OGLED MESTA TOLMIN Pripravila Maja Kobal

OGLED MESTA TOLMIN

Seminarska naloga za tekmovanje *Turistični vodnik*

Pripravila: Maja Kobal
Mentor: prof. Tomaž Kofol
Šolski center Nova Gorica, Biotehniška šola
Šempeter pri Gorici, marec 2017

Kazalo

TOLMIN....................................................................................................Error! Bookmark not defined.
OPIS POTI ............................................................................................................................................. 4
TOLMINSKI MUZEJ ............................................................................................................................. 5
SPOMENIK TOLMINSKEMU KMEČKEMU PUNTU....................................................................... 5
TOLMINSKI GRAD NA KOZLOVEM ROBU .................................................................................... 6
SIRARNA PRI GUGALU ..................................................................................................................... 7
KOZOLEC.............................................................................................................................................. 7
TOLMINSKA KORITA.......................................................................................................................... 8
ZADLAŠKA ALI DANTEJEVA JAMA................................................................................................. 8
HUDIČEV MOST .................................................................................................................................. 9
AVSTRO-OGRSKO POKOPALIŠČE .............................................................................................. 10
VIRI ....................................................................................................................................................... 11

TOLMIN

Tolmin je mesto v Republiki Sloveniji in sedež občine Tolmin.
Tolmin je mesto na pomolu med rekama Sočo in Tolminko. Tolmin je že stoletja naravno
središče pokrajine, ki se po njem imenuje Tolminska, prebivalci pa so Tolminci. Tolmin je
dobil tržne pravice leta 1820. Med prvo svetovno vojno, ko so v bližini potekale bitke soške
fronte, je bil močno porušen. Strateška lega je tako pred prvo svetovno vojno kot med obema
vojnama razvoj kraja bolj omejevala kot pa pospeševala. Med obema svetovnima vojnama,
ko so bili ti kraji pod Italijo, je na življenje Tolmina močno vplival fašistični pritisk.
Tolmin ima staro mestno jedro, moderno knjižnico, atletski stadion in kvalitetna športna
igrišča. Za muzejske zbirke skrbi Tolminski muzej. Tolminska župna cerkev Marijinega
vnebovzetja se ponaša z baročnim tabernakljem in rokokojskomenzo glavnega oltarja.
Na celotnem območju je množica ostankov iz prve svetovne vojne. Najlepši spomenik iz tega
časa je gotovo cerkev sv. Duha na Javorci, ki so jo na čudovitem kraju nad planino Polog v
dolini Tolminke zgradili avstro-ogrski vojaki v spomin padlim tovarišem.
Tolminska korita so najnižja in najbolj južna vstopna točka v Triglavski narodni park in
najpomembnejša naravna znamenitost tolminske občine.
Tolmin je v letu 2016 postal Alpsko mesto leta. Naziv je prevzel od Chamonixa, francoskega
olimpijskega središča pod Mont Blancom.

Vir: Google slike

OPIS POTI

Pot bomo začeli ob 10. uri v Tolminskem muzeju. Ogledali si bomo glavno razstavo v
muzeju, ki je bil nekoč palača grofa Coroninija.Ob 11.30 si bomo pred muzejem ogledali še
kip posvečen puntarjem. Pot bomo nadaljevali mimo parka do vznožja Kozlovega roba. Nanj
se bomo povzpeli po trim stezi, ki jo zmore vsak. Ko bomo prispeli navrh, nas bo pričakal
veličasten razgled in stare ruševine nekoč mogočne utrdbe. Za nekaj časa se bomo ustavili,
da si bodo grad lahko vsi ogledali. Ob 13.00 se bomo spustili po grajski poti in prišli v vas
Zatolmin. Pot nas bo vodila mimo sirarja, pri katerem si bo lahko vsak kupil nekaj po želji.
Nadaljujemo pot proti Tolminskim koritom. Na poti se ustavimo, da si ogledamo tipičen
tolminski kozolec. Čez nekaj sto metrov prispemo do vhoda v Tolminska korita in gostilne
Pod Ločami. Tukaj se obiskovalci lahko okrepčajo. Ob 15.00 vstopimo v korita, kjer si bomo
ogledali sotočje reke Tolminke in Zadlaščice, medvedjo glavo, Dantejevo jamo, Hudičev
most in topli vrelec. Ob 17.00 se bomo odpravili nazaj proti Tolminu. Pot nas bo ponesla še
mimo avstro-ogrskega pokopališča, po katerem se bomo sprehodili. Ob 18.00 bomo nazaj
pred muzejem in tako bomo končali naš ogled.

