PLEČNIK, TO SEM JAZ

Tekmovanje mladi turistični vodnik 2018

Seminarska naloga

»PLEČNIK, TO SEM JAZ«

Mentor: prof. Inka NOSE Avtor: Žan HODŽIČ
Ljubljana, marec 2018

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................................................... 2
2 OPIS POTI......................................................................................................................................... 3

2.1 PEGLEZEN ................................................................................................................................ 4
2.2 POKRITE TRŽNICE..................................................................................................................... 5
2.3 TROMOSTOVJE ........................................................................................................................ 7
2.4 ČEVLJARSKI MOST.................................................................................................................... 8
2.5 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA (NUK) .................................................................... 9
2.6 KRIŽANKE............................................................................................................................... 10
2.7 PLEČNIKOVA HIŠA.................................................................................................................. 11
2.8 TURISTIČNA LADJICA ............................................................................................................. 12
3 IZRAČUN ARANŽMAJA................................................................................................................... 13
3.1 ČASOVNA RAZPOREDITEV ..................................................................................................... 13
3.2 KALKULACIJA.......................................................................................................................... 13
4 VIRI IN LITERATURA ....................................................................................................................... 14
4.1 INTERNETNI VIRI.................................................................................................................... 14
4.2 LITERATURA........................................................................................................................... 14

KAZALO SLIK

Slika 1: Jože Plečnik ................................................................................................................................. 2
Slika 2: Shema poti .................................................................................................................................. 4
Slika 3: Peglezen ...................................................................................................................................... 5
Slika 4: Pokrite tržnice ............................................................................................................................. 6
Slika 5: Tromostovje nekoč...................................................................................................................... 7
Slika 6: Tromostovje danes...................................................................................................................... 7
Slika 7: Čevljarski most ............................................................................................................................ 8
Slika 8: Velika čitalnica............................................................................................................................. 9
Slika 9: NUK ............................................................................................................................................. 9
Slika 10: Križanke................................................................................................................................... 10
Slika 11: Plečnikova hiša........................................................................................................................ 11
Slika 13: Ljubljanica ............................................................................................................................... 12
Slika 12: Zapornice na Ljubljanici........................................................................................................... 12

1

1 UVOD

»Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin.« (Jože Plečnik)

Moje ime je Žan Hodžič in obiskujem Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Ljubljani. Tema
mojega vodenja je Jože Plečnik, saj želim predstaviti njega in njegova dela na poseben način.
Odločil sem se, da bo dramatizirano vodenje izgledalo tako, da bom oblečen v Plečnika in
govoril kot, da sem jaz Plečnik. Predstavil bom njegova dela v Ljubljani in kakšen vpliv je
imel Plečnik na Ljubljano. Zaradi njegovega vpliva na izgled Ljubljane, imenujemo obdobje
njegovega ustvarjanja kar Plečnikova Ljubljana.

Slika 1: Jože Plečnik

2

2 OPIS POTI

Našo pot, bomo začeli pri Peglezenu in nato nadaljevali do pokritih tržnic, katere je uredil
Plečnik. Sprehodili se bomo čez Mesarski most ali kot mu pravimo domačini, kar most
zaljubljencev. Pot nas bo peljala po Petkovškovem nabrežju, kjer je Plečnik dal nasaditi
veliko dreves, do znamenitega tromostovja, kjer se križata dve pomembni Plečnikovi osi,
vodna os in os, ki povezuje Rožnik z Ljubljanskim gradom. Sprehodili se bomo po obrežjih
Ljubljanice, vse do Šuštarskega mostu ali tako imenovanega Čevljarskega mostu. Od tam
bomo pot nadaljevali mimo Slovenske akademije za znanost in umetnost do Narodno
univerzitetne knjižnice. Ogledali si bomo njeno notranjost in ogromno Plečnikovo čitalnico.
Potem bomo v kavarni NUK, ki je kot biser, ki leži v arhitekturni školjki Plečnika, degustirali
Plečnikov čaj in medenjak. Po ogledu in degustaciji, se bomo sprehodili do Križank, katere je
kot zadnje uredil v poznih letih svojega življenja. Ob kostanjevem drevoredu ob Ljubljanici,
se bomo odpravili proti Trnovskemu pristanu, današnja generacija pa ga je kar poimenovala
Ljubljanska plaža, saj se poleti lahko na stopnicah sončimo. Da pa še bolj spoznamo Plečnika
in vse njegove ideje, ter kako je živel, se bomo napotili v Plečnikovo hišo, kjer bomo videli
tudi njegovo delo, Trnovski most. Za konec pa sledi še potovanje s turistično ladjico po
Ljubljanici, iz katere bomo lahko opazovali še Ljubljanske mostove, ki jih je Plečnik
preuredil, pripeljala nas bo pa tudi do znamenitih zapornic na Ljubljanici.

