OBJEMITE ZAGORSKO DOLINO

Sred ja šola Zagorje
Cesta zmage 5, 1410 Zagorje ob Savi

TURISTIČNI VODNIK 18

Seminarska naloga za tekmovanje v vodenju

OBJEMITE ZAGORSKO DOLINO

Avtorica: Alja a SMAJLOVIĆ, . A
Mentorici: Zdenka RESNIK, prof.

Anja HAMER, prof.
Lektori a: Ber arda KRIČEJ, prof.

Zagorje ob Savi, marec 2018

KAZALO VSEBINE

KAZALO VSEBINE ..................................................................................................................................... 2
KAZALO SLIK............................................................................................................................................. 2
1. Uvod ................................................................................................................................................ 3

1.1 Motivacija za projekt ............................................................................................................... 3
1.2 Zgodovina Zagorske doline ..................................................................................................... 4
2. Prvi o je Zagorske doli e: Svet ad Perk a deljčevi kraljestvo ........................................... 5
. Kuli arič a po ud a.......................................................................................................................... 13
4. Dodatne aktivnosti ............................................................................................................................ 13
5. Kje prespati?...................................................................................................................................... 14
6. Viri ..................................................................................................................................................... 15

KAZALO SLIK

Slika Gr Zagorja o Savi ……………………………………………………………………………………………………………….5
Slika 2 Weinbergerjeva hiša avtori a: Alja a S ajlović …………………………………………………………………6
Slika Wei ergerjeva hiša avtori a: Alja a S ajlović ………………………………………………………………...6

Slika 4 Cankarjevi citati (avtorica: Zdenka Resnik)
……………………………………………………………………………….6
Slika 5 Pot od Wein ergerjeve hiše do Ca karjevega trga …………………………………………………………………7

Slika 6 Street Workout v Europarku (avtorica: Zdenka Resnik)
Zagorje
………………………………………………………….…
Ruardi
Slika 7 Vrt tete Joha e arhiv: Sred ja šola

…………………………………………………………………..………

Slika 8 Pot od pokopališča do letališča

…………………………………………………………………………………….

Slika 9 Vine (avtor: Bronislav Urbanija)
…………………………………………………………………………………………..…..
Slika 10 Notra jost erkve v Vi ah avtori a: Kričej Ber arda ………………………………………………………..

Slika 11 Pogled iz Vinske skale (avtor: Bronislav Urbanija)

…………………………………………………………………

Slika 12 Pot od letališča Ruardi do erkve v Vi ah …………………………………………………………………………..

Slika 13 Pot od erkve v Vi ah do rud iškega rova …………………………………………………………………………..

Slika 14 Pot od rud iškega rova do izhodišč e točke ilj

2

……………………………………………………….………… o je a avtori a: Kričej Ber arda
Slika 15 Utri ek s prvega lede ka«
……………………………………..……………………… avtori a: Zde ka Res ik
Slika 16 Drsališče »Zagorska
………………………………………………………

Slika 17 Skakanje s padalom nad Europarkom
…………………………………………………………………………………..

Slika 18 Raftanje na Savi
……………………………………………………………………………………………………………………

1. Uvod

»Tam, kjer planina v nebo se zaorje,
tam doli v dolini se koplje Zagorje,
stoletja ga pestuje hribov milina,

rad te imam, zagorska dolina.«
Rudi Medved

Kot Zagorja ka isli , da je privilegij živeti v take kraju, kot je Zagorje. Poseljena dolina se
postopo a dviga v zele e hri e i je pravo razvaja je za oči, sveži zrak, ki as o daja, pa očisti
um. To o očje je ilo skozi zgodovi o za i ivo i privlač o ljude iz različ ih ko ev
Evrope. Tu so se aselili i začeli o likovati ter spre i jati izgled doli e, visoki hri i ad jo pa
so ostali neokrnjeni. Veselim sem, da stereotipi, kot so prah in umazanija, počasi izgi jajo.
Misli , da ljudi privlači osupljivi ko trast arave i ur a iz a, Zagorje pa i a o oje. Ko nas
o iščejo ljudje iz drugih krajev, jih vedno preseneti dejstvo, da imamo hribe na dosegu rok, in
da zelo veliko do ači ov svoj prosti čas preživlja v aravi.

