DOBROVNIK

TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE

TEORETIČNI DEL – SEMINARSKA NALOGA
PROGRAM VODENJA
»DOBROVNIK«

DOBROVNIK, 2018 MARKO KARDINAR

KAZALO
1. PROGRAM VODENJA ………………………………………..…. 3
2. OPIS DOBROVNIKA IN NJEGOVA ZGODOVINA …..……….. 3
3. OPIS POTI VODENJA …………..……………………………….. 6
4. OSTALE TURISTIČNE PONUDBE KRAJA IN OKOLICE..……16
5. VIRI IN LITERATURA …………………………………………...18

2

1. PROGRAM VODENJA – DOBROVNIK SKOZI ČAS
- Bukovniško jezero (prebujajoča se lepotica – razcvet turizma)
- Center Dobrovnika (zgodovinski pregled Dobrovnika) - (kosilo+degustacija)
- Ocean Orchids + obrtna cona (sodobnost Dobrovnika)

2. OPIS DOBROVNIKA IN NJEGOVA ZGODOVINA
Dobrovnik, center občine Dobrovnik, leži na severo-vzhodnem delu Slovenije, kjer se

je v daljnji preteklosti razprostiralo Panonsko morje. Dvojezično območje, katere korenine
segajo globoko v njeno bogato zgodovino, zajema tri vasi: Strehovci, Žitkovci in Dobrovnik.
Slednja spadata v narodnostno mešano območje z večino pripadnokov madžarske narodnosti,
Strehovci pa so že izven dvojezičnega območja. Zato v občini deluje že vrsto let dvojezična
osnovna šola, del katere je od leta 2014 tudi na novo zgrajeni vrtec. To narodnostno mešano
prebivalstvo pa v občini dopolnjuje še romska skupnost, kjer že vrsto let ljudje živijo v
medsebojnem spoštovanju in sožitju.

Dobrovnik iz ptičje perspektive
Občina pokriva cca. 31 km2 s 1325 prebivalci. Ustanovaljena je bila leta 1998 in po
slovenskih merilih sodi med manjše občine. Meji na štiri občine: Moravske Toplice, Lendava,
Kobilje in Turnišče. Že dolga leta pa uspešno sodeluje in se povezuje z občinami iz sosednjih

3

držav, iz Madžarske in Hrvaške, s katerimi goji pozitivne in produktivne odnose na večih
področjih. Na severozahodnem delu občine se se vijejo dobrovniško – strehovske gorice,
katere krasijo vinogradi in sadovnjaki, južni del predstavlja tipično panonsko nižino s polji in
travniki, vmes pa ta dela povezuje gozd s prečudovitim akumulacijskim jezerom na robu.
Občina je zelo ambiciozna in odprta za vse nadebudne in inovativne posameznike, ki stremijo
proti razvoju in uspehu, za kar je dokaz že dolgoletna delujoča gramoznica v obrtni coni s
podjetjem Nograd – GM na čelu, največji rastlinjak orhidej v Sloveniji s podjetjem Ocean
Orchids, z letnim pridelkom 2 miljona orhidej in 40 delovnimi mesti, prenovljena Farma
Dobrovnik (Perutnina Ptuj), itd... Tako je možnosti za korak naprej v razvojnem impulzu
občine z leti vedno več.
Bogastvo občine predstavlja njena barvita kulturna dediščina in narava, katera je zasidrana
globoko v zavesti njenih domačinov. To dediščino pa vsako leto spoznava vedno več turistov.
Z leti je število obiskovalcev počasi doseglo 80.000 na leto, ki pa zaradi vedno večje
turistične ponudbe tega kraja, še kar raste. Tako kot povsod na slovenskem, bo turist tudi v
naših krajih deležen gostoljubja, prijaznih ljudi, pristnih domačih kulinaričnih specialitet in
vrhunske domače kapljice. Vse to pa omogoča dobra cestna povezava, saj se kraj nahaja na
regionalni cesti med Moravskimi Toplicami in Lendavo, ki v veliki večini tudi nudi odlično
kolesarsko traso, po kateri turisti z lahkoto s kolesom obiščejo veliko število prekmurskih
naravnih biserov.