3

Slika 2: Shema poti

2.1 PEGLEZEN

Dragi moji, jaz sem Jože Plečnik. Danes vas bom popeljal po moji Ljubljani, predstavil vam
bom moje ideje, ureditve mostov in vam pokazal moja dela. Ko sem se leta 1921 vrnil nazaj v
domovino, sem začel delati na univerzi v Ljubljani . Takoj sem pričel s prenovo Ljubljane in
se zgledoval po vzoru antičnih Aten. Danes bomo naš izlet začeli pri peglezenu. Naročili so
mi naj uredim Peglezen, saj je bila prejšna stavba že čisto uničena. Zgradbo sva zasnovala
skupaj z mojim učencem, Milanom Černigojem. Zamislila sva si, večnadstropno zgradbo,
katere vhod bi bil ozek, nadaljevanje pa široko, zaradi oblike parcele. Kasneje se je te stavbe
prijelo ime Peglezen, kar je popačenka iz nemške besede za likalnik. Pri svojih delih sem se
zgledoval po svojemu učitelju, Ottu Wagnerju, ki je pustil velik pečat na Dunaju, imel pa sem
tudi svoj poseben slog, katerega veliko ljudi ni razumelo, in zato veliko mojih idej ni bilo
uresničenih.

4

Slika 3: Peglezen

2.2 POKRITE TRŽNICE

Zdaj smo na Vodnikovem trgu, zraven pokritih tržnic, katere sem zasnoval med letoma 1940
in 1944. Na tem mestu je do leta 1895 stal licej vendar so ga potem porušili. Zato so meni
naročili, da naj zgradim novo tržnico. Zasnoval sem jih kot niz pokritih tržnic ob reki, v dveh
etažah, ki sta tako ukrivljene, da sledita toku reke. Na vodni strani sem opremil tržnico s
polkrožnimi okni, na cestnem delu pa sem nanizal vrsto stebrov. Stebri ponazarjajo to
antičnost, saj sem želel povezati moderno in antično arhitekturo. Kasneje so želeli povezati
tržnico z tromostovjem, tako, da sem zgradil cvetličarno, ki spominja na nekakšen antični
tempelj, za njo pa sem tržnico razširil z dodatnim, odprtim stebriščem, pod katerim so danes
domačini postavili stojnice z začimbami. Med obema deloma tržnice, sem želel zgraditi tudi
most, ki bi povezoval nabrežje in tržnico, bil bi pa pokrit, tako da bi se lahko Ljubljančani
tudi ob slabem vremenu družili in bi to bilo nekakšno središče dogajanja. Mojih idej niso

5

sprejeli, saj niso razumeli mojega koncepta. Na tržnicah je sedaj veliko malih trgovin, kupite
pa si lahko tudi kakšne spominke, na katerih je upodobljen kakšen izmed mojih pečatov, ki
sem ga pustil v Ljubljani.

