI VODNIK« |Veronika Čok
POMEMBNE OSEBNOSTI
Iz Kopra prihaja tudi nekaj znanih osebnosti, tako zgodovinskih kot današnjih. Med sodobnimi
umetniki, ki živijo in ustvarjajo v Kopru, najdemo med drugim glasbenike zasedbe Kameleoni,
Zmelkoow ter zasedbo Pihalnega orkestra Koper. Prav tako so znani Koprčani Marjan Tomšič,
pisatelj, zbiralec in proučevalec istrskega ljudskega blaga in dobitnik Kocjančičeve nagrade za
ohranjanje istrske identitete, Janez Kramar, zgodovinar in raziskovalec in pokojni glasbenik
Emil Zonta. Likovni umetniki iz Kopra so: Boris Benčič, Jože Pohlen, Andraž Šalamun in Tomo
Vran.
Med pomembnejše zgodovinske osebnosti Kopra sodijo:
Monaldo Koprski - cerkveni učitelj in teolog, doktor cerkve, med njegova dela sodijo
poleg teoloških del tudi številni zborniki o civilnem in cerkvenem pravu, umrl je leta
1280,
Peter Pavel Vergerij, starejši – ukvarjal se je s pedagogiko, gledališčem, filozofijo,
politiko in zgodovino, kot velik humanist je osnoval osnovno šolo, kamor so zahajali
plemiški sinovi,
Peter Pavel Vergerij, mlajši – rodil se je leta 1498, usodno je bil povezan s slovenskim
jezikom in prvo tiskano knjigo, saj je pomagal Primožu Trubarju pri tisku knjige,
Girolamo Muzio – bil je velik zagovornik katoliške cerkve, diplomat in pisec številnih
literarnih del. Umrl je leta 1576 v starosti 80 let,
Santorio Santorio – bil je zdravnik in izumitelj, kasneje tudi profesor, ravno njegova
knjiga z naslovom Statika sodi med najpomembnejša dela filozofije, umrl je v Benetkah
leta 1636,
Gian Rinaldo Carli – enciklopedist, arheolog, ekonomist in zgodovinar, po njemu se
danes imenuje Gimnazija v Kopru,
Antonio Tarsia – glasbenik, skladatelj in organist v stolnici. Seznam njegovih umetniških
del in skladb je dokaj bogat in pomemben, tako v vokalni kot tudi v instrumentalni
glasbi,
Francesco Trevisani – eden vidnih slikarjev tistega časa, ki se je rodil v Kopru leta 1656.
Njegov oče arhitekt je bil njegov prvi učitelj slikanja. Dolga leta je ustvarjal v Rimu, kjer
je leta 1746 tudi umrl. Njegova dela imajo večinoma versko vsebino, izjemna stvaritev
pa je je njegovo delo Marija z otrokom.
9
Seminarska naloga za tekmovanje »MLADI TURISTIČNI VODNIK« |Veronika Čok
1. VRATA MUDA NA PREŠERNOVEM TRGU
Vrata Muda (Porta della Muda) so glavna koprska mestna vrata in kot taka ena
najpomembnejših točk v koprskem mestnem obzidju. So tudi danes še edina docela ohranjena
mestna vrata od nekdanjih dvanajstih. Vrata se nahajajo na Prešernovem trgu, nekdanjem
Mudinem ali Da Pontejevem trgu. Zgrajena so bila leta 1516 in posnemajo antični slavolok.
Zgradil jih je kamnoseški mojster Martin da Vedelo. Na straneh spodnjega dela vrat sta levji
glavi, ki simbolizirata moč in pogum Beneške republike. V zgornjem delu je upodobljeno
sonce, grb mesta Koper. Levo od vrat so opazni ostanki nekdanjega mestnega obzidja. V
preteklosti so vrata odpirala prehod skozi obzidje in povezovala mesto z mostom. Vsak, ki je
hotel priti skozi mestna vrata v mesto, je moral plačati »muto«, prometno pristojbino za blago,
ki ga je vozili v mesto.