1.1 Motivacija za projekt

Za turistič o vode je se se odločila, zato ker sem dijakinja Srednje šole Zagorje, progra
zdravstvena nega, in sem mnenja, da premalokrat dajemo pozornost telesnemu zdravju zaradi
hektič ega ači a življe ja.

3

Hoja je e a aj olj var ih i uči kovitih ter elovitih vrst teles e aktiv osti. Pri er a je za vse
starosti i rav i teles e pripravlje osti, izvedljiva preko elega leta i dostop a za veči o ljudi.
Ne zahteva drage opre e, zaplete ih avodil, je rezplač a i lahko hodi o ka orkoli,
kadarkoli i si res ič o ogleda o vse čare ekega kraja. Poveza a je z druže je i i a
pozitive vpliv a psihič o počutje.

Me i , da aloga vodiča i sa o podaja je dejstev in informacij o kraju, ampak da turistom
poda tudi izkuš je, ki pustijo pristne vtise. Moje vodenje zajema zanimive aktivnosti s
spoz ava je kulture i zgod aših pred ikov. O te pa ise poza ila a ogato
kuli arič o po ud o, v kateri odseva težko rudarsko življenje.

V Zagorju je kar ekaj poti, ki as agradijo s kras i i razgledi. Če vse poti poveže o, do i o
en velik objem Zagorske doline. Sama ideja o izvajanju objemov doline je nastala že v okviru
projekta Ekošola Sred je šole Zagorje. Naslov smo si sposodili pri pokojnemu gospodu
Bra etu Vrečarju, velike u lju itelju arave, športa i Zasavja. Pot lahko aredi o v etapah
ali v e e za ahu, tudi izhodišča so lahko različ a. Naša pot je sestavlje a iz pa oramskih
poti i posa ez ih točk med potjo.

1.2 Zgodovina Zagorske doline

Naši kraji so ili že v preteklosti privlač i popot iko , dokaz za to je ogata z irka arheoloških
ajd : okostja, fi ula, akit, posoda, orožje i še i lahko aštevali. V ri skih časih je ila reka

Sava znana kot po e a pro et i a. Še da es so vid e sledi, kako so vrezali pot v živo
skalo.

Kot odmaknjena hribovita pokrajina je Zagorska dolina ogata s surovi o, z a o kot čr o
zlato. V dveh stoletjih je kopa je pre oga po agalo pri ustvarja ju ajvečjega i dustrijskega
i delavskega središča v Slove iji, v zad je desetletju pa do iva ov zago z zapira je
rudnikov in izginevanjem ''tradicionalnih'' industrijskih aktivnosti. (Rozina, 2013)

Za i iva je pripovedka o Argo avtih, ki gotovo i rez res ič e os ove. Orože , 1980) Mit
govori o Jazonu in kraljevi hčeri Medeji, ki sta Medeji e u očetu iz ak ila zlato ru o i
z ežala z ji a ladji Argo, s katero sta preko Čr ega orja izplula a Donavo. Stari Grki so
verjeli, da Donava pooseblja boga vseh bogov Zevsa, Sava pa naj bi ga naredila nesmrtnega in

4

vse ogoč ega. Rozi a, . poglavje, 2012) Iz Donave sta prispela na Savo, po Savi na
Lju lja i o. Pri Vrh iki so pogu i or arji i vojščaki razstavili ladjo, jo ponesla na Timavo in
po njej izpluli na Jadransko morje. Od tod je del posadke odplul domov, drugi del pa naj bi tam
ostal in ustanovil Pulo. Ta it aj i se izo likoval v . stoletju pred aši štetje . Orože ,
1980)

Zagorje se spominja mita in ladjo Argo tako, da je a sotočje Save i Medije vplula ladja
Medeja, to je ova čistil a aprava, zgrajena v obliki ladje, ki pomaga zbistriti i očistiti aše
vode.