Slika 4: Pokrite tržnice

6

2.3 TROMOSTOVJE

Sprehodili smo se po Petkovškovem nabrežju, na katerem sem dal nasaditi drevesa, saj sem se
zgledoval po Pirenesiju, na Dunajupa sem nekoč kupil njegove mape. Na žalost, so moje ideje
spremenili in sedaj nasadili rože in ovijalke, kar popolnoma spremeni moj pogled na to, saj
sem si zamišljal nekakšen arhitekturni muzej. Prišli smo do tromostovja, katerega sem
preuredil med leti 1929 in 1932. Šele deset let po vojni so izdali natečaj za izdelavo novega
mostu. Prijavilo se je veliko mojih učencev, vendar so na koncu to delo prepustili meni.
Povsem neracionalno se mi je zdelo, da bi most porušil, saj je bil v dobrem stanju, potreben je
bil samo obnove. Namesto rušitve, sem se odločil, da bom mostu dodal še 2 dodatna mostova
za pešce, okoli vseh mostov pa sem namestil balustradne ograje. Ograje so bile ročno
izdelane, vendar jih nisem izdeloval sam, pomagali so mi tudi moji zvesti učenci. Ob mostu
sem dodal stopnišče, ki ima Beneški vpliv in povezuje most s spodnjo ploščad. V mojih časih
je čez most peljal tudi tramvaj do leta 1956, kasneje pa še avtobusi, vendar so jih leta 2007
odstranili.

Slika 5: Tromostovje nekoč

Slika 6: Tromostovje danes

7

2.4 ČEVLJARSKI MOST

Ob nabrežju Ljubljanice, nas je pot pripeljala do Čevljarskega mostu. Gradil sem ga v letih
1931 in 1932. Na tem mestu je včasih stal lesen most, kjer so čevljarji imeli svoje delavnice in
po njih je bil tudi poimenovan. Konec 19. stoletja pa so zgradili nov litoželezni most.
Slednjega sem dal prestaviti pred porodnišnico in se sedaj imenuje Hradeckega most. Most
sem si zamislil kot Trnovskega, torej kot široko ograjeno ploščad, ki povezuje dva različna
dela mesta. Istega leta sem gradil tudi tromostovje, in sem se zato odločil, da bom Čevljarski
most tako kot tromostovje, naredil iz umetnega kamna. Na most sem dal postaviti stebriče ter
visoke stebre, različnih velikosti na vrhu pa so postavljene krogle, vendar sem najprej želel
most pokriti, tako, da bi se lahko družili pod njemu tudi v slabem vremenu, ampak ta ideja ni
bila uresničena. Osrednja dva med njimi sta nekoliko nižja in nosita svetilke, kar daje mostu
nekakšno posebno dinamiko. Leta 1991 so most prenovili, originalne stebre, ki sem jih dal
postaviti, pa so premaknili v mojo hišo.

Slika 7: Čevljarski most

8

2.5 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA (NUK)

Pa smo prispeli, do enega mojih najpomembnejših del in to je NUK. Gradil sem jo med leti
1936 in 1941, vendar sem ideje za to obsežno delo, začel razvijati že leta 1927. Stavba stoji na
mestu, kjer je že v 17. stoletju stal baročni Knežji dvorec. Knjižnica hrani ogromno zapisov,
renesančnih tiskov, inkunabule, vse skupaj pa ima kar 2,8 milijona knjižničnega gradiva, saj
imajo mehanizem obveznega izvoda, kar pomeni, da dobijo brezplačno vsak izvod. Zunanjost
stavbe mi je predstavljala problem in sem zelo dolgo časa razmišljal kako naj bi izgledala. Na
koncu sem se odločil, da bo imela privdih italijanskih palač, zgrajena iz opeke in
neenakomerno obdelanih kamnov, oblikovana pa kot tlorisno nepravilen pravokotnik s štirimi
štirinadstropnimi robnimi trakti. Na fasadi je kip Mojzesa, ki ga je izdelal eden izmed mojih

