SEVNICA SREDNJEVEŠKI BISER OB SAVI

SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINJSTVO IN TURIZEM CELJE

SEMINARSKA NALOGA ZA TEKMOVANJE TURISTIČNI VODNIK 2018

SEVNICA

SREDNJEVEŠKI BISER OB SAVI

MENTORICA: mag. POLONA FRAJZMAN, prof.
AVTORICA: MONIKA SENIČAR, 3. B, EGD

Sevnica, marec 2018

KAZALO

KAZALO ................................................................................................................................... 2
UVOD ........................................................................................................................................ 3
SPLOŠNI OPIS POTI ................................................................................................................ 4
POT PO ODSEKIH.................................................................................................................... 5

GRAD SEVNICA................................................................................................................... 5
LUTROVSKA KLET............................................................................................................. 8
CERKEV SV. NIKOLAJA .................................................................................................... 9
CERKEV SV. FLORIJANA ................................................................................................ 10
GLAVNI TRG...................................................................................................................... 10
STARA TRŠKA GOSTILNA VRTOVŠEK........................................................................ 11
DODATNA PONUDBA OGLEDOV IN GOSTINSKIH STORITEV ................................... 12
SEJEM V SEVNICI ............................................................................................................. 12
KMEČKA TRŽNICA........................................................................................................... 12
AJDOVSKI GRADEC ......................................................................................................... 12
GOSTILNICA PLUS ........................................................................................................... 12
CENIK VODENJA .................................................................................................................. 13
DODATNE INFORMACIJE ................................................................................................... 13
PRILOGE ................................................................................................................................. 14
VIRI.......................................................................................................................................... 16
Vsebina ................................................................................................................................. 16
Fotografije ............................................................................................................................ 16

2

UVOD

Sevnica, prisrčno mesto v objemu visokih hribov in mogočne reke Save, je bila nekoč
pomembna trgovska postojanka in dom skrivnostnih plemičev, kasneje zibelka posavskih
naprednih idej in industrializacije, danes pa svetovno znan rojstni kraj prve dame ZDA. Tu
najdemo neokrnjeno naravo, avtohtone rastline, žlahtno vinsko trto ter grad, zavit v nešteto
legend in ostale znamenitosti vredne ogleda. Na vsakem koraku najdemo prijazne ljudi, ki še
kako radi postrežejo s pristno domačo hrano in znajo povedati marsikatero zanimivost o mestu.
Največji razcvet je Sevnica zagotovo doživljala v času srednjega veka, ko se je vse življenje
vrtelo okrog gradu, graščakih in meščanih v starem mestnem jedru.

Za vodenje sem si izbrala razpisano skupino odraslih iz okolice Celja, ki jih zanima kultura,
zgodovina in umetnost. V obvestilo pred izletom bi jim pripisala tudi, naj imajo primerno
športno obutev. V Sevnico bi se pripeljali z avtobusom, pričakala bi jih na parkirišču pod
Sevniških gradom, oblečena v obleko grajske gospodične, tako da bi jim še na bolj pristen način
lahko približala srednjeveško predstavo mesta. Skupaj bi se odpravili na našo grajsko
pustolovščino.

Fotografija 1: Grb občine Sevnica Fotografija 2: Obleka grajske gospodične

3

SPLOŠNI OPIS POTI

1. Goste bom pričakala na parkirišču pod Sevniškim gradom, se jim predstavila in razložila
čemu služi moja oprava in kaj vse bodo danes lahko videli. Najprej pa jim bom povedala
nekaj splošnih podatkov o Sevnici

2. Odpravili se bomo proti gradu po kamniti poti, potem pa si ogledali celoten grad, vse
zbirke, muzeje in sobane. Popeljala jih bom tudi v grajsko vinoteko, kjer bodo
degustirali žlahtno modro frankinjo in domače suhomesnate izdelke. Ogledali si bomo
seveda tudi prelep grajski park.

3. Po končanem ogledu gradu se bomo spustili le nekaj metrov nižje po hribu v Lutrovo
klet, kjer si bomo ogledali prelepe freske in prisluhnili kakšni legendi. Goste tu čaka
tudi presenečenje.

4. Iz Lutrove kleti bomo pot nadaljevali po hribu navzdol do župnijske cerkve Svetega
Nikolaja.

5. Ogledali si bomo tudi podružnično cerkev Svetega Florijana.
6. Naša naslednja postojanka je Glavni trg, kjer se bom najprej navezala na zgodovinski

pomen, ogledali si bomo tudi kužno znamenje.
7. Naše druženje se bo končalo ob pristni domači hrani v stari trški gostilni Vrtovšek.

Fotografija 3: Zemljevid poti vodenja

4

POT PO ODSEKIH

Pozdravljeni in dobrodošli v Sevnici! Moje ime je Monika Seničar in danes bom vaša vodnica
po srednjeveških skrivnostih našega mesta. Sevnica je upravno središče občine Sevnica. Ima
okoli 5.ooo prebivalcev in leži ob reki Savi, med Zidanim Mostom in Krškim. Prvič je bila
pisno omenjena leta 1275 s srednjeveškim imenom Liehtenwald, ki pa naj bi v prevodu
pomenilo »svetli gozd« in domnevno predstavljalo listnate gozdove v okolici. Kot ste verjetno
že opazili mojo obleko, ki naznanja, da nas čaka prava srednjeveška pustolovščina. Obleka je
dolga, zlato rumene barve s kratkimi rokavi. V pasu je stisnjena, saj so grajske gospe vedno
nosile steznike, spodaj pa široka in izkazuje razkošje. Pod njo imam belo srajco s širokimi
rokavi in bogato okrašenim ovratnikom. Zdaj pa mi prosim sledite do našega gradu.

