ODKRIVANJE KULTURNE DEDIŠČINE PODEŽELJA

ODKRIVANJE KULTURNE DEDIŠČINE
PODEŽELJA

(Seminarska naloga v sklopu tekmovanja Turistični vodnik)

Ime in priimek:
Helena Horvat
Mentor:
doc. dr. Mitja Gorenak

Velenje, marec 2018

KAZALO VSEBINE

1 UVOD................................................................................................................................. 3

2 PROGRAM ....................................................................................................................... 4
2.1 Odseki vodenja po programu....................................................................................... 4

3 OPISI ODSEKOV VODENJA ........................................................................................ 6
3.1 Grilova domačija ......................................................................................................... 6
3.2 Gonžarjeva peč ............................................................................................................ 7
3.3 Turistična kmetija Tuševo ........................................................................................... 7
3.4 Dolina mlinov in Vovkov mlin.................................................................................... 8
3.5 Kačji grad .................................................................................................................... 8
3.6 Dobrna ......................................................................................................................... 9
3.7 Hiša kulturne dediščine – Zbirka Polenek ................................................................. 10
3.8 Izletniška kmetija domačija Lamperček .................................................................... 10

4 CENA ............................................................................................................................... 11

5 INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED ............................................................ 12

6 VIRI IN LITERATURA................................................................................................. 13

7 PRILOGE ........................................................................................................................ 14

1 UVOD

Leto 2018 je leto kulturne dediščine. Prav je, da se zavedamo pomena le te in da poznamo
glavne znamenitosti kulturne dediščine v svoji okolici. V zadnjem času se tudi podeželje zelo
razvija oz. odkriva, poudarek je na trajnostnem in zelenem turizmu. Ključnega pomena
postajajo doživetja, ki jih turist doživi oz. izkusi med samo turistično turo.
Odločila sem se, da sestavim eno-dnevni izlet na področju Vinske Gore in Dobrne.
Poimenovala sem ga Odkrivanje kulturne dediščine podeželja. Izvedba izleta je omejena
predvsem na pomlad in poletje, torej toplejše mesece. Tura obsega veliko aktivnosti v naravi,
na prostem. Glede starostne skupine ciljne publike praktično ni omejitev, vse se da prilagoditi
po dogovoru. Izjema so edino invalindne osebe, ki se žal nebi mogle udeležiti pohoda. Dostop
pa je omogočen z avtobusom, tako da tudi to načeloma nebi smelo biti problem.
Vinska Gora in Dobrna imata bogato zgodovino, zaradi tega menim, da sta vredni ogleda. V
Vinski Gori, ki je znana po vinogradništvu spoznamo staro viničarijo in mline ter obiščemo
jelene, med tem ko pa se v Dobrni lahko sprostimo v čarobnem zdraviliškem parku in
odkrivamo kako so se naši predniki v preteklosti ukvarjali z različnimi obrtmi. Kulinarika in
gostoljubnost domačinov ne bosta nikogar pustili ravnodušnega.

Slika 1: Poletje na Grilovi domačiji
(vir: https://www.tz-velenje.si/tdvinskagora/)

3

2 PROGRAM

9.30 Sprejem, uvodni pozdrav in ekomuzej Grilova domačija
10.30 Gonžarjeva peč
12.00 Turistična kmetija Tuševo
13.30 Dolina mlinov in Vovkov mlin
14.25 Kačji grad
14.45 Doživetje najstarejšega zdraviliškega mesta v Sloveniji
16.00 Odkrivanje Zbirke Polenek
18.30 Domačija Lamperček

2.1 Odseki vodenja po programu

1. EKOMUZEJ GRILOVA DOMAČIJA
2. GONŽARJEVA PEČ
3. TURISTIČNA KMETIJA TUŠEVO
4. DOLINA MLINOV IN VOVKOV MLIN
5. KAČJI GRAD
6. DOBRNA
7. HIŠA KULTURNE DEDIŠČINE – ZBIRKA POLENEK
8. DOMAČIJA LAMPERČEK

1. EKO MUZEJ GRILOVA DOMAČIJA
9.30-9.40 Sprejem in uvodni pozdrav
9.40-9.45 Mlinškov čebelnjak
9.45-10.15 Zgodovina domačije
10.15-10.30 Zeliščni vrt
10.30 Štart od Grilove domačije do Gonžarjeve peči (možnost izbire avtobus ali peš)
.