Tukaj o Savi, prilagoje i hri ovite svetu, so slova ski rodovi ekaj časa nasprotovali
e ške ple e u Bavar ev, rod i i Gallov, poz eje grofo Galle erg. Ti so zaz a ovali te

kraje več stoletij, si prido ili ogro e posesti i skoraj zasuž jili k etijstvo. Rodbina je
postavila grad Gamberk, il je ede aj ogoč ejših a Slove ske , ka e je za j so tovorili
od vsepovsod. V 16. stoletju je pripadal rodbini Valvasor, iz katere izvira sloviti baron Janez
Vajkard Valvasor, po negovi zaslugi je z a o arsikaj iz aše zgodovi e. (Medved, 2012)

Kot zanimivost lahko povem, da zagorski grb izvira iz grba fevdalne
druži e Galle erg iz . stoletja. Naj a jše čr o polje si olizira več
kot dvestoletno rudarsko tradicijo, modro polje simbolizira nebo in
vodo, zele o polje pa sveži o, spoštova je arave, čisto okolje,
kmetijstvo in turizem. (Gr O či e Zagorje o Savi, 2012)

Slika 1 Grb Zagorja ob Savi

2. Prvi objem Zagorske doline: Svet nad
Perk a deljčevi kraljestvo

Do ači i se že od ekdaj radi iz tes ih doli povzp ejo a ližnje hribe, zasavski planinci so
a aj olj o iska ih vrhovih pred dav i i časi postavili pla i ske postoja ke. Te potrpežljivo

čakajo i gostolju o spreje ajo radoved e goste, ki želijo razvajati oči s sprehodi od e ega
roba Slovenije do drugega.

5

V seminarski nalogi bom predstavila samo eno pot, ki je tudi aj olj o šir a in se predstavlja s
si olič i i e o »Svet ad Perk a deljčevi kraljestvo «. Vse poti potekajo iz iste
izhodišč e točke pred Sred jo šolo Zagorje. Priporoča o, da imajo udeleže i udo o
šport o o utev, da e poza ijo a zadost o količi o tekoči e i prigrizkov, ker se o veči o
časa hodilo, rez upora e jav ih prevoz ih sredstev. Tako i a aš projekt tudi širši druž e i

pomen.

Potek: Sred ja šola Zagorje → Weinbergerjeva hiša → župnijska cerkev sv. Petra in Pavla na
Ca karjeve trgu → i o pokopališča i Ruardija → erkev v Vi ah → Ruardi →

rud iški rov pri Sparu

Čas hoje: 1 h 50 min Čas aktiv osti: 3 h 55 min Celot i čas: 5 h

Zahtevnost: Lahka
Oprema: Udobni pohod iški čevlji, udo a o lačila, pohod iške pali e, voda, prigrizek.

Aktivnosti Zbor pred Weibergerjevo
po točkah: hišo o . .

Wei ergerjeva hiša:

Nasproti Delavskega doma

Zagorje je opazna

obnovljena stavba
posebnega videza –
Wei ergerjeva hiša, ki je

Slika 3 Wei ergerjeva hiša avtori a: Slika 2 Wei ergerjeva hiša avtori a: bila zgrajena konec 19.
Aljana S ajlović Alja a S ajlović stoletja. V njej je del

muzejske zbirke NOB-ja, spo i ska so a oper ega pev a Ladka Koroš a i galerija

Medija, ki je z a a po ajstarejši slikarski kolo iji v sred ji Evropi: slikarska kolo ija

Izlake – Zagorje. V jej so začas e i stal e razstave. Na točki o o 5 minut. Hoja do

asled je točke i ut.