Predstavitev traja 3 minut, pot do gradu pa 3 minute.

GRAD SEVNICA (fotografija 4 v prilogi)

Ob prihodu na sevniški grad se nam razprostira prelep panoramski pogled na dolino reke Save,
ki teče skozi Sevnico ter hribe in griče, ki obdajajo to našo dolino. Grad je v prvi polovici 12.
stoletja stal na ozemlju salzburške nadškofije, a se v listinah omenja kasneje. Leta 1275 se za
območje pojavlja naselitveno ime Liehtenwalde, grad pa se prvič omenja leta 1309 v
salzburškem urbarju za Brežice in Sevnico. Posestvo je v drugi polovici 15. stoletja prišlo pod
ogrsko oblast, pozneje pa so ga zopet vrnili salzburški nadškofiji. Kasneje se je zamenjalo več
oskrbnikov gradu. Leta 1595 ga je kupil Inocenc Moškon, predstavnik znamenite baročne
rodbine na Slovenskem. Pravijo, da je rad prirejal zabave za svoje sorodnike na sevniškem
gradu. Moškoni so bili zelo živahni moški, radi so se dobro zabavali v družbi lepih deklet. Imeli
pa so eno pomanjkljivost, dedno napako. Na levi roki so imeli namreč le štiri prste. In v času
Inocencevega lastništva našega gradu, naj bi se ta hiba precej razširila po območju Sevnice. Je
to morda naključje? Glede odgovora pa vam prepuščam proste roke.

Podoba gradu se je večkrat spreminjala. Komaj v prvi polovici 16. stoletja je grad dobil podobo
utrdbe z okroglimi vogalnimi stolpi. Temeljito prezidavo je doživel za časa lastnikov
Moškonov, ki so si staro utrdbo preuredili v bivalno rezidenco in ga povsem prezidali. Dvorišče
so obogatili z arkadnimi hodniki in poenotili zunanji videz, le stolp je ostal enak. Najstarejša
znana upodobitev gradu je bakrorez v Štajerski topografiji Georga Matthäusa Vischerja iz leta
1681. Kasneje je grad spremenil svojo podobo, saj je leta 1763 pogorel. Nastalo škodo so
omilili, tako da so zasuli jarke, pozidali škarpe, grajsko pobočje pa uredili z vinskimi trtami in
drevesi. Sevniški grad ima tloris v obliki nepravilnega štirikotnika, ki se na vogalih zaključuje
z okroglimi stolpi. Na zahodni strani je ploščad, ki jo obdaja balustradna ograja s stopniščem,
pred katerim se nahaja manjši vodnjak. Vhod v objekt je iz južne strani, kjer se nahaja polkrožno
zaključen portal, nad katerim je reliefna plošča z grbom rodbine Moškon in Aichelburg. Pod
grbom je napis o prezidavi gradu. Pri vhodnih vratih je rimski kamen s podobo zakoncev,
domnevno iz poznoantičnega najdišča na Vranju. Notranje dvorišče krasijo številne arkade.
Sredi dvorišča je kamnit vodnjak, ki je nekdaj imel zgodnjebaročno krono, a te danes ni več. V
zgornje grajske prostore vodijo tri stopnišča.

BAROČNI SALON: Po grajskem stopnišču pridemo v 2. nadstropje SZ stolpa gradu kjer se
bohoti pravi baročni salon. Pohištvo igrivih in bujnih oblik ter čisti, lahko interpretirani detajli

5

v bogatih lestencih in steklenem programu pričarajo očarljivo vzdušje ter blišč baročnega
obdobja. Pravi raj za ljubitelje bogate ornamentike iz tega zanimivega zgodovinskega obdobja.

SPREJEMNICA: Po hodnikih, kjer so poslikani stropi z zanimivimi grotesknimi poslikavami,
pridemo v sprejemnico oz. mali salon, kjer naj bi nekoč bila kadilnica, zadnja grofica pa je v
njej imela tudi svojo knjižnico. V njej so ohranjena lesena tla, lesene stene, renesančni strop in
masivna neorenesančna vrata s prelepimi ročno izdelanimi starimi opaži in ključavnicami, nad
njimi pa so ohranjeni tudi antipendiji s cerkveno ornamentiko.

KONFERENČNA DVORANA: V konferenčni dvorani s 30 sedeži se sklepajo pomembna
gospodarska in politična vprašanja. V njej je neorenesančna oprema, ki v glavnem izhaja iz 19.
stoletja. Stene krasijo bogati grbi, ki so jih prinašali lastniki gradov, ko so prihajali na obiske iz
različnih dežel, v kotu pa stoji stara peč.

POROČNA DVORANA, STOLP: Skozi belo poročno dvorano pridemo v stolp, kjer je prekrasna
poslikava štirih letnih časov iz baročnega obdobja okoli leta 1730. (fotografija 5 v prilogi)

ZBIRKA O ŠOLSTVU: Leta 1782 se je v Sevnici že pričelo osnovnošolsko izobraževanje, to je
le osem let za tem, ko je Marija Terezija z odredbo zahtevala tovrstno izobraževanje. Razstava
je predstavljena v notranjosti drugega nadstropja najstarejšega dela gradu. Na panojih so v
besedi in sliki predstavljene vse šole, ki so delovale na območju občine Sevnica. Zemljevid nam
nazorno prikazuje mrežo šolskih zgradb, vitrina na sredini nas seznanja z nekaj učbeniki in
nekaterimi šolskimi potrebščinami, kot so tablice in peresnice. Posebej sta zanimiva dva kosa
obdelanega lesa, ki sta popisana z imeni učencev iz leta 1840. Tako so bili takrat zaznamovani
posebej dečki in posebej deklice, če so se pregrešili in v šoli govorili slovensko. V sosednjem
prostoru je na ogled stara učilnica s konca 19. stoletja, ena redkih ohranjenih v Sloveniji. Tu se
srečamo z starimi šolskimi klopmi, katedrom, umivalniki in šolsko hranilnico.