2. GONŽARJEVA PEČ
11.15 Predviden prihod na Gonžarjevo peč – peš
11.15-11.30 Počitek in možnost slikanja (lep razgled)
11.30 Odhod proti turistični kmetiji Tuševo (z avtobusom 5 min, peš 15 min)

3. TURISTIČNA KMETIJA TUŠEVO
12.00 Kosilo
13.10 Zbor in odhod (vožnja z avtobusom do doline mlinov)

4. DOLINA MLINOV IN VOVKOV MLIN
13.30 Ogled Vovkovega mlina in prikaz mletja
14.15 Zbor in odhod proti Dobrni (vožnja z avtobusom)

5. KAČJI GRAD
14.25-14.45 Vožnja mimo Kačjega gradu – kratka zgodovina, vodenje na avtobusu,
predstavitev objektov ob poti (CVUD, Hotel gostilna Triglav…)

4

6. DOBRNA
14.45 Prihod v Dobrno (parkirišče za avtobuse pri zdraviliškem parku)
14.50 Ogled zdraviliškega parka in kratek zgodovinski pregled Dobrne
15.45 Zbor in odhod proti Hiši kulturne dediščine (z avtobusom), poleti možnost vožnje
s turističnim vlakcem

7. HIŠA KULTURNE DEDIŠČINE – ZBIRKA POLENEK
16.00-17.30 Ogled Hiše kulturne dediščine – Zbirka Polenek
17.30 Zbor in odhod proti domačiji Lamperček

8. IZLETNIŠKA KMETIJA DOMAČIJA LAMPERČEK
18.00 Prihod na domačijo Lamperček
18.00-18.45 Sprejem in pozdrav lastnikov, ogled domačije (muzej)
18.45.-20.00 Degustacija in druženje
20.00 Odhod proti domu

*V Prilogi 1 je zemljevid poti in v Prilogi 2 je priloženih nekaj fotografij izbranih turističnih
znamenitosti.

5

3 OPISI ODSEKOV VODENJA

Turistično vodenje Odkrivanje dediščine podeželja obsega 8 odsekov na področju Mestne
občine Velenje – Vinska Gora in Občine Dobrna.

3.1 GRILOVA DOMAČIJA
Ključne besedne zveze: eko muzej – zelični vrt – čebelnjak

Grilova domačija je ekomuzej, ki ga upravlja Muzej Velenje. Tukaj si ogledmo v ekomuzej
preurejeno staro viničarijo, ki obsega hišo s črno kuhinjo, gospodarsko poslopje, zelenjavni in
zeliščni vrt, čebelnjak, vinograd in sadovnjak. Seznanimo se, kako so včasih živeli viničarji in
spoznamo zdravilna zelišča, ki rastejo v zeliščnem vrtu. Izdelamo izdelke iz naravnih
materialov, prilagojene letnemu času obiska. Organizirajo tudi razne učne programe in različne
dogodke (Skupnost muzejev Slovenije, 2016-2018).

Grilova domačija je v ekomuzej preurejena stara viničarija, ki leži na nekdaj vinorodnem
pobočju Lipja pri Velenju. Grilova domačija je kulturni spomenik lokalnega pomena. Hiša je
vrhkletna, delno zidana in delno lesena, s krajšo stranico potisnjeno v breg. Ima ohranjeno črno
kuhinjo, vežo, »hišo«, »štiblc« in vinsko klet. Domačija je danes ena izmed redkih relativno
dobro ohranjenih primerov dediščine viničarjev na območju Vinske Gore. V sklopu je tudi
muzejska trgovina (Gaberšek, Belina, Brložnik, Mazej Grudnik, Šešerko in Kopušar, 2013, str.
8).

Izpostaviti je potrebno, da je zeliščni vrt v lasti Društva zeliščarjev iz Velenja (Drev, Špegel in
Učakar, 2012, str. 12).