Žup ijska erkev sv. Petra in Pavla na Cankarjevem trgu: Pot nadaljujemo ob glavni cesti

po vzpetini, i o spo e ika posveče ega udeleže e . svetov e voj e ter gostišča

Kum. Cerkev ima dva velika zvonika, ki sta bila zgrajena leta 1873. Starejši ljudje še

do ro po ijo pripovedova je svojih staršev, ki so hodili takrat a prostovolj o delo.

Odstra iti so orali ajprej vrh griča, kjer je stala prejš ja erkev s starim

6

pokopališče , ki je bilo v rabi vse do leta 1840. Obdano je bilo z oč i o zidje , da
se zemlja ni udirala po hri u. Material so vozili z rud iški i vozički i o žup išča po

ali želez i i. Za gospodarskim poslopjem so planirali svet ter naredili precej velik
nasip. Ko so nekaj zemlje pri kozolcu odkopali, so kmalu po letu 1950 ašli kosti rličev,
ki so bili pokopani pri stari cerkvi. Velikost erkve: dolži a , širi a , viši a v
kupoli, ki jo drže ste ri, eri . (Žup ijska erkev i žup ija Zagorje o Savi, 2018)

Okrog cerkve je prenovljen

Cankarjev trg, na drugi strani
trga je glas e a šola, v kateri
so se kalili števil i glas e iki.

Trg je dobil ime po slovenskem

pisatelju, čigar kip je postavlje ad stop išče zrave Slika 4 Cankarjevi citati (avtorica:
Zdenka Resnik)

spomenika padlim borcem med

1. svetovno vojno. Cankar je bil leta 1907 volilni kandidat Jugoslovanske

socialdemokratske stranke. i ut.
Na točki o o i ut. Hoja do asled je točke

Slika 5 Pot od Wei ergerjeve hiše do Ca karjevega trga

Mi o pokopališča do Ruardija: Pot nadaljuje mimo zagorskega pokopališča.
Obiskovalcem omenim, da je tukaj pokopa dr. Ja ez Dr ovšek (17. maj 1950–23.
februar 2008) in predstavim zgod o o jegove o eležju v zagorskem parku, ki nosi
njegovo ime. Prav tako so a pokopališču pokopa e žrtve rudarske esreče. S tem je

7

povezana zgodba o asta ku k apovskega pozdrava »Sreč o«.
Ni bilo vedno samoumevno, da se bodo rudarji vrnili domov iz ja e po »šihtu«.
Pogostokrat se je zgodilo, da se je slišal zlovešči zvok rud iške sire e. Takrat so se koraki
ustavili i oči do ači ov so se zaskr lje o ozrle proti rud iški stav i. Sire a je ila z ak,
da se je pod ze ljo zgodilo ekaj hudega. Najhujše esreče zaradi eksplozije eta a
leta se še ved o spo i ja o. »Očka, vr i se zdrav« je apis ad vhodo v ja o
Kotredež, ki je vzela življe je rudarje . Spo i a u rle o eležuje spo e ik a
zagorske pokopališču z apiso : »Tovariši v s rti prezgod ji, žrtve dolž osti.« Tega
pretresljivega dogodka e o poza il rudar, ki je il določe za iz e o, ve dar je prosil
za dopust, saj se u je rodila hčerka. Rojstvo hčerke u je deja sko rešilo življe je,

dekli o pa so poi e ovali Srečka.
ust o izročilo

V zadnjih letih je v Zagorju nastal
šport i park Europark Ruardi z
dvema ribnikoma, kjer tekači,

ljubitelji nordijske hoje, sprehajalci
in rekreativ i radi preživijo prosti

Slika 6 Street Workout v Europarku (avtorica: Zdenka Resnik) čas. Nad nji je tudi vzletišče Ruardi
s 450 metrov dolgo vzletno stezo,

a e je o a jši šport i letalo . Nastalo je a estu ekda jega plazu i velja za
e o ajzahtev ejših vzletišč v

Sloveniji.
V Europarku že ekaj časa deluje vrt

tete Johance, ki so ga ustvarile
zagorske zeliščari e Društva za

zdravilne rastline Zasavje. Vrt je
prostor, ki je a e je druže ju vseh
ge era ij. Iz vrta črpajo surovi e za

Slika 6 Vrt tete Johance (arhiv: Srednja šola Zagorje izdelke, ki jih ponujajo in prodajajo v

vseh let ih časih. Pripravljajo ila, čaje, kre e ... Sodelujejo z vrt i, šola i i raz i i

društvi. Njihova »z irka« zdravil ih rastli je zelo raznolika in zanimiva, zato se lahko

veliko pouči o o te , kako izgledajo, se vzgajajo in iz njih pripravljajo izdelki.