ZBIRKA O GASILSTVU: Leta 1868 se je na slovenskem pričela doba taborov za zedinjeno
Slovenijo in uveljavljanje slovenskega jezika kot uradnega v uradih, cerkvah ter šolah. Hkrati
s tabori in čitalnicami je v Sevnici nastajala tudi požarna obramba. Gasilsko društvo Sevnica
spada med najstarejša v Sloveniji, saj je bilo ustanovljeno 11. 11. 1879. Vzroki za tako zgodaj
organizirano proti požarno obrambo so najbrž v več požarih, ki so v preteklosti prizadeli
Sevnico. Trije so posebej zabeleženi in omenjeni: 1763, 1778 in 1854. Zbirka nam ponuja
razstavljene različne eksponate, prapor iz leta 1936, na eni strani z zaščitnikom sv. Florjanom
in na drugi strani z grbom Kraljevine Jugoslavije, črpalka iz leta 1881, različna odlikovanja. 2.
maja 2009 je bila odprta prenovljena zbirka ob 130-letnici organiziranega gasilstva v občini
Sevnica.

ZBIRKA O IZGNANCIH: Zbirka o izgnancih opisuje vojno obdobje na našem območju:
preseljevanje ljudi v taborišča, njihovo življenje in težek boj za življenje. Novembra, leta 2009
je bila prenovljena.

GRAJSKA KAPELA: Po končanem obdobju reformacije se je prostor za bogoslužje iz
Lutrovske kleti prestavil v JZ stolp prvega nadstropja gradu. Renesančno-baročna grajska
kapela je bila v letu 2005 obnovljena, ohranjen je tudi oltar sv. Jurija iz leta 1637. V grajski
kapeli je možno opraviti tudi cerkveni poročni obred.

ZBIRKA KAMNOV: V pritličnem delu prvotnega stolpa gradu je na ogled muzejska zbirka
Kamni govorijo. Urejena je bila v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije. Sestavlja jo 10

6

kamnitih spomenikov, katerih izvorno mesto prihaja z območja občine Sevnica. Večina so
originalni spomeniki, trije so kopije in ena fotografija. Zbirka je edinstvena v Sloveniji, saj
takšen način prikaza zbirke še na našem območju ni zaznati. Kamni dobesedno spregovorijo s
pomočjo multimedijske predstavitve in svetlobnih efektov. Predstavitveni 9 minutni film je
tisti, ki pripoveduje zgodovino in pomen kamnitih spomenikov.

ZBIRKA OGLED: 9. februarja 2011 so odprli zbirko Ogled, zbirko umetniških del
vsestranskega sevniškega umetnika Rudija Stoparja. Njegovo delo obsega širok spekter
umetniške ustvarjalnosti, saj se ob likovni umetnosti, obvladujoč različne kiparske in grafične
tehnike, pri čemer preseneča izjemna natančnost izdelave skulptur, vključno z neobičajnimi
kombinacijami materialov, posveča tudi poeziji, publicistiki in kulturno organizacijskim
dejavnostim.

GALERIJA GROFA MOŠKONA: Mosconova galerija je na voljo številnim občasnim razstavam
umetnikov. V njej potekajo redne razstave umetniških del različnih gostujočih avtorjev v okviru
kulturno-umetniškega programa "Gostolenje ustvarjanja in umetnosti".

DVORANA ALBERTA FELICIJANA: Albert Felicijan je živel v letih 1953–2002. bil je
kulturnik, doma s Šmarčne pri Boštanju, in je s svojim delom pustil neizbrisen pečat pri razvoju
kulture in ohranjanju kulturne dediščine v Sevnici in njeni občini. Kulturniško pot je začel
ljubiteljsko kot tekstilni tehnik v podjetju Lisca, kjer je deloval v kulturni komisiji, urejal
tovarniško glasilo in občasni literarni list. V drugi polovici osemdesetih let je ljubiteljsko
kulturo zamenjal za profesionalno z vrsto funkcij kot tajnik Kulturne skupnosti Sevnica, tajnik
Zveze kulturnih organizacij Sevnica in naposled kot vodja sevniške izpostave Javnega sklada
RS za kulturne dejavnosti. Bil je tudi predsednik turističnega društva Sevnica. Po njem nosi
ime dvorana v kateri se izvajajo številne kulturne dejavnosti. Med večje grajske prireditve sodi
Sevniško grajsko poletje, v okviru katere organizirajo številne koncerte, razstave, predavanja,
gledališke predstave itd.