Na Grilovi domačiji organizirajo tudi različne dogodke npr. prikaz različnih običajev. Za
osnovnošolce od 1. do 9. razreda pa imajo pripravljene prav posebne muzejske učne ure.
Spoznavanje življenja nekoč lahko učencem predstavijo na najbolj pristen način v avtentičnem
okolju Grilove domačije. Domačija omogoča aktivno sodelovanje pri kmečkih opravilih
značilnih za različne letne čase, sodelovanje z mnogimi društvi pa omogoča obiskovalcem še
bolj podrobno poznavanje izbrane tematike. Tako se lahko učenci na Grilovi domačiji seznanijo
z zelišči v zeliščnem vrtu, spoznajo stare vrste zelenjave, ki je rasla v »gartlcu«, obiščejo
čebelarja ali se preizkusijo v »prešanju« sadja (Muzej Velenje, 2018).

Več informacij na:
• http://www.velenje-tourism.si/vredno-ogleda/arhitekturna-dediscina
• https://www.tz-velenje.si/tdvinskagora/page/znamenitosti-kraja/
• http://www.muzej-velenje.si/razstave/gril/
• https://www.inyourpocket.com/velenje-slovenian/Grilova-domacija_115605v
• https://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174424785
• http://www.muzej-velenje.si/pp/gril/index.php

6

3.2 GONŽARJEVA PEČ
Ključne besedne zveze: plezanje – pohodništvo - razgledi

Planinska zveza Slovenije ima na Gonžarjevi peči učni poligon. Lepo označena je tudi pešpot.
Z vrha se nam odpre pogled na Vinsko Goro in Šaleško dolino. Plezalni stani pravijo tudi via
ferrata. Izraz izvira iz besedne zveze Via ferrata, kar pomeni železna pot ter se navezuje na
kombinacijo jeklenice (jeklene vrvi) in železnih pripomočkov, kot so klini (Teran Košir, 2017).

»Včasih moram poiskati te strme poti,
moram položiti nanje svoje roke
in stkati tiste čudno lepe vezi,
moram priti tja, kjer se zdi
da besede drugače zvene
in se drugače pogleda v oči.«
Rudi Klinar

Več informacij na:
• https://www.tz-velenje.si/tdvinskagora/page/znamenitosti-kraja/
• https://www.hribi.net/izlet/vinska_gora_gonzarjeva_pec_plezalna_pot/11/1745/3176
• https://www.pzs.si/novice.php?pid=5657
• http://matej.info/index.php/pot-drugam/gornistvo/55-gonzar
• https://siol.net/sportal/rekreacija/feratanje-nova-oblika-rekreacije-vse-bolj-
priljubljena-tudi-v-sloveniji-445246

3.3 TURISTIČNA KMETIJA TUŠEVO
Ključne besedne zveze: domača hrana – izleti - razgled

Turistična kmetija Tuševo leži na samem sredi gozda, obdana s travniki in pašniki ter lepim
razgledom na Šaleško dolino. Kmetija predstavlja dobro izhodiščno točko za pot na Paški
Kozjak, v Vinsko Goro ali na Dobrno. Člani družine radi pojejo in z veseljem zaigrajo na
harmoniko in kontrabas. Na kmetiji si lahko izposodite tudi kolo za raziskovanje okoliške
narave. Kmetija si je pridobila naziv Kmetija prijazna kolesarjem. Sicer pa so znani po zelo
dobri gobovi juhi, ki jo postrežejo z domačim kruhom ali ajdovimi žganci ter izvrstnem
jabolčnem zavitku. Ponudijo tudi domač sok, jabolčnik in borovničevec. Poleg kulinarike
gostom ponujajo tudi prenočišča (Gaberšek, Belina, Brložnik, Mazej Grudnik, Šešerko in
Kopušar, 2013, str. 14).

Več informacij na:
• http://www.turisticnekmetije.si/tusevo
• http://www.velenje.si/za-obiskovalce/nastanitev/turisticna-kmetija-tusevo
• http://www.kamnaizlet.si/turisticna-kmetija-tusevo/