8

Če so v skupi i otro i, se lahko igrajo a otroških igralih oz. a ladji Argo avtek. Malo
starejši se lahko poizkusijo v Street Workout-u. Za ljubitelje kolesarstva je urejen tudi

pump track. i ut.
Na točki o o uro. Pot do asled je točke je

Slika 8 Pot od pokopališča do letališča Ruardi

Cerkev v Vinah: Naprej po esti ad vzletišče se pride v vas Vi e, kjer stoji več kot

let stara cerkev sv. Janeza Evangelista, zgrajena leta 1506 prvotno kot kapela gospode z
liž jega gradu Ga erk oz. Galle erg. Starodav a erkvi a je ogato okraše a z

restavriranimi freskami. Na mestu, kjer je postavljena, vejejo posebne pozitivne
e ergije, ki ver ika ali slučaj ega sprehajal a apol ijo z otra ji iro i
spokojnostjo. Može je organiziran ogled in predstavitev cerkve. Tukaj obiskovalcem
povem lege do o oša e u gospodarju i vi ski trti o pripravljeni pogostitvi lokalnih

kmetov.

Valvasor je te kraje opisal
skoraj idilič o: »Od

Gamberka do Zagorja so

ljubke doline, okrog njih so

lepi hribi. Svet je rodoviten,
trav iki so lepi i paše
obilne … Po regovih je

nekaj vinogradov, ki rode

bolj slabo vino. Ko bi jih bilo

Slika 9 Vine (avtor: Bronislav Urbanija)

9

več, i ili ljudje a j po ož i.«

(Medved, 2012)

Tu in tam so v preteklosti
gospoda spili preveč vina, kar je
prineslo esrečo. Tako pravi

pripovedka o Vinah. Na strmih
po očjih Vin je rasla vinska trta.
Velika druži a prid ega i

Slika 10 Notra jost erkve v Vi ah avtori a: Kričej Ber arda gospodarnega kmeta je bila
varč a, pa so s časo a o ogateli.

Gospodar je postal oša e i a pust i torek je skle il, da o vodil ašo kar sam.

Na esto aš ega plašča si je vrgel čez ra e plahto sla i e, pija i gostje pa so

ministrirali.

Ko še iso ko čali, se

je stemnilo nebo,

hudournik je v dolino

odnesel vso prst z

vinogradi, da so s
po očja štrlele sa o

Slika 11 Pogled iz Vinske skale (avtor: Bronislav Urbanija) skale. (Medved, 2012)
Do ači i pravijo, da
lahko v gozdu še ved o

najdemo ostanke vinske trte, ogledamo si lahko tudi znano Vinsko skalo.
Na poti azaj po hri u avzdol se ustavi o še pri zaprte rud iške rovu pri Sparu.
Na točki o o h 30 i . Pot do asled je točke i ut.