GRAJSKA VINOTEKA: Grajska vinoteka poleg grajskega vina – grajske krvi – ponuja tudi
pokušino in nakup odličnih vin iz bizeljsko sremiškega in gornje dolenjskega vinorodnega
okoliša, pretežno iz občine Sevnica. Penina, cviček, modra frankinja, sauvignon, chardonnay,
rosé in ostala vina so našla prostor v vinoteki. Po dogovoru se lahko grajsko vinoteko tudi
najame za pogostitve, zaključene skupine, rojstne dneve, praznovanja ipd. V grajski vinoteki
okusite odlična lokalna vina in značilno kulinariko. Pri pokušini vodoma postrežejo s cvičkom,
lokalnim posebnežem, ki slovi kot lahko pitno vino, pridelano iz rdečih in belih sort grozdja;
nadaljujejo z zvrstjo belega vina, v katerem se družijo predvsem laški rizling, chardonnay in
ostale bele sorte; sledi slovita modra frankinja, žametno vino Posavja, od koder tudi izvira ter
katere sloves hitro raste in se širi na svetovni vinski trg. Ob vinih postrežejo z domačim kruhom,
kozjim in kmečkim sirom ter tradicionalno sevniško salamo, kraljico iz zbirke suhomesnatih
izdelkov Grajskih mesnin. (fotografija 6 v prilogi)

GRAJSKI PARK: Okrasni vrt ob gradu je nastal v prvi četrtini 19. stoletja po letu 1803, ko je
Grad Sevnica kupil Janez Nepomuk Haendl ki je zasadil številne eksote, porušil obrambne
zidove, zasul jarke in na južnem pobočju uredil kulturne terase, na katerih je zasadil vinsko trto.
V poletnih mesecih leta 2013 je potekala celovita obnova okolice Gradu Sevnica, ki ga sedaj
bogati obnovljeni grajski park. Skupaj z gradom tvori edinstveno celoto naše skupne kulturne
dediščine. Posebej zanimiva je rekonstuirana zahodna terasa z balustradno ograjo, na kateri so
kamnite krogle, plamenice, neorenesančne vaze ter neobaročni kamniti cvetlični vazi.

7

Dandanes se lahko po grajskem parku sprehodite pod krošnjami številnih dreves, ki posebej v
poletnih mesecih nudijo senco mnogim obiskovalcem. V zahodnem delu parka so najbolj
opazne javorovolistne platane in rdečelistna bukev, v vzhodnem delu pa s svojo poševno rastjo
izstopa kalifornijska kalocedra. Ostala drevesa v grajskem parku so javor, tisa, beli gaber, divji
kostanj, gladki bor, veliki jesen, hrast graden, lipa, robinija, črni gaber ter gorska sekvoja ali
mamutovec. Med drevesi so v grajskem parku označene tudi energijske točke, kjer zemlja
najbolj izžareva svojo energijo, v toplejših mesecih pa se lahko spočijete in uživate na stilnih
lesenih klopeh. Kamnitim elementom v parku življenje dajejo zasaditve pušpana in gabrove
živice. (fotografija 7 v prilogi)

Ogled gradu in degustacija trajata 60 minut.

LUTROVSKA KLET (fotografija 8 v prilogi)

Objekt se nahaja na jugovzhodnem pobočju grajskega hriba. Stare grafike kažejo, da je klet
nekoč stala izven grajskega obzidja. Pred kletjo se nahaja samostojni, zidani portal z dvokapno
streho, krit z opečnim zareznikom. Gre za nadstropno, zidano in v breg potisnjeno poslopje,
čigar streha je somerna dvokapnica s čopoma, sleme pa je postavljeno v smeri severozahod-
jugovzhod. Na jugovzhodni strani je renesančno oblikovan manjši stolp, ki ima polkrožni zidec.
V prvem nadstropju, ki je preprosto urejeno, je bila domnevno kašča. Pritlični del je bil nekdaj
v celoti poslikan, danes pa celotne poslikave vidimo le na nekaterih zaključnih delih sten, večina
slikarij pa je bila uničena po drugi svetovni vojni.

Lutrovska klet je večkrat spremenila svojo namembnost. Bila naj bi katoliška cerkev, ki so jo
prevzeli luterani, saj je tu v času reformacije poučeval Jurij Dalmatin. S protireformacijo in
zatiranjem luteranskega nauka so katoličani prenehali uporabljati stavbo za bogoslužje, češ da
so jo oskrunili heretiki. Kasneje, ko je lastnik gradu postal katolik Inocenc Moškon, so
luteransko molilnico spremenili v grobno kapelo s kripto, kjer naj bi bila pokopana Inocenc in
njegova žena Ana. V 19. stoletju so k prostoru dogradili vinsko klet, ki so jo po drugi svetovni
vojni odstranili.

Lutrovska klet je razdeljena na dva dela. Oltarni del, kjer se je poslikava ohranila do danes, ter
prostor za vernike, kjer so poslikave uničene. Prostora sta ločena s slavolokom. Poslikave so
motivi stare in nove zaveze ter ikonografija povezana z luteranskim naukom. Na ohranjenih
poslikavah na zunanji strani so podobe angelov z mučilnimi orodji, na slavoloku so podobe
Pametnih in nespametnih devic, na oboku pa motiv Poslednje sodbe. Osrednje prizore, kot so
Križanje v dnu ladje, Rojstvo na severni steni ter Polaganje v grob na južni steni, spremljata
svetniški figuri sv. Janeza in sv. Pavla. Sosvodnice, niše in oboki so bogato poslikani s preroki,
angeli, apostoli, evangelisti, izraelskimi kralji ter podobami Boga Očeta, Mojzesa in sv. Elije.
Zanimiva je podoba moža v renesančnem oblačilu s klobukom, za katero domnevajo, da je
podoba donatorja umetnine. Poslikave spremljajo tudi napisi, slikarska tehnika pa je bila oljna
tempera na navadni podlagi. Nastale poslikave uvrščamo v 16. stoletje, natančneje v čas
manierizma z močnim Michelangelovim vplivom.