Vztrajnost, skrbnost in trma so vrline domačinov, ki peljejo razvoj Občine Dobrovnik
v pravo smer že vrsto let, jo negujejo in ljubijo z velikim srcem. Njena naravna bogastva na
veliko vabijo turiste od blizu in daleč, da jih doživijo v vseh letnih časih, saj vsako obdobje
nudi nekaj posebnega. Skozi vso leto se v občini odvije številne prireditve, dogodki in
razstave: Dnevi Turizma, Martinovanje, Mednarodna trgatev v ampelografskem vrtu, razstava
pirhov, Praznik Vina in perecov in še mnogi drugi. Za skupno podobo občine skrbijo številna
društva v sodelovanju z različnimi ponudniki in lokalnimi skupnostmi.

4

Osnovni podatki Občine Dobrovnik

Naziv OBČINA DOBROVNIK
DOBROVNIK – DOBRONAK 297
Naslov
Pošta 9223 DOBROVNIK - DOBRONAK
Župan
Število prebivalcev MARJAN KARDINAR
Površina občine
Število naselij 1353
Statistična regija 31 km2

3

POMURSKA

Leto ustanovitve 1998

Kontakt Tel: 02 577 68 80, Fax: 02 577 68 87
E-pošta: [email protected]

Spletna stran: www.dobrovnik.si

KRATKI ZGODOVINSKI PREGLED DOBROVNIKA
»Dežela vzhajajočega sonca« na obeh straneh reke Mure, je bila privlačna za poselitev

in življenje že vse od prazgodovine, predvsem zaradi naravnih danosti tega območja, ki vse
do danes omogoča takratnim in sedanjim prebivalcem možnost za živeti in preživeti. Sožitje
Slovencev, Madžarov je tukaj prisotna že več kot 1000 let in tudi danes se to pozitivno
sobivanje nadaljuje. Z ukinitvijo trianonske meje, še posebej pa z vstopom Slovenije in
Madžarske leta 2004 v EU je obmejno življenje povezano, tam kjer je nekoč potekala bodeča
žica, danes nastaja Park prijateljstva – Projekt »Hetes« je lansko leto dobil najvišje priznanje
EU za sožitje ob meji dveh narodov in narodnosti. Zgodovina Dobrovnika oz. lokacije, kjer
se kraj danes nahaja, je zelo pestra. Dokazi in najdbe o prisotnosti in aktivnosti človeka so za
vsako obdobje različna. V času Rimljanov je to ozemlje bilo znotraj province Panonije,
znotraj katere je tekla pomembna rimska cestna povezava: Poetovio – Savaria. Prva omemba
kraja se nahaja v darilni listini, ki je bila namenjena rodbini Hahold, kasneje Bánffy – znana
grofovska rodbina iz takratnega dolnjelendavskega ozemlja. Obstajajo tudi starejše omembe
tega kraja, vendar žal pisnih dokazov ni. Rodbina Eszterházy je vse od padca Banffyjeve veje,
vključno do avgusta leta 1919 bila na čelu ogromnega zemljišča, v okviru katerega je bil tudi
današnji Dobrovnik. Na prelomu 19. v 20. stoletje, beležimo visok prirastek prebivalstva,
širila se je obrtna dejavnost, najbolj lončarstvo in trgovina. leta 1911 pa so zgradili opekarno,
ki je delovala vse do leta 1979. V času obeh vojn je gospodarstvo precej nazadovalo, od koder
si je opomoglo šele pozno v drugi polovici 20. stoletja. V 90-ih letih 20. stoletja pa se je
začelo sodobno obdobje za lokalno skupnost Dobrovnika, ki je let 1998 pridobila status
občine in se glede na število prebivalcev povzpela med najbolj ambiciozne in razvite občine v
Sloveniji. Največ pozornosti so kraju namenili gradnji infrastrukture, obnovi šole in vrtca,