Slika 12 Pot od letališča Ruardi do erkve v Vi ah

10

Rud iški rov pri Sparu: Vrnemo se po isti cesti pri Ruardiju in gremo nazaj v dolino.
Zagorje o Savi je s svoji rudarje je , k apovsko tradi ijo, tovarištvo i
solidarnostjo oblikovalo in globoko zaznamovalo pisateljico Valerijo Skrinjar Tvrz, rojeno
v teh krajih. Pisateljica pravi: "Za da aš ji razvoj Zagorja se ora o v ajvečji eri
zahvaliti delu rudarjev. Mesto se je razvilo a rudarstvu, a delu tisočih rezi ih ljudi,
ki so četrt tisočletja garali pod ze ljo. K apovš a e s e iti v poza o, preveč z oja i
solz je bilo prelitih." Ogledamo si zunanjost rova in rudarske kopalnice, rudarjem znana
kot »vašhava«. Ogledamo si kip sv. Barbare, zavetnice rudarjev.
Na točki o o i ut.
Nato se vrnemo a izhodišč o točko. Tu se aša pot ko ča, ve dar lahko po želji svojo
pot nadaljujete v Rudarski muzej Zagorje, ki se nahaja v Kisovcu. Muzej po uja košček
zgodovine, ki je Zagorje vrisalo na zemljevid Evrope. Na avto us e postajališču pred
rudarsko kopalnico lahko vstopite v avtobus in se odpeljete do muzeja. Vozni red si
lahko ogledate na: https://www.avrigo.si/potniski_prevozi/linijski_promet/vozni_red/.
Cena ene vozovnice je 1, 80 €.

Slika 13 Pot od erkve v Vi ah do rud iške ga rova

11

Slika 14 Pot od rud iškega rova do izhodišč e točke ilj

Slika 15 Utrinek s prvega o je a avtori a: Kričej Ber arda
12

Drsališče "Zagorska lede ka" avtori a: Zde ka Res ik
je a avtori a: Kričej Ber arda

Začetek poti ob 10.00. Predviden konec ob 15.00.

Cenik storitve vodenja do 15 oseb do 25 oseb več kot ose
€ a osebo € a osebo 7 € a osebo
št. ose
cena vodenja

3. Kuli arič a po ud a

Lahko se pohvali o s števil i i uč i i, ekološki i i iodi a ič i i k etija i, ki po ujajo
uč e progra e i predava ja, predstavitve, pogostitve i prodajo last ih izdelkov. Če se
odločite za od or ed potjo, vas odo k etje z veselje pova ili i tudi pogostili. Glav o
vodilo teh k etij je, da je arava aj oljša učitelji a življe ja, saj je eizčrpe vir z a ja,
zabave in veselja.

4. Dodatne aktivnosti

Če o iščete aše kraje v zi skih
časih, o za za avo prav tako

poskrbljeno. Letos smo v Europarku

prvič odprli drsališče, ki nosi ime

»Zagorska lede ka«. O isk drsališča

je rezplače . Mož a je izposoja

Slika 16 Drsališče "Zagorska lede ka" avtori a: Zde ka Res ik) drsalk, ta pa e sta e več kot €.

Na drsališču so orga izira e tudi za i ive dejav osti a ledu.

Drsališče "Zagorska lede kOa"koavlitoari aZ:aZgdoe rkjaa Rpesreik ore še števil e gorske vrhove. Priporoča
Slika 17 Skakanje s padalom nad

Europarkom

obisk liž jega zasavskega Triglava – Ku a, Če še iške planine,
Drsališče "Zagorska lede ka" avtori a: Zde ka Res ik

13
Drsališče "Zagorska lede ka" avtori a: Zde ka Res ik
(Vir slike:
http://www.v3krasne.si/pustol
ovsko-zasavje-s-padalom-v-
dolino-260)

Mrzlice, Kala, Zasavske Svete gore in Kopitnika. I a o števil e oz ače e pešpoti, od zelo
lahkih do olj težav ih. Pred izleto si lahko pre erete sez a slovenskih hribov in kako

najhitreje priti do njih na www.hribi.net. Vsaka planina ima svojo ljudsko zgodbico, ki ji daje
dodate čar. I a o votle gore, čarov i e, škrate i z aje. O staja sa o e a ož ost, da si
o uje o pohod iške čevlje i se odpravi o a raziskovanje legend, katere je iz roda v rod
ple e itila do išljija do ači ov. Cena: rezplač o!