Danes je Lutrovska klet zaradi izjemne akustike prizorišče raznovrstnih glasbenih srečanj. Zato
smo vam ob tej priložnosti pripravili tudi prijetno presenečenje. Prepustite se angelskim
glasovom domače skupine Rosa.

Pot od gradu traja 1 minuto. Ogled in presenečenje trajata 12 minut.

8

CERKEV SV. NIKOLAJA (fotografija 9 v prilogi)

V vzhodnem delu starega mestnega jedra Sevnice stoji župnijska cerkev Sv. Nikolaja. Nikolaj
se je rodil bogatemu, a zelo pobožnemu očetu Evfemiju in mami Ani. Rodil se je šele več let
po njuni poroki, ko že nista več mogla pričakovati otrok. Njuna usmiljenost do revežev je
dosegla, česar jima narava ni naklonila. Nebeški sel jima je prinesel veselo oznanilo, obljubil
jima je sina, ki jima bo v tolažbo v starosti, imenujeta naj ga Nikolaj; ime pomeni "zmaga
ljudstva".

Poslala sta ga v dobre šole. Še čisto mlad je svetnik živel zelo zgledno. Posvetil se je
spoznavanju Boga, kasneje pa ga je njegov stric škof posvetil v duhovnika. Ker so mu zaradi
kuge umrli starši, je veliko premoženje, ki ga je podedoval, razdelil med reveže, sam pa je postal
opat v samostanu. Po smrti strica se je odpravil na romanje v Sveto deželo.

Pripoveduje se, da se v Miri niso mogli zediniti, koga naj izvolijo na izpraznjeni škofovski
sedež. Zbrali so se h goreči molitvi in prosili Svetega Duha za razsvetljenje. Sklenili so, naj bo
za škofa tisti duhovnik, ki bo naslednji dan prvi stopil v cerkev. Nikolaja, ki o vsem tem ni
vedel nič, je Bog pripeljal v cerkev in ga tako postavil za škofa. Bil je usmiljen in dobrotljiv,
živel je čisto, se postil in spal na golih tleh, že pred svitom je zbral svoje duhovnike k skupni
molitvi. V tistih časih je cesar Dioklecijan večkrat preganjal kristjane. Prijeli so tudi škofa v
Miri, ga vrgli v ječo, kjer je mnogo pretrpel. Ko je cesar Konstantin priznal krščanstvo za
državno vero, se je škof vrnil v Miro. Nikolaj je umrl v visoki starosti okoli leta 350.

Sv. Nikolaj je kmalu postal eden najbolj znanih svetnikov v vsej vzhodni Cerkvi, najprej v
Grčiji, nato v Rusiji, kjer so ga sprejeli za narodnega zavetnika. Sv. Nikolaju so tudi pri nas
posvetili mnogo cerkva, priporočajo pa se mu mornarji, čolnarji, ribiči, trgovci, popotniki, pa
tudi mlade neveste za srečno poroko.

Velika triladijska bazilikalno zasnovana cerkev izrazito mogočnih dimenzij sodi s svojo
celovito obdelavo notranjega prostora med pomembne sakralne arhitekture svojega časa. S
svojo lokacijo in monumentalno maso ustvarja ambientalno pomemben prostor pod grajskim
hribom. Sedanja župnijska cerkev je najmanj tretja cerkev na tem mestu. Kdaj je prva cerkev
nastala, ni znano, v pisnih virih pa se prvič omenja leta 1417 kot kapela Sv. Nikolaja v Sevnici.
Da so cerkev posvetili Sv. Nikolaju, ki je zavetnik brodarjev in ribičev, je razumljivo, saj
Sevnica leži ob reki Savi, ki je bila v srednjem veku glavna prometna pot, kar kaže na staro in
cvetoče brodarstvo na Savi. Na binkoštno nedeljo 4. junija 1854, je v velikem požaru, ki je
uničil Sevnico pogorela tudi župnijska cerkev. Do zgraditve nove župnijske cerkve se je božja
služba osem let opravljala v podružnični cerkvi Sv. Florijana v trgu, ki si jo bomo ogledali
kasneje.

Sedanjo župnijsko cerkev so zgradili v letih 1861-1862. Leta 1907 je bilo v Sevnici
ustanovljeno cerkveno olepševalno društvo, katerega namen je bilo olepšati župnijsko cerkev.
Leta 1909 je cerkev dobila barvna okna-vitraže, kvalitetni izdelek delavnice iz Innsbrucka,
istega leta pa je cerkev poslikal furlanski slikar Osvald Bierti iz Gemone.

Cerkev ima pet oltarjev. Veliki oltar iz leta 1884 je posvečen sv. Nikolaju-Miklavžu, levi
povišanju sv. Križa in desni Rožnovenski Mariji pa sta istočasna iz leta 1862. Poleg teh je v
severni stranski ladji oltar Lurške Marije iz leta 1893, v južni stranski ladji pa oltar Srca
Jezusovega iz leta 1903.

Pod od Lutrovske kleti do cerkve traja 4 minute. Ogled traja 8 minut.