7

3.4 DOLINA MLINOV IN VOVKOV MLIN
Ključne besede: tradicija mlinov – mlinski kamen – samo 2 v Sloveniji – Kačji grad

Dolina mlinov: Mlinarstvo je zelo stara in predvsem družinska obrt. V večini primerov so se
mlinarji poleg svojega dela ukvarjali še s poljedelstvom. Mlini so nastali povsod tam, kjer so to
dopuščale naravne razmere, moč in količina vode, padavine in površje. V Dobrni so si poleg
mlinov ob nižinskih potokih postavljali na više ležečih samotnih kmetijah manjše zasebne
mline. To je narekovala potreba po bližini tega gospodarskega objekta. Življenje po vojni se je
ustavilo v marsikaterem mlinu. Ob potokih so mlini v glavnem utihnili ali pa so lastniki prenesli
mlinske kamne domov in usposobili mlin na električno energijo. Stari vodni mlini na kamen so
postali del naše preteklosti. Ruševine nam govorijo o propadu izredne dediščine gospodarske
dejavnosti, obrti in tudi družbenih odnosov. Na področju Dobrne je delovalo 29 mlinov. Dolina
mlinov se nahaja pod hribom Temnjak, kjer ob vznožju hriba priteče potok, ki je bil včasih poln
vode in je v tej dolini poganjal kar 7 mlinov, ko so mleli za domače potrebe ali pa za dodatni
zaslužek (Občina Dobrna, 2015, str. 17).

Zgornji Vovkov mlin: Najbolj ohranjen je zgornji Vovkov mlin, ki šteje več kot 450 let. Nahaja
se severno od stanovanjske stavbe Lokovina 36, po domače pri Vovkovih. Stoji na desnem
bregu potoka Temnjaški vrelec. V preteklosti je mlel žito za potrebe Kačjega gradu. Mlin so
obnovili, septembra 2007 je začel ponovno delovati. Je večinoma lesen in ima še ohranjene
strope, ki so prava redkost pri nas, saj je poleg teh samo še en tak primerek v Sloveniji. Tukaj
lahko pridobimo tudi planinski žig (Občina Dobrna, 2015, str. 18).

Kontakt za ogled notranjosti mlina: pokličite na telefonsko številko (035) 890 – 194.

V dolini mlinov prirejajo tudi razne kulturne dogodke. Eden izmed njih je zagotovo mlinarska
nedelja. Izvaja se tradicionalno v poletnem času.

Več informacij na:
• http://www.velenje-tourism.si/vredno-ogleda/arhitekturna-dediscina
• http://www.tzs.link/Dogodek/Details/316

3.5 KAČJI GRAD
Ključne besedne zveze: 1275 prvič omenjen – 1613 Gačniki – razvaline – ljudsko izročilo

Razvaline gradu Kačnik ali Kačjega gradu so še vedno dovolj očitne, da jih zlahka opazimo na
hribu v Lokovini. Vsekakor se v nas poraja vprašanje kakšen je bil grad v času svoje največje
moči. Stroka se v tem primeru opira na iskanje prvotne gospoščine na bližnjem gradu Ranšperk,
iz leta 1208, a se že leta 1335 omenja kot »stara hiša«, kar pomeni, da so v njegovi bližini
medtem pozidali nov grad. Tega prvič omenjajo leta 1275, že leta 1346 pa je Eberhard Dobrnski
zastavil svoj grad Dobrno krškemu stoletnemu kapitlju za 120 oglejskih funtov, pozneje pa se
znajde v posesti ptujskih gospodov. Leta 1613 so gospoščino prodali Gačnikom. Leta 1666 je
cesar Leopold I. povzdignil takratnega lastnik Dobrne, Janeza Matijo Gačnika, v plemiški stan
s predikatom von und zu Schlangenberg auf Schlangenburg; od tod izvira slovenska skovanka
za ime gradu – Kačji grad. Leta 1769 je grajsko stavbo kupil Franc Ksaverij Avguštin baron
Dienersberški, a jo je že čez 3 leta moral ponoči, skupaj s svojo družino in služabniki zapustiti,
ker se je grad začel podirati. Dienersberški si je čez dve leti postavil v dolini nov dvorec, ki je
podedoval ime starega gradu. (Občina Dobrna, 2015, str. 15).

8

Šele z nastopom Gačnikov od začetka 17. stoletja se je za Dobrno začelo obdobje razcveta
(Občina Dobrna, 2015, str. 15).

Hoja po razvalinah je na nekaterih delih nevarna. Kačji grad vsebuje v svoji arhitekturi nekatere
zelo zanimive elemente, ki še niso raziskani. Predvsem zanimiv je trikotni prostor, ki je nastal
pri združitvi treh sten, vsaj tako se dozdeva ob pogledu. Duhove buri tudi luknja, ki se nahaja
na južni strani grajskega jedra in se razteza vse do dna obzidja. Lahko, da gre tu za res
nenavadno razsutje zidu, ki je oblikovalo ta kanal (Žagar, 2018).