5

gradnji kanalizacije, novih občinskih prostorov, zdravstvenega doma in lekarne, obnova cest
in pločnikov za varnost v prometu, ter številne druge projekte, ki jih občina še naprej uspešno
vodi in uresničuje. Zelo dobro izkurišča svoje naravne danosti, ki so skozi leta pripomogle k
razvoju turizma v Občini Dobrovnik, zaradi katerega kraj obišče več kot 80.000 obiskovalcev
letno.
3. OPIS POTI VODENJA

a) ZBIRANJE NA PARKIRIŠČU BUKOVNIŠKEGA JEZERA (9:00)
Prvo srečanje s skupino: »Jó napot kivánok! A ste me razumeli? Torej še enkrat, vsem
skupaj dober dan, dragi gostje in dobrodošli v prelepem koncu Prekmurja – ob
Bukovniškem jezeru pri Dobrovniku. Moje ime je Marko in danes bom vaš vodnik po
tem čudovitem biseru na obrobju krajinskega parka Goričko. Prej sem vas pozdravil v
madžarskem jeziku, katerega v Dobrovniku uporablja več kot polovica prebivalcev.
To pomeni da ste trenutno vstopili v dvojezično in narodnostno mešano območje, na
katerem živimo Slovenci, Madžari in Romi v slogi in sožitju. Toliko na kratko o tem
področju. Tisti, ki že nestrpno čakate na stranišče, se lahko nemudoma odpravite proti
rjavemu kontejnerju da se olajšate, kar pomeni da se dobimo za 10 min pri INFO točki
– to je prva brunarica. Na Bukovniškem jezeru se bomo zadržali vse do 11:30.«

6

b) INFO TOČKA (9:15)
»Trenutno se nahajamo na začetku krajinskega parka Goričko, ki se razprostira vse do
Cankove na zahod in do šalovec v severnem delu Prekmurja. Srce te turistične
destinacije je vsekakor Bukovniško jezero. Okolica predstavlja ekološko občutljivo
območje in ga uvrščamo med državne naravne vrednote. Kot ste lahko opazili, je
dostopnost ustrezna, tako kot tudi vsi skriti naravni kotički v okolici jezera, katere si
bomo tudi ogledali. Hitro boste spoznali, da vsa neokrnjena narava s svojo čudovito
okolico vabi vsakega na sprehod, ribolov, kampiranje, gobarjenje, vse to v prijetni
senci kostanjevo – bukovega gozda. Je pa tudi nekaj novosti na tem območju in sicer
novo sodobno parkirišče za avtodome in že uveljavljen pustolovski park, katerega si
bomo kasneje tudi ogledali. Pa se odpravimo do INFO točke oz. do »treh brunaric«.
INFO točka je kraj, kjer lahko pridobite vse potrebne informacije o okolici
Bukovniškega jezera, vse kar si lahko ogledate, kje se lahko sprehodite, nasvete o
dobrih kulinaričnih destinacijah v okolici in marsikaj več. Poleg informacij, pa vam v
INFO točki nudijo bogato zbirko spominkov in domačih proizvodov, kot so bučno
olje, bučna semena, ipd... Zelo pomembna je tudi ta informacija, da če se želite
odpraviti na območje energetskih točk, ki se nahajajo v okolici jezera in izvira Sv.
Vida, si obvezno vzemite zloženko o energetskih točkah, kjer je vsaka energetska
točka posebej predstavljena in razložena, kakšne težave lajša posamezniku. V sosednji
brunarici pa boste našli svoj čas za počitek, kavico ali pa se posladkali ob odličnem
sladoledu različnih okusov, med njimi tudi okus muškatne buče, katerega najdete
samo pri nas. Ampak o tem počitku bomo premišljevali kasneje, saj nas čaka sprehod
skozi svet blagodejnih energij in sprostitve v naravi. Na voljo imate 10 min, da se
sprehodite in si ogledate INFO točko, nato se pa odpravimo proti jezeru.«