priljubljenih sodelavcev, Lojze Dolinar, s katerim sva uredila tudi Ilirski steber. Na kljuki vrat
je Pegaz, mitološki krilati konj, ki ponazarja simboličnega vodnika obiskovalcev knjižnice v
svet znanja. Z vhodne veže vodijo vrata na osrednje, znamenito in mogočno črno stopnišče z
32 stebri iz podpeškega marmorja, ki se vrstijo do velike čitalnice. Velika čitalnica ima kar
232 sedežev in v višino meri 4 nadstropja, na stropu pa so zanimivi lestenci katere sem
oblikoval. Čitalnico obdajata dve stekleni steni, skozi kateri prihaja svetloba. Sedaj, ko smo si
ogledali knjižnico in čitalnico, pa se odpravimo še v kavarno NUK, kjer bomo spili moj čaj
(Plečnikov čaj), katerega mi je kuhala gospodinja, ter pojedli par medenjakov.

Slika 8: Velika čitalnica

Slika 9: NUK

9

2.6 KRIŽANKE

Prišli smo do mojega zadnjega projekta. Pri osemdesetih letih, leta 1952, so mi zaupali
prenovo Križank, saj so bile v zelo slabem stanju. V te stavbe, se je vselila šola za umetno
obrt, za katero sem leta 1948 načrtoval prizidek, vendar mojih idej niso sprejeli. Veliko ljudi
se ni strinjalo z mojimi načrti za prenovo Križank, vendar smo živeli v času, ko ni bilo
potrebno v naprej podati načrte, tako, da sem lahko sproti dopolnjeval delo. Za prenovo, sem
se odločil, da se bom zgledoval po renesančnih umetnikih, predvsem po Albertiju in Palladiju.

Vse gradbene in arhitekturne detajle stare gotske cerkve, sem dal v mali atrij, ki je namenjen

prav gotskim ostankom, med njimi tudi gotskemu krstilnemu kamnu. Iz malega atrija, je
dostopno Peklensko dvorišče, ki sem ga oblikoval predvsem za komorne prireditve. Zelo
dobro sem uredil tudi akustiko, tako, da so sedaj Križanke, eden izmed prostorov festivala
Ljubljana. Najbolj, sem se osredotočil na osrednje dvorišče, kjer sem uporabil tudi sagraffito
dekoracijo. Moja učenca, Anton Bitenc in Viktor Molk, sta na samostanskem vrtu uredila
poletno gledališče, sam pa sem uredil gostinski lokal na glavnem dvorišču. Slabo leto po
končanem projektu, sem v 84 letu zapustil ta svet, moja dela v Križankah pa je nadaljeval,
moj učenec Anton Bitenc.

Slika 10: Križanke

10

2.7 PLEČNIKOVA HIŠA

Mimo Trnovskega pristana, katerega sem uredil tako, da se sedaj lahko po velikih stopnicah
sprehaja in tudi sonči, smo prišli do moje hiše. Vidite, da imam pred svojo hišo in v njej
postavljene originalne stebre Čevljarskega mostu, pred vhodom pa imam posebno mesto. Pred

vrati imam stole in mizo, nad katerimi ni strehe, saj nisem imel rad obiskov tako, da ko so
prišli gostje sem jih dal tja posesti in so kar kmalu odšli, če je padal dež na njih. V Ljubljani
so poimenovali po meni čaj, vendar sploh nisem tak ljubitelj čaja, bolj mi je pri srcu cviček, ki
sem ga velikokrat dobil v dar od svojih naročnikov. Moja spalnica je skromna, saj sem rad
živel skromno. Posteljo imam majhno, čeprav sem visok, vendar menim, da na noč ne
potrebujemo več kot 4-6 ur spanja tako, da ni pomembno kje spimo, pomembno je samo to,
da veliko delamo in se potem malo odpočijemo. V moji hiši so našli tudi moja pisma, v
katerih sem se dopisoval z Emilijo Fon, mojo drago prijateljico, ki me je nekega dne šokirala,
saj mi je napisala, da bi se rada poročila z mano, vendar jaz nisem bil za takšne stvari. Veliko
žensk se je zanimalo zame ampak jaz sem se raje posvetil delu, kot pa ljubezni. Znano je tudi