Več informacij na:
• http://www.gradovi.net/grad/dobrna_kacji_grad
• http://www.terme-dobrna.si/kaj-poceti/sprehajalne-poti/kacji-grad
• http://www.dobrna.si/web/index.php/obcina/obcina/splosno-o-dobrni/vizitka-
obcine/191-razvaline-kacjega-gradu-ali-kacnika-2

3.6 DOBRNA
Ključne besedne zveze: najstarejši zdraviliški kraj – zdraviliški park – termalna voda –
kulturna dediščina

Dobrna – kraj, ki ga sanjam, kot ga je opisal Kajetan baron Dienersberg, je dobil ime po hrastu
vrste dob. Zgodovina kraja sega daleč v preteklost, saj lahko trdimo, da so že Kelti in Rimljani
poznali zdravilno vodo na Dobrni. Terme Dobrna so najstarejše delujoče slovensko termalno
zdravilišče, vse od leta 1403 dalje. V sklopu Term se nahajajo naslednji pomembni objekti:
Zdraviliški dom in termalni vrelec, Vila Higiea, Hotel Park, Stara kavarna in Uprava, Gosposka
hiša, Vila Šenoa (Občina Dobrna, 2015, str. 5-13).

Pomembne osebnosti, ki so obiskale Dobrni: Karl May, ki ga svet pozna po njegovih dveh
literarnih junakih, Indijancu Winetouju in »bledoličniku« Old Shaterhandu, Ludvik Bonaparte,
brat slavnega cesarja Napoleona in seveda še številni drugi zanimivi ljudje (Občina Dobrna,
2015, str. 5).

Bivanje Rimljanov na ozemlju Dobrne potrjujejo nagrobniki in drugi ostanki antične nekropole.
Slovensko ime Dobrna se je pojavilo v zapisih že leta 1155, kjer je bilo navedeno, da kraj
pripada krški cerkvi. Nemško ime Neuhaus je sprava označevalo samo grad. Grad je prvič
omejen leta 1275. Raziskave so pokazale, da ne vsebuje romanskih prvin, razvaline pa
vsebujejo gotske elemente. Na Dobrni so gospodarili dobrnski vitezi, ki so posest leta 1346
zastavili krškemu stolnemu kapitlju, v last ptujskih gospodov pa je prišel šele leta 1438.
Dobrčani so upravljali z gradom vse do leta 1613, ko je posest prevzela rodbina Gačnik. Iz tega
časa se je v ljudskem izročilu ohranila pripoved o pretresljivem dogodku. Graščak Viljem
Dobrnski je leta 1478 v hudi jezi pograbil svojega otroka in ga vrgel v zid s takšno silo, da je
otrok takoj na licu mesta umrl. Ko se je graščak pomiril in prišel k sebi in spoznal kaj je storil,
se je kot spokornik umaknil v celjski minoritski samostan. Pod gradom se je začelo razvijati
naselje, sprva z lesenimi hiškami. Z razvojem zdravilišča pa so jih zamenjale zidane stavbe.
Dobrnske toplice so bile prvič omenjene leta 1403. Prva lastnika toplic sta Andrej in Sigmund
Dobrnska iz leta 1608. Leta 1613 je Dobrno kupil Hans Gačnik, ki jo je pozneje prodal bratu
Matiji. Z njim se je za toplice začelo novo obdobje. Leta 1624 je postavil prvo zdraviliško
stavbo in v ta spomin v steni nad kopališkim bazenom dal vzidati marmorno napisano ploščo:
»To kopališče je v čast dežele zgradil podpisani plemeniti gospod, sicer bi ostalo še dalje

9

zapuščeno. To se je zgodilo leta 1624, ko je bil lastnik Dobrne Matija Gačnik.« (Občina Dobrna,
2015, str. 7).