7

c) BUKOVNIŠKO JEZERO – NASIP (10:00)
»Kraj kjer stojite, je očiten pokazatelj, da jezero, ki se nahaja pred vami, ni naravno,
temveč spada med umetna, akumulacijska jezera, ki je nastalo kot protipoplavni ukrep.
To se je pokazalo še posebej v letih 2016 in 2017, ko smo imeli nemalo težav s
poplavami v naselju Dobrovnik, pri katerih so bile potrebne intervencije gasilcev.
Jezero se razteza na 8 hA površine in meri v globino vse do 5 metrov. Jezero nudi
zatočišče ne samo ribam, racam in ponekod tudi vidram, ampak nekaterim ogroženim
rastlinam, kot sta vodni orešek in žabji šejek. Jezero je seveda primerno za kopanje,
vendar je kopanje zaželjeno izven sezone ribolova. Jezero pozimi tudi zamrzne, v
kolikor pade temperatura krepko pod ničlo za vsaj 2 tedna, kar omogoča obiskovalcem
prosto drsanje po zaledenelem jezeru. Kot sem že tudi v uvodnem delu omenil, je ob
določenih delih jezera mesto za kampiranje in taborjenje. Na desni strani jezera se
vam odpira pogled na ribiško kočo, kjer lahko dobite ribolovno dovolilnico, na
nasprotni strani pa se nahaja logarnica. Okoli jezera pa že nekaj let poteka gozdna
učna pot, ki je dolga slaba 2 km, na kateri najdemo 6 informacijskih tabel z osnovnimi
informacijami o tej gozdni učni poti. Predstavlja pa idealno učilnico predvsem za
učence in dijake, ki preko naravoslovnih dni izkoristijo pouk na prostem. Če pa se
obrnemo, pa se pred nami odpre pogled na prizorišče poletnega dogodka Dnevi
turizma, v okviru katerega se odvijejo različne športno – kulturne prireditve. Zdaj se
bomo pa preko mosta ljubezni odpravili v gozd, vse do točke, ki je energetsko
najmočnejša na tem območju – to je pa izvir in kapela Sv. Vida.«

8

d) SV. VID IN ENERGETSKE TOČKE (10:20)
»Kot ste že sami začutili, velja ta kraj za precej romantičen kotiček v naši občini, saj
človeka ob vsej tej neokrnjeni naravi obkroži neko blagostanje oz. notranji mir, ki ga
tisti, ki ga iščejo, tukaj zagotovo najdejo. Ta kraj je veliko pripomogel, da je ta
destinacija postala zelo priljubljena širom naše države, saj se tukaj nahaja ena najbolj
kvalitetnih izvirskih vodá, ki naj bi imela zdravilne učinke in energetske točke.
Slednje so po mnogih raziskavah radiostezistov in bioenergetikov označili za zelo
blagodejne, ki lajšajo številne težave. Seveda je pa zelo pomembno, da se človek z
naravo na tem mestu poveže tudi duhovno, saj če človek ne verjame v nekaj, kar mu
lahko pomaga, mu ta stvar ne bo nikoli pomagala. Ob teh raziskavah so ugotovili, da
se ravno na mestu kapelice križata dve liniji moči (zmajeve črte) in v tej okolici so od
50 odkritih točk označili kar 26 in jim določili namen zdravljenja ter čas, ki je
potreben da ga posameznik preživi ob odpravljanju oz. lajšanju težav. V kolikor se ta
povezava med človekom in naravo vzpostavi, boste na določenih mestih začutili
blagodejno sevanje v obliki mravljincev, toplote ali kaj drugega. Ker pa smo prej
omenili, da gre tukaj za romantičen kotiček v naravi, pa pričajo številne poroke, ki se
odvijejo v kapeli Sv. Vida. Tako je ravno na tem mestu svojo zaobljubo podal svoji
izbranki Vlado Kreslin. Voda iz izvira Sv. Vida pa že vrsto let simbolizira vir zdravila
za težave z vidom, saj je Vid po izročilu zavetnik oči in dobrega vida. Nekateri celo