Vir: Google zemljevidi

TOLMINSKI MUZEJ

V muzeju je na ogled stalna razstava z naslovom Naplavine obsoške zgodovine, ki je
razdeljena v tri sklope.
Arheološki del v prvem nadstropju je namenjen predstavitvi Posočja od starejše kamene
dobe do prihoda Slovanov, ki so dokončno oblikovali etnično podobo tega prostora.
Pripoved zgodovinsko-etnološkega dela razstave v drugem nadstropju se začenja s
prikazom tolminske upornosti in velikega tolminskega kmečkega upora leta 1713, nadaljuje
pa s predstavitvijo življenja v Zgornjem Posočju ter pomembnejših dogodkov od 19. do konca
20. stoletja.
V kletnih prostorih muzeja je kot dopolnitev stalne razstave predstavljen še izbor del
iz umetnostno zgodovinske zbirke.
Na ogled so tudi večje freske, plastike, slike in kosi pohištva, ki so nekdaj krasili premožnejša
domovanja na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem.

Vir: Google slike

SPOMENIK TOLMINSKEMU KMEČKEMU PUNTU

Opis: Spomenik ima granitno ploščo z vklesanim napisom, pritrjeno na
kamniti zid. Zid je zaključen z bronastim reliefom. Postavljen je bil leta
1973 ob 260. obletnici punta.

Vir: Google sike

TOLMINSKI GRAD NA KOZLOVEM ROBU

Kopasta vzpetina Kozlov rob sredi Tolminske kotline ima pestro zgodovino. Ruševine na
vrhu hriba so ostaline nekoč najpomembnejšega gradu na Tolminskem.
Za lastništvo Kozlovega roba so se v srednjem veku potegovali mnogi pomembni fevdalci:
oglejski patriarhi, goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in nazadnje Habsburžani. Najstarejši
vir z omembo prvega grajskega grofa sega v leto 1188, posebej je leta 1194 v sklopu gradu
omenjena kapela sv. Martina. Varovanje gradu je deželni glavar zaupal močnim plemiškim
rodbinam. Od 12. do 17. stoletja so iz grajskih utrdb obvladovali Tolminsko, zlasti pomembne
prometne poti.
Grajsko stavbo sta poškodovala potresa leta 1348 in 1511. Konec 16. stoletja so grad še
prenavljali, po letu 1651, ko so tolminsko gospostvo in glavarstvo prevzeli Coroniniji, pa so
grad dokončno opustili in v mestu Tolmin zgradili novo grajsko poslopje, v katere delu danes
domuje Tolminski muzej.
Med prvo svetovno vojno je bila med ruševine gradu postavljena ključna opazovalna točka
za obrambo t. im. tolminskega mostišča. Od 90. let prejšnjega stoletja so se ostanki gradu
sanirali in uredili v razgledno točko, s katere je čudovit razgled na Tolminsko kotlino in
okoliške vrhove. Ruševine gradu so razglašene za kulturni spomenik, celoten grajski hrib pa
je postal priljubljeno rekreacijsko območje, povezano tudi z zgodovinsko in naravoslovno
potjo

Vir: Google slike

SIRARNA PRI GUGALU

Ustavili se bomo pri sirarjuGugalu, kjer lahko kupimo domači sir Tolminc.
Izdelava Tolminca ima več kot 700-letno tradicijo.
Prvi zapisi o njem segajo v 13. stoletje, ko je bil sir v
zapisih naveden kot plačilno sredstvo za dajatve
fevdalcem. 12. aprila 1756 je kot
FormaggiodiTolmino - Tolminski sir, zapisan na
ceniku sirov v mestu Videm, katerega original hrani
državni arhiv v Vidmu. Leta 1891 je na Tolminskem
delovalo 18 mlekarskih in planšarskih zadrug, z
glavno dejavnostjo predelavo mleka
v sir in maslo ter prodajo mlečnih izdelkov, zlasti
v Gorico, Čedad in Trst; njihov nadaljnji razvoj pa je
zapečatila prva svetovna vojna.

Vir: Google slike

KOZOLEC

Kozolcu se na Tolminskem velikokrat lahko reče tudi stog. Obstajata dva tipa kozolcev. Prvi
ima štiri stebre in je namenjen sušenju žita, drugi pa ima samo dva stebra in se uporablja še
danes za sušenje slame. Na Tolminskem so kozolci zidani iz kamenja, med stebroma so pa
late, na katerih se suši slama. Streha je dvokapna, late pa so največkrat iz smrekovega lesa.
Nekoč se je za streho uporabljala tudi slama. Visoki so od 6 pa do 7 metrov.

Vir: Maja Kobal

TOLMINSKA KORITA

Od vstopne točke se pot najprej spusti k sotočju Tolminke in Zadlaščice, ki je edini primer
sotočja v koritih v Sloveniji. Na koncu vklesane poti po koritih Tolminke pridemo do najožjega
in najglobljega dela korit ter do jame, v kateri je izvir termalne vode. Temperatura te vode je
okrog 21 °C. Ob pronicanju površinske vode skozi apnenec v globino se voda zaradi
geotermične energije segreje in se po razpokah ali prelomih dvigne nazaj na površino. V
nadaljevanju se povzpnemo do Hudičevega mostu, ki je zgrajen 60 m nad Tolminko na cesti
v Čadrg. En krak poti seže tudi ob Zadlaščici do Zadlaške jame (Dantejeve jame). V ozkem
delu korit Zadlaščice imenovanem Skakalce, je zagozdena trikotna skala, ki je po značilni
obliki dobila ime Medvedova glava.