Sloveča tradicija term Dobrna sega v 15. stoletje. Dobrna je bila od nekdaj znana zlasti kot
zdravilišče za ženske bolezni in odpravljanje neplodnosti. Danes je njen program širši in
učinkovit tudi na številnih drugih področjih zdravljenja. Še vedno pa velja, da je odmaknjena
od industrije, mestnega hrupa in prometa ter ima čist zrak z milim podnebjem, brez naglih
klimatskih sprememb, obenem pa izredno okolje zdraviliškega parka in sosednjih gozdov.
Kvalitetna nega in oskrba, družabnost in razvedrilo so dejavniki, ki že od nekdaj privabljajo
goste od vsepovsod (Občina Dobrna, 2013, str. 9).

V zadnjih letih se vedno bolj omenja Hotel gostila Triglav. Hotel je bil leta 2014 obnovljen.
Tudi pri njih najdemo bogato kulturno dediščino in sicer v obliki knjige receptov prve kuharice
tega objekta, gospe Valburge iz leta 1932.

Več informacij na:
• http://www.slovenia-terme.si/terme-in-zdravilisca/terme-dobrna/
• http://www.dobrna.si/web/index.php/obcina-2/37-o-obcini/predstavitev-
obcine/splosno-o-dobrni
• http://www.gostilna-triglav.si/

3.7 HIŠA KULTURNE DEDIŠČINE – ZBIRKA POLENEK
Ključne besedne zveze: kulturna dediščina – topliški kozolec – orodja domačih obrti – Jože
Polenek

Hiša kulturne dediščine se nahaja v nekdanjem gospodarskem poslopju Term Dobrna –
topliškem kozolcu. Tukaj je urejena pestra zbirka predmetov, ob katerih se nam pred očmi
odvijejo prizori iz življenja in dela naših prednikov. Razstavljena so orodja domačih obrti, kot
so čevljarstvo, krojaštvo, mlinarstvo, krovstvo, žganjekuha, kovaštvo, čebelarstvo in drugo. Za
nekaj trenutkov se lahko preselimo v meščansko kuhinjo, kmečko »hišo« z nabožnimi slikami,
domačo kmečko izbo ali »štiblc«. Zbirka je izjemno bogata, zaradi tega je dobro, da ogledu
posvetimo dovolj časa (Občina Dobrna, 2015, str. 18).

Informacije in rezervacije: Jože Polenek (041 844 261), [email protected]
in rezervacije: Jože Polenek (041 844 261), animacija: (03 780 85 57).

Nudijo možnost vodenega ogleda, ki traja dobro uro in pol.

Več informacij na:
• https://siol.net/trendi/potovanja/na-potovanje-skozi-cas-na-dobrno-197971

3.8 IZLETNIŠKA KMETIJA DOMAČIJA LAMPERČEK
Ključne besedne zveze: domačija – jeleni – lovski muzej – etnološki muzej

Zgodba domačije Lamperček se začenja že leta 1993. Gospod Alojz Žerjav in gospa Barbara
Žerjav sta se do tistega leta na kmetiji Lamperček kmetovala in ukvarjala z živinorejo. Ker nista
imela otrok in ker si je gospod Bernard Drev kot lovec vedno želel imeti oboro jelenov, so se
dogovorili in pričeli z ograjevanjem kmetije. Leta 1994 so se v ograjenem prostoru tako že pasli

10

prvi trije pravi jeleni (en samec in dve samici), ki so počasi pridobivali družbo (Drev, Špegel in
Učakar, 2012, str. 76).

Domačija Lamperček leži na meji dveh občin Dobrne in Velenja, v Vinski Gori. Ob prihodu
skozi vrata se nam odpre pogled na neokrnjeno naravo, ki jo s svojo prisotnostjo popestrijo
jeleni, damjaki in mufloni, ki se prosto sprehajajo na približno 13 ha ograjenih površin. Kmetijo
sestavljajo stara kmečka hiša, gospodarsko poslopje, starin min, dva stara kozolca in drugi
spremljajoči prostori. Največja posebnost kmetije je domačnost in neposreden stik
obiskovalcev z naravo in živalmi, ki jih je možno hraniti in mirno opazovati med pogovorom,
klepetom ali malico. S kmetije je možen prijeten sprehod do Kačjega gradu in obnovljenega
vodnega mlina (20 minut hoje). Gostom med drugim nudijo ogled etnološkega muzeja, ogleda
delovanja starega mlina, ogled lovskega muzeja, možnost najema pokritega družabnega
prostora, možnost najema zunanjega piknik prostora z zunanjimi igrišči, organizacijo raznih
praznovanj za zaključene družbe, organizacijo otroških rojstno dnevnih zabav, možnost
odstrela trofejne divjadi, prodajo domačih divjačinskih in ostalih izdelkov, prodajo rogov in
dekorativnih izdelkov iz rogov in prodajo lovskih trofej (Gaberšek, Belina, Brložnik, Mazej
Grudnik, Šešerko in Kopušar, 2013, str. 16).