9

menijo, da ima voda energijsko moč pri zdravljenju vida, sluha, prebavil, živčevja in
kože, zato legenda pravi, da si je pri izviru potrebno umiti oči, da bomo boljše videli.
Veliko število domačinov, kot tudi turistov, hodi k izviru po vodo, saj jo rajši uživajo
kot tisto kupljeno v trgovini. Pravijo, da ima voda boljši in dosti bolj osvežujoč okus,
katerega ohrani kar 3-4 dni, v kolikor vodo hranimo na hladnem. Samoumevno je, da
je ta kraj naš turistični biser, ki ga poleg domačinov obiščejo turisti iz Madžarske,
Avstrije, Nemčije, Italije, Slovaške, Poljske, Hrvaške, itd... Ta zdravilni kraj lahko
vpliva na človekovo dobro počutje že z enim kratkim sprehodom skozi gozd, saj
človeka napolni z mirom, s katerim hitro pozabimo na vso napetost in stres, kar je v
sodobnem času še kako velikega pomena. To območje velja tudi za romarsko središče,
kamor se vsako leto na prvo nedeljo po 15. Juniju, ko goduje Sv. Vid, zbere velika
množica ljudi in se po sv. maši poveseli na Vidovem proščenju v okviru Dnevov
Turizma. Gre za pestro športno in kulturno prireditev, ki traja več dni, v okviru katere
se odvijejo osrednji dogodki, kot so Vidov kolesarski maraton, tek okoli jezera, ribiško
in strelsko tekmovanje ter glasbeno-zabavni večeri. Sedaj vas pa povabim, da
preizkusite izvirsko vodo, ne pozabite si umiti oči, da boste vse nadaljnje
znamenitosti, ki nas še čakajo, videli še toliko bolje.« (Sprehod od Sv. Vida do
Pustolovskega parka)

10

e) PUSTOLOVSKI PARK (10:45)
»Okolica Bukovniškega jezera nam ne nudi zgolj sprostitev in oddih v vsej svoji
naravni lepoti, temveč nas vabi, da se preizkusimo v svojihi športnih in adrenalinskih
sposobnostih. Park ima več plezalnih poti, ki so prilagojene različnih starostnim
skupinam in po zmogljivosti posameznikov. Kar pomeni da je park lahko primeren
tako za najmlajše, kot tudi za starejše obiskovalce. Imajo bogat program tako za
individualne obiskovalce, kot tudi za družine in večje skupine. Nekateri elementi se
nahajajo kar na 8 metrih, prav posebna izkušnja bo pa za najbolj drzne avanturiste 27
metrov dolga plezalna pot, imenovana štorkljin let.«

f) ŠTUDENTSKA BRIGADA (11:00)
»Prav posebna izkušnja, ki jo je lokalna skupnost občine Dobrovnik doživela leta
2015, je bila študentkska delovna brigada. Gre za t.i. delovno akcijo, ko mladi s
skupnimi močmi in z vsemi delovnimi izkušnjami, stopijo skupaj in povsem nesebično
pomagajo številnim lokalnim skupnostim širom po Sloveniji vse od leta 1999. Ne
samo, da je okolica Bukovniškega jezera bila deležna preobrazbe, tudi drugod po
občini so brigadirji poprijeli za delo in opravili marsikatero delo, kot je bilo npr:
popravljanje mostov čez Bukovniški potok, urejevanje poti okoli jezera, gradnja
novega lesenega brigadirskega mostu, ki je bil še kako velik izziv, in mnogo drugih
zelo pomembnih opravil. Veliko podporo temu projektu je izrazil celo predsednik
države Borut Pahor in brigadirjem za en dan priskočil na pomoč. Gre za res čudovito
in nepozabno izkušnjo, katere bo vesel vsak posameznik. Zdaj pa se lahko malo
odpočijete pri okrepčevalnici Cuffi, si privoščite kak osvežilen požirek limonade z
izvirsko vodo Sv. Vida ali pa odličen sladoled iz muškatne buče. Na voljo imate 30
min, potem se pa dobimo pri avtobusu in se odpravimo proti centru Dobrovnika.«