Slika 5: Koper, 1781 Slika 6: Vrata Muda
PREŠERNOV TRG IN VODNJAK DA PONTE
Prešernov trg se je skozi čas spreminjal v svojem obsegu
in podobi. Na njem so rasle in izginjale stavbe, ki so mu
dajale obliko in vsebino. Dandanes se na trgu nahajata
dve pomembnejši znamenitosti, vodnjak Da Ponte in
cerkev svetega Bassa. Javni vodnjak je razgibana baročna
umetnina iz leta 1666. Krasi ga podoba mostu, ki je
reprodukcija mosta Rialto v Benetkah. Most simbolično
ponazarja ime župana da Ponte, ki ga je dal zgraditi.
Bazen za
vodo
Slika 7: Vodnjak Da Ponte nekoč
je
izdelan v obliki osmero kotnika ter je obdan s
petnajstimi pilastri, na katerih so izklesani grbi
koprskih plemiških družin, ki so prispevale denar
za zgraditev vodnjaka. Iz štirih »maskeron« (spak)
ob vznožju loka brizga voda v bazen. Vodnjak so za
zajemanje pitne vode uporabljali do leta 1898.
Leta 1990 so Prešernov trg na novo tlakovali, Da
Slika 8: Vodnjak danes Pontejev vodnjak pa popravili in renovirali.
10
Seminarska naloga za tekmovanje »MLADI TURISTIČNI VODNIK« |Veronika Čok
2. ČEVLJARSKA ULICA
Čevljarska ulica ali Calegaria je danes glavna in najpomembnejša
sprehajalna ulica, ki vodi do najvišje točke mesta, kjer se razteza
glavni mestni trg, t. j. Titov trg. Že stoletja je namenjena trgovcem in
obrtnikom. Majhne trgovinice v pritličju, nekoč tudi delavnice,
večinoma čevljarske ter stanovanja v prvem nadstropju imajo še
danes pridih preteklosti. Čevljarska ulica je edina ohranila svojo
prvotno podobo in značilnosti srednjeveške obrtniške ulice. Ulica je
polna znamenitih stavb in palač: palača Orlandini, palača Tarsia,
palača De Franceschi in palača Carli.
PALAČA CARLI Slika 9: Stara Čevljarska ulica
Palača Carli se nahaja na stičišči Župančičeve in Čevljarske ulice. Leta 1720 se je v palači rodil
koprski grof in enciklopedist Gian Rinaldo Carli, po katerem je kasneje palača dobila tudi ime.
Carli je bil človek odprtih nazorov, pozoren do problemov svojega časa. Pisal je zoper rasno
razlikovanje ter se zavzemal za javno in brezplačno osnovno šolstvo, temi, ki sta še vedno
aktualni. Palača s svojim lepo izdelanim notranjim atrijskim dvoriščem sodi med
najpomembnejše arhitekturne spomenike baročnega obdobja. Najbolj pomenljiv del palače je
njeno pročelje s poudarjenim osrednjim delom zgradbe in polkrožno zaključenim portalom,
nad katerim izstopa balkon, olepšan s triforo salona v piano nobile. Še posebej slikovito je
majhno, z dragocenimi fasadami obkroženo notranje dvorišče, sredi katerega stoji lep vodnjak
iz leta 1418. Danes je tu sedež Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti.
Slika 10: Trifora salona v piano nobile Slika 11: Vhod v palačo Carli
11
Seminarska naloga za tekmovanje »MLADI TURISTIČNI VODNIK« |Veronika Čok
3. TRG BROLO
Trg Brolo se nahaja na vzhodni strani stolnice. Ima zasnovo, ki
izhaja iz urbanizma in je bil značilen za beneška mesta.
Celotna površina trga je bila namenjena zbiranju vode, ki se
je ob dežju po tlaku stekala v velik zbiralnik. V spomin temu Slika 12: Trg Brolo
sta danes dva čudovita vodnjaka, ki ju je dal zgraditi in mojstrsko izklesati Marino Bonzio leta
1485. Podoba trga se je precej spremenila v drugi polovici 19. stoletja, ko so ogromno površino
na obodih posadili z drevjem. Trg obdajajo večinoma meščanske palače, ki so dobile sedanja
pročelja v drugi polovici 19. stoletja. Med pomembnejšimi objekti na trgu velja omeniti
Fontico, cerkev sv. Jakoba, palačo Gravisi-Barbabianca ter palačo Brutti.