Na domačije se pase in razkazuje okoli140 glav jelenjadi, muflonov in damjakov (Drev, Špegel
in Učakar, 2012, str. 13).

Več informacij na:
• https://www.domacija-lampercek.si/

4 CENA

Aktivnost Znesek
130,00€/skupino
Celodnevno lokalno vodenje 2€,00 - odrasli, 1,50€ otroci
Grilova domačija vstopnina 12,00€
Turistična kmetija Tuševo – kosilo
Prostovoljni prispevki
Vovkov mlin 3,00€
Hiša kulturne dediščine - vstopnina 6,00€
Domačija Lamperček – ogled z degustacijo

Cena preračunana na osebo v primeru 35 prijavljenih znaša približno 30,00€.

11

5 INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED

• TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER VELENJE

• JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO DOBRNA (TIC DOBRNA)

• UPORABNE INFORMACIJE
Informacije lahko pridobimo na spletnih straneh vseh ponudnikov in s pomočjo promocijskega
materiala, ki ga lahko dobimo v Dobrni oz. Velenju.
Za več informacij se lahko kontaktira Turistično društvo Vinska Gora, Turistično društvo
Dobrna in Društvo zeliščarjev iz Velenja.

12

6 VIRI IN LITERATURA

Drev, A., Špegel, F., Učakar, M in drugi. Zbornik turističnega društva Vinska Gora 1987 –

2012. Velenje: Akta design.
Gaberšek, U., Belina, T., Brložnik, M., Mazej Grudnik, Z., Šešerko, M. in Kopušar, N.

(2013). Turistična ponudba podeželja Šaleške doline. Velenje: Eurograf d. o. o.
Muzej Velenje. Grilova domačija. Dostopno 28.3.2018 na http://www.muzej-

velenje.si/pp/gril/index.php.
Občina Dobrna. (2015). Dobrna, Turistični vodnik. Eknjiga d. o. o.

Skupnost muzejev Slovenije. Dostopno, 28.3.2018 na

http://www.pedagoskiprogrami.si/si/muzeji-in-galerije/grilova-domacija-#.
Teran Košir, A. (2017). Feratanje - nova oblika rekreacije vse bolj priljubljena tudi v Sloveniji.

Dostopno na https://siol.net/sportal/rekreacija/feratanje-nova-oblika-rekreacije-vse-

bolj-priljubljena-tudi-v-sloveniji-445246, 28.3.2018. 28.3.2018 na
Žagar, G. Dobrna (Kačji grad). Dostopno

http://www.gradovi.net/grad/dobrna_kacji_grad.

13

7 PRILOGE

Priloga 1: Zemljevid poti……………………………………………………………………1
Priloga 2: Fotografije posameznih znamenitosti…………………………………………….2

14

Priloga 1: Zemljevid poti
1

Priloga 2: Fotografije posameznih znamenitosti

Slika 2: Grilova domačija
(Vir: https://www.tz-velenje.si/tdvinskagora/page/znamenitosti-kraja/)

Slika 3:Gonžarjeva peč
(Vir: https://www.tz-velenje.si/tdvinskagora/page/znamenitosti-kraja/)

2

Slika 4: Turistična kmetija Tuševo
(Vir: http://www.velenje-tourism.si/kulinarika/kje-dobro-jesti/turisticne-kmetije)

Slika 5: Vovkov mlin
(Vir: https://www.tz-velenje.si/tdvinskagora/page/znamenitosti-kraja/)

Slika 6: Ruševine Kačjega gradu
(Vir: Lastni vir)

3

Slika 7: Zdraviliški park v Dorbni
(Vir: Lastni vir)

Slika 8: Domačija Lamperček
(Vir: https://www.tz-velenje.si/tdvinskagora/page/turisticni-ponudniki/)

4