11

g) CENTER DOBROVNIKA (11:45)
Na avtobusu: (vtise z bukovn) in razlaga za nadaljnj. Pot) Parkiranje avtobusa pri
občini Dobronik in odhod do cerkve Sv. Jakoba. »Našo pot bomo nadaljevali pri
cerkvi Sv. Jakoba, saj je zgodovina Dobrovnik tesno povezana s cerkveno zgodovino,
saj zahvaljujoč številnim cerkvenim listinam in popisom, lahko marsikaj izvemo, kako
se je živelo v zadnjih 500-ih letih. Ker sem nedavno diplomiral iz zgodovine
Dobrovnika, vam bom temeljito predstavil bogato zgodovino Dobrovnika, saj mi je ta
tema zelo blizu. Samo ime Dobrovnik izvira iz besedne izpeljanke, ki predstavlja
hrastov listnati gozd. Nikakor pa ni kraj poimenovan po znanemu jezuitu Dobronoki
Györgyu. O tej osebnosti pa nekoliko pozneje. Prvo omembo kraja lahko najdemo v
darilni listini iz leta 1322, ko je to območje prešlo pod dolnjelendavsko posest rodbine
Hahold, pozneje imenovano Bánffy. Imamo pa v lasti pečat, okoli katerega se še danes
vije dilema, saj je ozadje tega pečata precej megleno. Letnica odtisnjena na pečatu je
1280, vendar najstarejši pisni vir o omembi kraja Dobrovnik sega šele v leto 1322,
zato je uganka te letnice aktualna še danes in čaka na nove generacije zgodovinarjev,
ki se bodo spopadli s to lokalno in precej pomembno uganko. Leta 1994 je pečat
predal TD Dobrovnik, ki so ga 4 leta kasneje, ko se je ustanovila občina, še vedno