9

CERKEV SV. FLORIJANA (fotografija 10 v prilogi)

Podružnična cerkev Sv. Florijana stoji v vzhodnem delu starega mestnega jedra Sevnice.
Cerkev velja kot eden zelo poznih že povsem gotskih primerov romanskega stavbnega
nasledstva. Nastala je namreč komaj v prvi polovici 15. stoletja, ko je dal oglejski patriarh
Ludovik med leti 1420-1430 občini Sevnica dovoljenje, da postavijo cerkev Sv. Florijana. V
prezbiteriju je ohranjeno prvotno obokanje s križno sekajočimi se rebri in okno v vzhodni steni.
Konec 17. ali v začetku 18. stoletja je cerkev doživela večje oblikovne spremembe. Od leta
1854, ko je požar uničil staro župnijsko cerkev, pa do leta 1862, ko je bila pozidana nova
župnijska cerkev, se je v cerkvi opravljala božja služba. Leta 1887 je bil zvonik prekrit s
pločevino in iz dotedanje čebulaste oblike spremenjen v piramidasto, kakršen je še danes. V
letih 1997-1999 je bila odkrita in restavrirana gotska freska Sv. Krištofa na zunanji južni steni
ladje. V letih 1999-2001 so potekala dela v prezbiteriju, kjer so restavratorji odkrili gotske
freske furlanske smeri.

Cerkev Sv. Florijana je primer nadaljevanja romanske stavbarske tradicije v poznogotski dobi
in je zadnji izven v gradnji cerkva t. i. »laške skupine« - cerkva s pravokotno ladjo in ožjim
kvadratnim prezbiterijem. Prezbiterij s svojim rebrastim križnim obokom je časovno menda
prav zadnji primer, kako je vztrajala trdoživa tradicija romanskih prezbiterijev s kvadratno talno
ploskvijo v zreli gotski čas, dokler je niso pregnali tristrano zaključeni, ki so kot novost več
stoletij določali obliko oltarnih prostorov.

Cerkev ima tri oltarje. Veliki oltar sv. Florijana je iz prve četrtine 18. stoletja. Stranska oltarja
sta iz 19. stoletja, izdelana v klasicistični maniri. Oltarni sliki na stranskih oltarjih sta iz prve
polovice 18. stoletja. V levem stranskem oltarju je oljna slika, ki prikazuje štirinajst
priprošnjikov v sili pod Kristusom s križem. V desnem stranskem oltarju so na sliki prikazani
vsi svetniki in verne duše pod Sv. Trojico na oblakih.

Pot od cerkve Sv. Nikolaja do cerkve Sv. Florijana traja 3 minute, ogled
traja 7 minut.

GLAVNI TRG

Kraj so skozi zgodovino prizadele številne nesreče – požari, kuga, uporni kmetje in turški vpadi,
a se je vseskozi ohranjal in tudi razvijal. Trške pravice je naselje pod istoimenskim gradom
dobilo leta 1322, pravico do prirejanja sejmov leta 1513, do letnih živinskih sejmov pa leta
1783. Leta 1866 je bila tu ustanovljena prva čitalnica v Posavju, tri leta kasneje pa je bil tu tudi
tabor, ki je podpiral zamisli Zedinjene Slovenije. Leta 1862 je bila tod speljana železniška
proga. Okrog postaje, ki je zaradi pomanjkanja prostora dobila svoje mesto izven starega dela
naselja, je začel že pred prvo svetovno vojno rasti novejši del mesta. Med drugo svetovno vojno
je bilo tako kot drugod v Posavju veliko ljudi na silo odvedenih z domov. Mnogi življenja v
izgnanstvu in koncentracijskih taboriščih niso preživeli.

Sredi Glavnega trga v Sevnici se je ohranilo kužno znamenje, za katerega se je uveljavilo ime
Martinovo znamenje. Zelo malo virov priča o njegovi postavitvi. Zapis ob obnovi znamenja
leta 1879 v Kroniki župnije Sevnica omenja donatorstvo Martina Šinkovca. Domnevo o
donatorstvu nam potrjujejo tudi napisi na podstavku kipa: en tat grata cliens patronis proemia
sanctis (glej, varovanec daruje svetim zaščitnikom zahvalne darove) in imeni pod doprsnima
kipoma Martinus in Constanina. (fotografija 11 v prilogi)

10

V smer proti Savi od znamenja stoji spodnji sevniški grad, znan kot občina, z letnicama 1664
nad vhodom in 1613 na dvoriščnem pomolu. To je najstarejša stoječa stavba na Glavnem trgu,
ki je tudi osrednji najstarejši del Sevnice. Celotni kompleks je zgrajen v obliki črke U, odprt
pa je proti Savi, kjer je bilo pristanišče. (fotografija 12 v prilogi)

Dvorec sestavljata ulični in dvoriščni trakt, ki sta med sabo povezana prek mlajšega
povezovalnega trakta.

Obulični trakt je enonadstropna stavba s strmo, dvokapno opečno streho. Polkrožni portal ima
letnico 1664. Na konzolah nad portalom sloni pomol. Pritličje trakta je obokano, nadstropje s
stopniščnim delom je bilo v novejši dobi predelano.

Dvoriščni objekt ima na severni stranici baročne arkade, na jugozahodnem vogalu pa pomol z
letnico 1613. Stavba je predelana, vendar je v pritličju še ohranila oboke.

Pot od cerkve Sv. Florijana do Glavnega trga traja 6 minut, ogled 7 minut.

STARA TRŠKA GOSTILNA VRTOVŠEK (fotografija 13 v prilogi)

Stara trška Gostilna Vrtovšek v starem mestnem jedru je eden tistih krajev v Sevnici, kjer je
»Bog roko ven molel« že pred 150. leti. Sedanja hiša je bila zgrajena konec petdesetih let 19.
stoletja, potem, ko je njena predhodnica pogorela v požaru, ki je uničil velik del Sevnice leta
1854.