FONTICO
Fontico je najstarejša zgradba na trgu. Njena gradnja
se omenja že leta 1392, okrog leta 1460 je dobila
končno podobo, kasneje pa so ji še nekoliko
spreminjali videz pročelja. Zgradba je nekdanje
skladišče žita, ki je bilo namenjeno oskrbi s hrano,
posebno v času slabih letin, kug ali vojne. Stavba ima
čudovito heraldično okrasje ter renesančna in gotska
okna. Na glavni fasadi je tudi serija grbov pomembnih
koprskih županov.
Slika 13: Fontico
PALAČA GRAVISI–BARBABIANCA
Glasbena šola Koper ima danes sedež v palači markiza Gravisi-
Barbabianca, katera je znana po zreli baročni arhitekturi na pročelju,
reliefnimi okrasi in ohranjeni notranji razporeditvi prostorov.
Zgrajena je bila leta 1710. Palača ima tri nadstropja z glavno
dvorano, poslikano v 19. stoletju. Pročelje stavbe je simetrično, deli
se na tri dele, vsako nadstropje ima drugačna okna. V notranjosti
stavbe je bogato oblikovan atrij s stopniščem in portalom, ki vodi v
slavnostno dvorano.
PALAČA BRUTTI Slika 14: Glasbena šola Koper
Slika 15: Logotip knjižnice
Palača Brutti je ena izmed najlepših stavb na trgu Brolo. Je delo beneškega arhitekta Giorgia Massarija,
ki jo je zasnoval leta 1714. Bogato baročno pročelje, razkošna vhodna vrata in stopnišče kažejo
na izredno arhitekturno delo. Na pročelju je naglašena osrednja os s portalom v pritličju in
balkonom na prvem nadstropju oziroma piano nobile (sinonim za lepo nadstropje). Pročelje
krasijo pravokotna okna in reliefi z upodobljenimi biblijskimi motivi, ki se nahajajo nad oknom
na prvem nadstropju. Danes se v palači nahaja Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper.
12
Seminarska naloga za tekmovanje »MLADI TURISTIČNI VODNIK« |Veronika Čok
PALAČA CORNER
Palača Corner se nahaja ob Cankarjevi ulici, tik ob vhodu v Petronijevo ulico ter se povezuje
tudi z bližnjo hišo De Rin. Palača je stilna mešanica in je nastajala med 15. in 17. stoletjem. Ima
togo in skopo fasado, kjer je poudarjena osrednja fasadna os. V pritličju se nahaja majhen
pravokoten portal z napisom "Casa Corner", nad njim se nahaja gotska bifora z trilistnimi
zaključki, v drugem nadstropju pa monofora z majhnim balkončkom. Danes palača gosti
prostore pedagoške fakultete univerze na primorskem.
PALAČA VISSICH NARDI
Enonadstropna palača Vissich-Nardi zapira vzhodni del trga Brolo in poleg palače Brutti
predstavlja enega izmed osrednjih vizualnih poudarkov trga. Zgrajena je bila konec 17. stoletja.
Palačo zaznamuje lep rustikalen portal, v nadstropju se nahaja balkonček s kovano ograjo in
okni, ki spominjajo na obliko serliane (osrednje polkrožno okno z dvema pravokotnima ob
straneh). Glavno os stavbe zaznamuje še mansardni zaključek pravokotne oblike z dvema
volutama. Palača predstavlja kvalitetno baročno arhitekturo. Danes se v stavbi nahaja sedež
koprske upravne enote.