12

hranili v arhivu vse do danes. Zgodovina Dobrovnika pa sega še precej globlje od leta
1280, o čemer priča neolitska izkopanina kamnitega dleta iz mlajše kamene dobe.
Nato o pričajo o prisotnosti človeka v zgodnji antiki številne gomile pri kraju
Bukovnica (nedaleč stran od Bukovniškega jezera), sklepamo lahko tudi, da je ta kraj
bil v času rimskega imperija poseljen, saj je nedaleč stran potekala pomembna
trgovska pot Poetovio – Savaria. V okolici Dobrovnika so arheologi izkopali številne
antinčne predmete, kot so bili ovalni lončenina, stekleni in kovinski predmeti, datirani
v 1. in 3. stoletje po Kr.. Srednji vek je za to območje, ki se je imenovalo Panonija,
predstavljal precej živahno obdobje, saj govorimo o času preseljevanja ljudstev in
vdorih Hunov in kasneje Ogrov. Po razpadu zahodno rimskega imperija, je to območje
zaznamovalo najprej vdor Hunov, nato preseljevanje Gotov, Langobardov in na koncu
Avarov in Slovanov. Ker pa obstaja izredno malo virov, ki pričajo o tem obdobju,
lahko o teh dogodkih zgolj sklepamo, kako je vse potekalo vse do 9. stoletja. Temu je
sledilo obdobje Frankov, katero je po 200 letih nadvlade prekinil vdor Ogrov –
Madžarov, ki pa je večinoma trajal vse do konca 1. svetovne vojne, ko smo ustanovili
najprej Državo SHS. Ta podatek je zelo pomemben, saj nam da odgovor na vprašanje,
zakaj je na tem območju tako izrazita madžarska narodna zavest. Ker smo pa prej
omenili cerkveno zgodovino, pa še nekaj osnovnih podatkov o tem. Cerkvena
zgodovina dobrovniške župnije sega vse do leta 1334, ko se v listinah prvič omenja
kot župnija s cerkvijo Sv. Jakoba, h kateri je spadalo kar nekaj okoliških krajev, kot
so: Bödeháza, Genterovci, Kamovci, Radmožanci, Žitkovci, vmes tudi Kobilje.
Najprej listine omenjajo cerkev in župnijski arhiv, ki je bil zgrajen iz lesa, kar pa je
leta 1747 pomenilo veliko zgodovinsko izgubo, saj je izbrihnil velik požar, v katerem
je bil za vedno izgubljen arhiv dobrovniške župnija. K sreči, pa so kopije nekaterih
dokumentov bile shranjene v arhivu v Zalaegersegu in Sombotelu na Madžarskem.
Leta 1794 se je začela gradnja cerkve, katero vidimo danes pred seboj, edino zvonik je
bil nekoliko nižji od današnjega. Le-tega so prenovili leta 1979 z 2 zvonovoma. Kot
zanimivost, pa je leta 1985 je v cerkvi prvič zasvetila elektrika. Današnja podoba
župnije pa je obogatena z novim domom Sv. Jakoba, prenovi notranjosti cerkve in
nazadnje še z novo fasado. Glavna ladja cerkve je dolga 27 metrov, široka 10 metrov
in visoka 12 metrov z skoraj 33 metrskim zvonikom. Sedaj se pa počasi sprehodimo
do muzeja Dobronoki Györgya.«

13

h) MUZEJ DOBRONOKI GYÖRGY-A (12:05)
»Nahajamo se ob rojstni hiši Dobronoki Györgya, znanega jezuita, ki je bil prvi in
dolgoletni rektor Trnavske Univerze na Slovaškem. Svoje otroštvo je preživel v
domačem kraju v plemiški družini, nato pa svojo duhovno pot nadaljeval v Zagrebu,
Brnu, in nato v Trnavi. Danes je hiša spomenik takratni arhitekturi iz 18. stoletja, v
kateri so razstavljeni pohištvo in številni eksponati, ki pričajo o življenju ljudi v
Dobrovniku v zadnjih 200-ih letih. Muzej je tudi prepoznaven po vsakoletni razstavi
pirhov in raznimi drugimi razstavami, predstavlja pa tudi stičišče raznih delavnic in
drugih dogodkov. Zato vas že sedaj vabim, da si pred velikonočnimi prazniki ogledate
mojstrska dela lokalnih umetnikov in njihovih del – pirhov. Sedaj smo pa sprehod
skozi zgodovino Dobrovnika zaključili in se bomo napotili na kulinarično razvajanje v
Gostilno pri Lujzi. Tam boste probali lokalno specialiteto ki je značilna za to
območjoe, to je pa »perec«. Na koncu bomo poskusili ugotoviti ali vestem za katero
jed gre tukaj.«

14

i) KOSILO + DEGUSTACIJA VIN – GOSTILNA PRI LUJZI (12:30)
Na avtobusu: »Časa za kosilo in degustacijo imamo 2 uri, kar pomeni da je odhod z
avtobusom najkasneje ob 14:30.« Predstavitev tipične prekmurske jedi v gostilni.
»Dovolite da vam predstavim prekmursko specialiteto, ki so vam jo naši gostitelji za
danes pripravili. Pripravili so vam jed na žlico, imenovano bograč, ki izvira iz
Madžarske. Jed sestavljajo tri vrste mesa – divjačina, svinjina in govedina ter krompir
s posebno mešanico začimb. Postregli vam bodo tudi s pereci. Želim vam dober tek,
ko se najeste pa sledi degustacija vin.«