Gostinsko dejavnost v hiši sledimo od šestdesetih let 19. stoletja dalje. Ugodna lega gostilne,
mimo katere vodi z Glavnega trga glavna ulica k župnijski cerkvi tik nad njo, ji je pomenila
reden dotok obiskovalcev, s tem pa tudi stalen vir zaslužka. Znana gostilničarja - najemnika
Emanuela Mehoro in Janeza Übela je leta 1908 zamenjal novi lastnik, Maks Kovač. V prvem
nadstropju hiše je uredil kavarno, v kateri so se v opoldanskem odmoru zbirali občinski uradniki
in učitelji, na dvorišču pa je imel pokrito kegljišče. Po prvi svetovni vojni so kavarno opustili
in stregli le v spodnjih prostorih.

Po Kovačevi smrti se je vdova Jožefa drugič poročila z Ludvikom Petretičem, ki je nadaljeval
z utečeno gostinsko dejavnostjo. Kuhinja se je oskrbovala z lastnih posestev, za katera je skrbel
Petretič, pri tem pa mu je pomagalo več hlapcev in dekel. Na semanje dni so morali najeti za
strežbo še dodatno delovno silo. Kmetje so po nedeljski maši naročali največkrat golaž in
»télerflájš«, zraven pa so srkali domače vino.

Od Petretičev je hiša z gostilno leta 1947 prišla v last družine Vrtovšek. Gostilno danes uspešno
vodi tretji rod, Tatjana in Jure Vrtovšek. Gostilna je znana predvsem po prvi slovenski salamiadi
leta 1962. Od takrat se sevniška salamiada nepretrgoma organizira vsakega 10. marca, na dan
»40 mučenikov«, zato je vstop na salamiado dovoljen samo moškim. Danes pa vas bodo tu
postregli s pristno domačo hrano odličnim lokalnim vinom.

Tako smo prišli do zadnje točke našega vodenja. Z največjim veseljem sem vam predstavila
moje domače mesto in iskreno upam, da ste v ogledu uživali. Če imate na voljo še kaj prostega
časa, vas povabim na individualno raziskovanje mesta, saj se tu skriva še mnogo zanimivega.
Želim vam srečno in varno pot domov ter vas vabim, da ponovno obiščete naš srednjeveški
biser ob Savi.

Pot od Glavnega trga do gostilne Vrtovšek traja 2 minuti, opis 5 minut,
sledi kosilo.

11

DODATNA PONUDBA OGLEDOV IN GOSTINSKIH
STORITEV

Sevnica je vedno živahno mesto, kjer so domačini zelo dejavni in radi pripravljajo
najrazličnejše prireditve. Okolica mesta pa skriva nešteto kulturnih in naravnih znamenitosti,

ki so vredne ogleda.

SEJEM V SEVNICI

Sevniški sejem poteka vsako 1. soboto v mesecu na Trgu svobode v Sevnici (parkirišče za
HTC-jem in na platoju pred OŠ Sava Kladnika Sevnica), med 8. in 12. uro (od januarja do
decembra, razen novembra). Na njem razstavlja preko 70 prodajalcev. Na Sevniškem sejmu

prodajalci prodajajo izdelke, ki so v skladu z občinsko zakonodajo.

KMEČKA TRŽNICA

Kmečka tržnica poteka vsako sredo in soboto v središču Sevnice (na platoju pred lokalom
Central's), med 8. in 12 . uro (od januarja do decembra), na že postavljenih stojnicah. Lastnik

kmečke tržnice je Občina Sevnica, organizator in upravljavec od leta 2007 pa Zavod za
kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica.

AJDOVSKI GRADEC (fotografija 14 v prilogi)

Arheološko najdišče Ajdovski gradec sodi med najbolje raziskana naselja iz časov
preseljevanja ljudstev v 5. in 6. stoletju našega štetja v tem delu Evrope. Ajdovski gradec je
eno od večjih starokrščanskih središč na območju Alp in ena bolje raziskanih poznoantičnih

višinskih naselbin na Slovenskem. Primerjamo jo lahko z naselbinami kot so Rifnik pri
Šentjurju, Ajdna nad Potoki in Korinjski hrib nad Velikim Korinjem. Skupaj z njimi je zadnji

glasnik rimske civilizacije na slovenskem ozemlju.

Na Ajdovskem gradcu potekajo vodeni ogledi za najavljene skupine, animirani ogledi za
otroke, izkustvene arheološke delavnice za vse nadobudneže, ki bi na pristen in doživet način

želeli spoznati, kako so nekoč ljudje živeli na tem območju in s čim vse so se ukvarjali. V
programih boste uživali tako stari kot mladi, saj boste lahko zmleli moko na ročnem mlinu,

mikali volno z železnim glavnikom, tkali na statvah, se na voščeno tablico podpisali s
stilusom in še marsikaj.... ali pa spoznali Krjavlja in njegovo kozo, gozdnega moža ter
domačijo Muce Copatarice in njeno najslavnejšo stanovalko. Ker pa prazen žakelj ne stoji
pokonci, in nas resno arheološko delo lahko precej utrudi, ali pa naredi lačnega in žejnega, se
lahko okrepčamo v bližnji soseščini na kateri izmed številnih kmetij, ki se ukvarjajo tudi s

kmečkim turizmom.