4. ROTUNDA SVETEGA JANEZA KRSTNIKA
Rotunda (latinsko rotundus) je stavba krožnega tlorisa, pokrita s kupolo. Sakralna stavba je po
svoji ohranjeni zasnovi krstilnica. Stoji ob severni strani
koprske stolnice. Rotunda je zgrajena v romansko-
gotskem stilu, strokovnjaki je zaenkrat še niso natančno
datirali, nastala pa naj bi nekje med 10. in 12. stoletjem,
kar pomeni, da se uvršča med najstarejše spomenike
mesta. Nekoč je bila del romanskega sakralnega
kompleksa, ki je vključeval baziliko s kripto in krstilnico
ter samostojen stolp. Krstilnica odseva značilnosti
romanske arhitekture; ima značilno romansko obdelano
fasado, polkrožna okna in lizene. Slika 16: Krstilnica sv. Janeza Krstnika
5. TITOV TRG Z ZNAMENITOSTMI
Titov trg je središče starega mesta in spada med enega izmed najlepših mestnih trgov na
nekdanjem beneškem ozemlju. Leži na najvišji točki nekdanjega otoka. Dokončno se je
izoblikoval v drugi polovici 15. stoletja. Na njem so se in se dogajajo najrazličnejše
manifestacije in kulturne prireditve v turistični sezoni, pa tudi izven nje. V virih se najprej pojavi
pod imenom Plathea comunis in Plathea comunitatis.
Na trgu najprej pade v oči čudovita Pretorska palača ali mestna hiša, ki zapira južno stran
Titovega trga in predstavlja biser koprske arhitekture. Današnji videz je dobila sredi 15.
stoletja. V njej je bil sedež beneških podestatov in kapitanov. Podoba palače se je skozi čas
13
Seminarska naloga za tekmovanje »MLADI TURISTIČNI VODNIK« |Veronika Čok
spreminjala. Leta 1269 je podestat Morosini postavil prvo mestno palačo. V naslednjih
stoletjih so palačo pogosto prenavljali zaradi uničenj (požar 1380). Danes je v Pretorski palači
lociran Turistično informacijski center, poročna dvorana, sejna dvorana sveta Mestne občine
Koper, stara lekarna in v njej ima svoje prostore tudi Univerza na Primorskem. Na ogled so
postavljeni portreti koprskih plemiških družin in veduta Kopra iz 18. stoletja.
Slika 17: Pretorska palača Slika 18:Foresterija in Armerija
Titov trg z okolico zajema še naslednje znamenitosti: Armeria, palača Pizzarello - Palma,
Foresteria, Loža, stolnica (cerkev Marijinega vnebovzetja), palača Del Bello in Patriarhov stolp.
Foresteria je bila namenjena za bivanje in sprejem podestatovih gostov. Ima zelo lepa kamnita
renesančna vrata. Armeria je bila do leta 1550 skladišče orožja oz. orožarna, nato pa mestna
hranilnica. V 18. stoletju so stavbi povezali, ko so tudi povišali Armerio za eno nadstropje. Na
portalu nekdanje orožarne je pritrjen mestni grb z glavo Meduze. Obe stavbi sta nastali v 15.
in 16. stoletju. V prenovljeni stavbi ima danes prostore koprska univerza.
Loža je dobila sedanjo podobo ob koncu 17. stoletja. V spomin
na epidemijo kuge leta 1554 in 1555 je bil v vogalni niši
postavljen kip Madone iz žgane
gline. Je edina ohranjena gotska
mestna loža v Sloveniji. Nad
kamnitimi stebri so šilasti gotski
loki, v pritličju je kavarna z
italijanskim imenom - Loggia. Slika 20: Loža danes
Slika 19: Loža nekoč
Cerkev Marijinega vnebovzetja, zgrajena v 15. stoletju v gotskem oziroma renesančnem
slogu, je bila v notranjosti barokizirana v 18. stoletju. Notranjost odlikuje klasicistična resnost
triladijske dvorane. V stolnici se nahaja marmornat
sarkofag sv. Nazarija, relief svetnika, ki drži v roki
model mesta (okoli leta 1350), bizantinska
slonokoščena skrinjica, kelih in velika monštranca iz
15. stoletja. S stolnico je povezan zvonik, ki je bil
prvotno samostojni romanski mestni stolp. Na njem
je tudi ohranjen zvon iz leta 1333.