to, da sem hipohonder in pesimist, vedno sem pred delom rekel, da tega ne zmorem, leta 1941
pa sem si dal naročiti kar nagrobni spomenik, saj sem mislil, da bom kmalu zapustil ta svet.
Zelo rad sem kadil cigare in cigarete, sicer najslabše tistega časa, vendar me to ni zanimalo.
Najbolj pa mi je ostala v spominu moja gospodinja Urška Luzar, katera je skrbela zame od
leta 1932 naprej in vse do moje smrti. Veliko ljudi jo je zbadalo, da se bo z mano poročila,
vendar meni ni bilo do tega, tako, da sva tudi večerjala vsak za svojo mizo. Moja hiša je sedaj
spremenjena v muzej, tako, da lahko vsi vidijo kako sem živel in kakšen vtis sem naredil na

Ljubljano.

Slika 11: Plečnikova hiša

11

2.8 TURISTIČNA LADJICA

Tako, pa smo si ogledali še mojo hišo. Sedaj pa se bomo s turistično ladjico odpravili na
plovbo po Ljubljanici, vse do Ljubljanskih zapornic, katere sem postavil med leti 1939 in
1944. Zasnoval sem jih tako, da sem dal postaviti tri stolpe, ki spominjajo na egipčanski
tempelj, zraven pa so še jonski stebri, na katerih so stilizirana človeške glave. Na drugi strani
pa so, kratki dorski stebri s posodami etruščanskega videza z izklesanimi zmajevimi glavami.
Na poti bo ves čas na voljo moj čaj ter medenjaki, če pa bo kdo želel kaj spiti pa boste lahko
tudi probali mojo najlubšo pijačo, cviček.

Slika 13: Zapornice na Ljubljanici

Slika 12: Ljubljanica

12

3 IZRAČUN ARANŽMAJA ČAS
5 minut
3.1 ČASOVNA RAZPOREDITEV 10 minut
10 minut
ODSEK 10 minut
Peglezen 30 minut
Tržnice 10 minut
Tromostovje 60 minut
Čevljarski most 45 minut
NUK
Križanke 3 ure
Plečnikova hiša
Ladjica

SKUPAJ

3.2 KALKULACIJA PO SKUPINI (20

Vodnik OSEB)
Turistična ladjica 90€
Plečnikova hiša 160€
Čaj + medenjak 140€
NUK 90€
Cviček (po želji, ni vključeno v ceno) 40€

SKUPAJ 1,5€ (na osebo)
520€ (26€ na osebo)

13

4 VIRI IN LITERATURA
4.1 INTERNETNI VIRI

 https://www.delo.si/sobotna/nasega-najvecjega-arhitekta-plecnika-premalo-cenimo.html
 https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/aktivnosti/znamenitosti/clanek/plecnikova-

ljubljana/
 https://www.slovenia.info/sl/zgodbe/plecnikovo-leto-2017

4.2 LITERATURA

 TOMAŠ Valena; O PLEČNIKU, Celjska Mohorjeva Družba, 2003.
 LENARČIČ Vinko; Plečnik kot se ga je spominjal njegov najljubši učenec Vinko

Lenarčič, samozaložba, 2016.
 HRAUSKY Andrej, KOŽELJ Janez, PRELOVŠEK Damjan; Jože Plečnik, Cankarjeva

založba, 2006.
 HRAUSKY Andrej; Plečnikova arhitektura v Ljubljani, Založba muzeji in galerije

mesta Ljubljane, 2017.

14