Vir: Google slike Vir: Google slike

ZADLAŠKA ALI DANTEJEVA JAMA

Zadlaška jama, tudi Dantejeva jama, je imenovana po vasi Zadlaz blizu Tolmina in je ena od
mnogih jam, po katerih so odtekale vode soškega ledenika.

Jamski splet je dolg 1140 m, globok 41 m, v jami pa so tudi tri dvorane.

Pripoveduje se, da je v začetku 14. stoletja patriarh PaganodellaTorre v Tolminu gostil
pesnika Danteja Alighierija. Takrat naj bi obiskal jamo in v divjem okolju našel navdih za
Pekel v pesnitvi Božanska komedija. Po pesniku je jama dobila tudi svoje drugo ime.

Zadlaška jama sodi med zahtevne turistične jame, zato je za obisk potrebno spremstvo
jamarskega vodnika in primerna pohodniška oprema.

Vir: Google slike Vir: Google slike

HUDIČEV MOST

Hudičev most in cesto do vasi Čadrg in Zadlaz Čadrg so zgradili domačini v času gradnje
bohinjske železnice na začetku prejšnjega stoletja. Pred tem je do vasi vodila le ozka steza
čez mostiček v dnu korit. Sprva je bil most lesen. Kasneje, ko ga je v času italijanske oblasti
potrebovala tudi vojska, pa so ga zamenjali z železno konstrukcijo.

O nastanku Hudičevega mostu obstaja tudi legenda. Ta pravi, da so se prebivalci Čadrga
odločili, da je prečkanje reke čez majhen mostiček preveč nevarno in dolgotrajno.Ker niso
vedeli, kako zgraditi most, so se odločili za pomoč vprašati hudiča. Dogovorili so se, da jim
bo zgradil most, a da bo prva duša, ki ga bo prečkala, njegova. Ker ni bilo nobenega
prostovoljca, so čez most poslali svinjo in hudič se je moral zadovoljiti z dušo svinje.

Pozneje naj bi most stražila jaga baba, ki je prebivala v Dantejevi jami. Vsakič ko je videla,
da se nekdo približuje, se je postavila na sredino mosta in rekla:»Če hočeš prečkati most,
moraš z moje glave pobrati vse uši, ki so večje kot grah, ali pa pojesti kos kruha
premazanega z mojim šmrkljem.« Nekoč je na most prišlo mlado dekle s košaro dobrot. Jaga
baba jo je ustavila in dekle je začelo pobirati uši z njene glave. Pobrala je vse do zadnje uši.
Jaga baba ji je rekla, naj ji sledi do njene jame, češ da ima nekaj zanjo. Dekle ji je sledilo do
jame in ko je jagababa izginila v jami, je zbežalo. Bila je v taki naglici, da je pozabila košaro z
dobrotami. Ko se je jaga baba vrnila, je v predpasniku nosila polno zlatih kovancev, a o
dekletu ne duha ne sluha. Zaradi žalosti je odšla nazaj v jamo in nihče je nikoli več ni videl.

Vir: Google slike Vir: Google slike

AVSTRO-OGRSKO POKOPALIŠČE

Avstro-ogrsko pokopališče je bilo urejeno leta 1916 za padle v bojih med Vodelvrhom in
Krnom. Med njimi so bili tudi nemški in italijanski vojaki, ki pa so jih leta 1938 prekopali na
nemško kostnico pri Tolminu in italijansko kostnico vOslavju. Grobovi na pokopališču so
zaznamovani z betonskimi nagrobnimi kamni, znagrobnimi in železnimi križi. Sredi
pokopališča stoji spomenik v obliki piramide. Posvečen je padlim vojakom 30. pehotnega
polka cesarske in kraljeve vojske. Na pokopališču počiva okoli 3300 padlih vojakov.

Vir: Maja Kobal Vir: Maja Kobal

CENIK CENA NA SKUPINO (25 OSEB) CENA NA OSEBO
100 eur 4 eur
CENIK 75 eur 3 eur
Turistični vodnik 750 eur 20 eur
Muzej 500 eur 20 eur
Sirar (po izbiri) 100 eur 4 eur
Kosilo
Vstopnina v korita 1525 eur 51 eur
Skupaj

VIRI

https://sl.wikipedia.org/wiki/Tolmin
http://spomeniki.blogspot.si/2015/07/tolmin-spomenik-tolminskemu-kmeckemu.html
http://www.tol-muzej.si/?id=115&lang=si
http://www.tol-muzej.si/?id=181&lang=si
http://www.tol-muzej.si/?id=132&lang=si
https://sl.wikipedia.org/wiki/Tolminc
https://sl.wikipedia.org/wiki/Tolminska_korita
https://sl.wikipedia.org/wiki/Zadla%C5%A1ka_jama
http://www.preberite.si/potep-v-tolminskih-koritih/
Informacijske table
Ustno izročilo