Slika 21: Stolnica
14
Seminarska naloga za tekmovanje »MLADI TURISTIČNI VODNIK« |Veronika Čok
6. KIDRIČEVA ULICA IN POKRAJINSKI MUZEJ KOPER
Kidričeva ulica je ulica, ki povezuje Titov in Carpacciev
trg. Na njej najdemo Pokrajinski muzej Koper, ki ima
sedež v palači Belgramoni-Tacco. Stavba je iz začetka 17.
stoletja in je primer čudovite baročne meščanske
arhitekture. Muzej hrani dragoceno umetnostno in
kulturno dediščino Istre od prazgodovine do danes.
Muzej ima tudi vrt, kjer so razstavljeni kamniti spomeniki
od antike do baroka. V prvem nadstropju je zbirka slik in
ostalih predmetov iz 7. in 8. stoletja, v mednadstropju so
slikarije umetnikov iz 18. in 19. stoletja. Ob ponedeljkih Slika 22: Pokrajinski muzej Koper
je muzej zaprt, od torka do petka je odprt od 08:00 – 16:00, v soboto in nedeljo pa je odprt od
09:00 – 17:00.
7. CARPACCIOV TRG IN TAVERNA
Carpacciev trg se imenuje po znanem italijanskem slikarju Vittoreu Carpacciu. S sinom je veliko
delal v mestu in zapustil Istri izredno bogato slikarsko dediščino. Ob trgu stoji njegova hiša iz
14. stoletja ter steber sv. Justine s koprskim grbom, ki so ga postavili v spomin na bitko in
zmago nad Turki leta 1571 pri Lepantu. Steber sv.
Justine je nekoč stal ob morju ob skladišču soli. Na
podstavku so imena vseh udeležencev bitke.
Šestmetrski steber zaključuje kapitelj, na katerem je
ščit s koprskim simbolom. Na vrhu je kip ženske s
ščitom in sulico, ki upodablja sveto Justino. Na trgu
stoji vodnjak v značilni obliki kapitela iz sredine 15.
stoletja, ki so ga leta 1935 prinesli iz Benetk.
Slika 23: Carpacciev trg
Taverna je verjetno stala že v začetku 17. stoletja. V začetku 20. stoletja je solinarska dejavnost
začela usihati in velika skladišča soli so postala
nepotrebna. Taverno so tako predelali in namenili
ribarnicam, trgovinam, skladiščem, gostišču in
drugo. Zunanjost objekta ni občutila večjih
sprememb. Ob vselitvah novih trgovin so bili
potrebni le posegi v notranjosti. Leta 2004 so začeli s
temeljito prenovo Taverne. Dodelili so ji novo
namembnost in jo skoraj popolnoma izpraznili.
Danes je prizorišče za koprske prireditve in slavja.
Slika 24: Taverna Koper
15
Seminarska naloga za tekmovanje »MLADI TURISTIČNI VODNIK« |Veronika Čok
8. PRISTANIŠČE LUKA KOPER
Luka Koper je delniška družba in edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče, ki ga
upravlja istoimenska koprska delniška družba. Geografsko je umeščeno tako, da predstavlja
najbližjo povezavo Srednje in Vzhodne Evrope s Sredozemljem, ključni blagovni tokovi pa v
pristanišče prihajajo prek Gibraltarske ožine in Sueškega prekopa. Ključna primerjalna
prednost pristanišča je njegova geografska lega. Pristanišče je nastalo leta 1957, razcvet pa je
doživelo po letu 1967, ko so ga železniško povezali z zaledjem. Danes je pristanišče
neposredno povezano z evropskim železniškim in avtocestnim sistemom in ima status mejne
vstopne točke Evropske unije. Pristanišče s prisotnostjo pomembnih svetovnih ladjarjev
vzdržuje morske povezave z vsemi deli sveta.