GOSTILNICA PLUS (fotografija 15 v prilogi)

Gostilnica Plus se ponaša z bogato zgodovino in tradicijo, tako kot sama občina
Sevnica. Prijetna gostilna se nahaja tik ob cesti pred vhodom v staro Sevnico, kjer prijazen
kolektiv zadovolji še tako zahtevnim okusom. Nudijo vam bogato izbiro raznovrstnih jedi po
naročilu in dnevne ponudbe malic od ponedeljka do petka. Gostilna je še posebej poznana po
okusnih pizzah in školjkah iz krušne peči. Organizirajo dogodke za zaključene družbe. V
idilično urejenih prostorih sprejmejo do 70 ljudi, kjer vam zraven redne ponudbe po naročilu

pripravijo tudi hobotnico, teletino ali katero drugo meso pod peko.

12

CENIK VODENJA

Vodenje vključuje ogled starega mestnega jedra Sevnice, Sevniški Grad, degustacijo vina in
mesnin ter kosilo v stari trški gostilni.

Št. oseb/ trajanje vodenja 120 minut
do 10 oseb 20€/ osebo
do 30 oseb 10€/ osebo

DODATNE INFORMACIJE Kontakti
07/ 81-65-462
TA Doživljaj Posavje 07/81-61-079
[email protected]
DOŽIVLJAJ, Turistična agencija za www.dozivljaj.si
Posavje
Trg svobode 10
8290 Sevnica

Delovni čas TA Doživljaj:
Vsak dan: od 1.5. - 31.8. - "poleti" 9.00 - 17.00

od 1.9. - 30.4. - "pozimi" 9.00 - 16.00
Sobota: vse leto 9.00 - 13.00
Nedelja: za najavljene skupine (po dogovoru)

13

PRILOGE

Fotografija 4: Grad Sevnica Fotografija 5: Grajske freske

Fotografija 6: Grajska vinoteka Fotografija 7: Grajski park

Fotografija 8: Lutrovska klet Fotografija 9: Cerkev Svetega Nikolaja

14

Fotografija 10: Cerkev Svetega Florijana Fotografija 11: Kužno znamenje

Fotografija 12: Glavni trg Fotografija 13: Gostilna Vrtovšek

Fotografija 14: Ajdovski gradec Fotografija 15: Gostilnica Plus

15

VIRI

Vsebina:

 https://sl.wikipedia.org/wiki/Sevnica, 9.3.2018
 http://www.dedi.si/dediscina/402-grad-sevnica, 9.3.2018
 http://www.dedi.si/dediscina/240-lutrovska-klet, 9.3.2018
 http://sevnica.donbosko.si/sveti-nikolaj, 9.3.2018
 http://sevnica.donbosko.si/zupnijska-cerkev-sv-nikolaja-v-sevnici, 9.3.2018
 http://sevnica.donbosko.si/podruznice, 9.3.2018
 https://www.mojaobcina.si/sevnica/novice/kultura/kuzno-znamenje-za-katerega-se-je-

uveljavilo-ime-martinovo-znamenje.html, 9.3.2018
 http://www.xn--vrtovek-uqb.si/gostilna.html, 9.3.2018
 https://www.kstm.si/, 9.3.2018
 http://www.gostilnica-plus.si/, 9.3.2018
 Saje, Janko: Sevnica: (vodnik). Ljubljana: TEO, 1996
 Zelič, Oskar Zoran: Občina Sevnica. Sevnika: KŠTM, 2015

Fotografije:

 Naslovna fotografija: https://www.kstm.si/img/slider-img-1.jpg
 Fotografija 1: https://zeljko-heimer-fame.from.hr/images/si)sc.gif
 Fotografija 2: http://sevnica.weebly.com/uploads/2/4/8/5/24858875/3911925_orig.jpg
 Fotografija 3: Google maps
 Fotografija 4: http://www.gradovi.net/grad/data/sevnicagrad/sevnicagrad_freske1.jpg
 Fotografija 5: http://www.grad-

sevnica.com/uploads/2/2/9/7/2297346/4823231.jpg?434
 Fotografija 6: http://kraji.eu/PICTURES/jugovzhodna/sevnica_z_okolico/sevnica/grad

_sevnica/grajska_vinoteka/DSC_4512_grad_sevnica_grajska_vinoteka_big.jpg
 Fotografija 7: http://www.grad-sevnica.com/uploads/2/2/9/7/2297346/6857306.jpg?63

8
 Fotografija 8: http://kraji.eu/PICTURES/jugovzhodna/sevnica_z_okolico/sevnica/lutro

vska _klet/DSC_4479_sevnica_lutrovska_klet_big.jpg
 Fotografija 9: http://thumbs.geago.si/data/RecordFieldThumbnail.ashx?ProfileID=Lui

zem@Luz&rid=17672@lay_images&size=1280,0&FieldID=Data&offsetField=Thum
bnailOffset&centerOffset=0
 Fotografija 10: Košorok, Domen
 Fotografija 11: https://www.mojaobcina.si/img/1/H_MAX_1024x768/2_glavnitrgsevn
ica.jpg
 Fotografija 12: http://kraji.eu/PICTURES/jugovzhodna/sevnica_z_okolico/sevnica/star
o_mestno_jedro/spodnji_grad/DSC_4996_spodnji_grad_sevnica_big.jpg
 Fotografija 13: https://www.malcajt.com/upload/restaurant/restaurant86686d1ff024e6
3.jpg
 Fotografija 14: http://www.lokalno.si/media/objave.la/slike/LA/f/2008/11/18/ag.jpg
 Fotografija 15: http://thumbs.geago.si/data/RecordFieldThumbnail.ashx?ProfileID=Lu
izem@Luz&rid=38165@lay_images&size=1280,0&FieldID=Data&offsetField=Thu
mbnailOffset&centerOffset=0

16