Poskr lje o je tudi za lju itelje adre ali a, saj se lahko poslužite skaka ja s padalo . Poleti so

Slika 18 Raftanje na Savi

pri er i za vse starost e skupi e, lajši od 18
let morajo imeti dovoljenje staršev. Doživetje
traja pri liž o uro, če va j vštejemo tudi prevoz

a vzletišče, sa let pa –45 min. Izleti se

izvajajo vse leto, kadar so primerni vetrovi in

(Vir slike: http://www.v3krasne.si/pustolovsko-zasavje-s- vre e; odločitev je z a a dva d i pred
colnom-v-dolino-262) poletom. Izvajalec poskrbi za prevoz in opremo

(čelada i kombinezon), pot iki pa za pri er o o utev. O upoštevanju navodil so poleti

var i, saj so piloti izkuše i profesio al i z li e a i za izvaja je te dejav osti. Vzletišča: Sveta

planina, Sveta planina SZ, Mrzlica, Rajska Dolina.

Cena: 72 €. (Vir: Pustolovsko Zasavje, 2012)

Raftanje po Savi: ava tura se zač e a kop e , a želez iški postaji v Zagorju, od koder
skupi o po esti, ki teče po trasi ekda jih vleč ih poti, odpeljejo a začet o točko v Re kah.
Pot od ta do Zagorja, zdaj se že vozi o v čol u, lahko preki ejo a ekaj privlač ih estih,
kjer je ogoče plavati ali skakati v vodo. Vključuje spust po evar ih rzi ah, oži ah i pogled

a ajvišji di ik v Evropi. Cilj je v Hrastniku in nato vrnitev Zagorje. Za spust z raftom se je

potrebno najaviti 3 dni prej, spust organizirajo za skupine od 3 do 18 oseb. Avantura traja 3
ure. Društvo Savski gusarji poskr i za potre o var ost o opre o, kot so rešil i jopiči i
čelade. Ce a: € a ose o + ali a i pijača 5 €. (Vir: Pustolovsko Zasavje, 2012)

5. Kje prespati?

Zagorje: Gostišče Ku : Gostišče i a dvopostelj ih i e opostelj e so e.

14

Okolica Zagorja: Vse sobe imajo kopalnico in so opremljene s telefonom in kabelsko

televizijo. Nastanitveni objekt ima kategorizacijo tri zvezdice.

Cene na: http://www.kum.si/ .
Mladinski hotel Trbovlje, planinski domovi, Hotel Troja e …

6. Viri

ROZINA, R. (2013). Brošura Experience three gorgeus gorges. Zagorje: Regionalni center za razvoj.
MEDVED, R. (2012). Zagorje o Savi: i a o več, kot i ajo veliki. Zagorje o Savi: O či a.
ROZINA, R. (2012). Poglavja iz Zasavja. Zagorje ob Savi: Regionalni center za razvoj.
OROŽEN, J. 1980). Zgodovina Zagorja ob Savi. Zagorje o Savi: O či ska ko fere a SZDL.
Wikipedia. (2012). Gr O či e Zagorje o Savi. Pridobljeno iz
https://sl.wikipedia.org/wiki/Grb_Ob%C4%8Dine_Zagorje_ob_Savi (Sneto 25. 3. 2018)

RTV SLO. (2014). Mat' kurja, da Zagorje ob Savi ni groza. Pridobljeno iz
https://www.rtvslo.si/tureavanture/podobe-slovenije/mat-kurja-da-zagorje-ob-savi-ni-groza/344614 (Sneto
25. 3. 2018)
Žup ija sveti Peter in Pavel v Zagorju ob Savi. (2018). Žup ijska erkev i žup ija Zagorje o Savi.
Pridobljeno iz http://zupnija-zagorje-ob-savi.rkc.si/index.php/content/display/43/20/20 (Sneto 20. 1. 2018)
Zasavska turistič a orga iza ija. (2012). Pustolovsko Zasavje. Pridobljeno iz
http://www.v3krasne.si/programi/pustolovsko-zasavje (Sneto 23. 3. 2018)

Vir naslovne slike: https://zury.org/?p=527 (Sneto 27. 3. 2018)

15