Slika 26: Logotip Luke Koper
Slika 25: Pristanišče Luka Koper – prvi pomol (terminal za
zabojnike)
Slika 27: Tovorna ladja
PODATKI ZA SAMOSTOJEN OGLED
TIC KOPER (Pretorska palača) Turistično društvo Koper
Titov trg 3, 6000 Koper Ukmarjev trg 7, 6000 Koper
Tel.: 05 / 664 64 03 Tel.: 05 / 663 20 10
[email protected]
www.turizemvkopru.com
https://www.slovenia360.si/aktivnosti/turisticno-informacijski-center-koper
https://www.koper.si/sl/
16
Seminarska naloga za tekmovanje »MLADI TURISTIČNI VODNIK« |Veronika Čok
VIRI SLIK:
https://www.slovenia.info/sl/destinacije/regije/mediteranska-kraska-slovenija/koper (15.3.2019)
http://www.turisticna-zveza.si/novica.php?id=249 (15.3.2019)
https://www.facebook.com/srednjasolaizola/ (14.3.2019)
http://dorisovanja.splet.arnes.si/2018/01/30/aegida-danes-zvecer/ (12.3.2019)
(17.3.2019)
https://www.ekoper.si/koper/med-prazniki-odprte-tudi-sanitarije-v-taverni/ (15.3.2019)
https://www.ekoper.si/featured/na-vcerajsnji-seji-obcinskega-sveta-mok-obravnavali-vec-pomembnih-tock/
(11.3.2019)
https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/titov-trg.html (15.3.2019)
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Loggia_Koper.jpg (15.3.2019)
https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/trg-brolo.html 20.3.2019)
https://www.rtvslo.si/slike/photo/140269 (20.3.2019)
http://www.istria-culture.com/si/carpacciova-hisa-in-trg-v-kopru-i57 (16.3.2019)
http://teniskoper.com/16-novice/73-luka-koper-junior-open-letos-bo-turnir-zelo-mocen-se-se-lahko-pozno-
prijavite (17.3.2019)
https://www.dnevnik.si/1042773732 (20.3.2019)
https://www.koperotok.si/domov/obisci-znamenitosti-kopra/ (15.3.2019)
http://www.istria-culture.com/si/palaca-markiza-gravisi-barbabianca-i65 (15.3.2019)
http://www.istria-culture.com/si/palaca-carli-i67 (22.3.2019)
http://www.kp.sik.si/zabava-in-igra (11.3.2019)
https://katoliska-cerkev.si/praznovanje-bl-elija-v-kopru2018 (11.3.2019)
https://insajder.com/gospodarstvo/dimitrij-zadel-novi-predsednik-uprave-luke-koper (18.3.2019)
https://travelslovenia.org/koper-pictures/ (25.3.2019)
https://www.koper.si/sl/obcina/predstavitev/simboli-obcine/ (26.3.2019)
https://sl.wikipedia.org/wiki/Koper (24.3.2019)
https://www.flickr.com/photos/twiga_swala/5616020774 (23.3.2019)
https://www.ekoper.si/koper/zgodovinski-sprehod-po-kopru-presernov-trg/ (26.3.2019)
https://www.tripadvisor.co.nz/LocationPhotoDirectLink-g312722-d11958205-i336295657-Fontico-
Koper_Slovenian_Istria_Slovenian_Littoral_Region.html (26.3.2019)
https://www.ekoper.si/kultura/zgodovinski-sprehod-rotunda-janeza-krstnika/ (23.3.2019)
https://www.mladina.si/79081/na-kongresnem-trgu-protest-zaradi-armerije-in-foresterije
https://www.pokrajinskimuzejkoper.si/si/muzej (24.3.2019)
VIRI IN LITERATURA
https://www.pokrajinskimuzejkoper.si/si (20.3.2019)
http://www.etana.si/traven/ (20.3.2019)
https://www.koper.si/sl/ (21.3.2019)
https://sl.wikipedia.org/wiki/Koper (24.3.2019)
https://www.slovenia.info/sl/destinacije/regije/mediteranska-kraska-slovenija/koper (16.3.2019)
https://www.ekoper.si/ (23.3.2019)
https://www.kamra.si/ (25.3.2019)
Vinčec Milan, Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik / Koper: Arsvideo, 2009
Pucer Alberto, Popotovanje po Slovenski Istri, Koper: Libris, 2005
Anton Gosar in Matjaž Jeršič, Slovenija: turistični vodnik. Ljubljana, Mladinska knjiga, 2002
Salvator Žitko in Slobodan Simič Sime, Koper – Capodistria: Vodnik po mestu. Ljubljana: IKT –
Inštitut za komunikacije in informatiko, 1999
17