15

j) ODHOD AVTOBUSA IZPRED GOSTILNE (14:30)
Na avtobusu: »Upam, da ste vsi prišli na svoj račun ob tem »kulinaričnem sprehodu«
pri našem domačem gostincu in ob kakšni dobri domači kapljici. Ali ste ugotovili,
katera jed na mizi je bila perec? Tako je, gre za tisto okroglo pleteno, vrtanku podobno
jed iz kvašenega testa, vendar v nekoli manjši obliki. Sedaj pa se odpravljamo proti
obrtni coni, naši zadnji točki današnjega programa, kjer si bomo ogledali največji
rastlinjak orhidej v Sloveniji, oz. drugi največji v Evropi. Ogledali si bomo tropski vrt,
kjer nam bodo zaposleni prikazali potek gojenja orhidej in njihovo poslovno pot k
uspehu in ugledu, ki ga uživajo danes širom po Evropi. V tropskem vrtu pa boste tudi
lahko pogledali, kako v naravi uspevajo rastline kot so vanilija, kava, poper, papaja,
banana, ananas in še kakšna zanimiva tropska rastlina. Seveda boste lahko orhideje
tudi kupili in si jih odnesli domov, da vam bodo krasile okenske police v vaših
domovih.« Vstop v obrtno cono: »na vaši levi lahko vidite Bioplinarno in takoj za njo
Piščančjo farmo, ki je v preteklih letih bila prenovljena. Preden pa prispemo do
rastlinjaka, se bomo tudi peljali mimo gramoznice, iz katere so izvozili večino
gramoza za izgradnjo pomurske avtoceste.« Pred rastlinjakom: »Za ogled tropskega
vrta in nakup orhidej imamo na voljo 1 uro in pol, kar pomeni da se pred rastlinjakom
dobimo ob 16:15.«

k) ZAKLJUČEK (16:15)
»Spoštovani, najlepše se vam zahvaljujem za vso vašo pozornost in potrpljenje, vendar
mislim da smo po tako bogati turistični poti, ki jo nudi naš kraj lahko le še bogatejši za
eno novo izkušnjo in verjamem, da vas bo pot še kdaj pripeljala spet v naše kraje.
Želim vam vse dobro in upam da se še kdaj srečamo.«

4. OSTALE TURISTIČNE PONUDBE KRAJA IN OKOLICE
- Ampelografski vrt - več kot 70 različnih sort vinske trte (Društvo vinogradnikov
Dobrovnik – [email protected])
- Gostinske ponudbe v Občini Dobrovnik (Gostilna Lipot (02 579 11 47), Izletniška
kmetija Hančik – [email protected] , Vinotoč Urisk (Zmago Urisk – 041
411 714 (cimprana klet – hiša panonskega tipa v Strehovskih goricah), ...
- Ostale ponudbe: Pann art - hiša rokodelstev([email protected] , Učna pot Sonce in
planeti - v Strehovcih; maketa osončja na prostem (041 349 927), ...

16

- Večje turistične destinacije v oddaljenosti 15 km: Terme 3000 Moravske Toplice,
Gostilna Oaza, Terme Vivat, Lendava (Terme Lendava, Grad Lendava, Stolp
Vinarium, ...), Grad Beltinci, ...

17

5. VIRI IN LITERATURA
- SLOVENIJA, Turistični vodnik. 1995. Ljubljana, str. 486
- Marko Kardinar. Diplomsko delo, Zgodovina Dobrovnika. 2017
- Osnove Heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin. 2005. Ljubljana, str.
81
- Mészaros, K., 2004. Dobronoki György. Egy jezsuita a XVII. százádból. Lendva
- Zelko, I., 1984. Župnija Dobrovnik. Stopinje, str. 122-130

18