The words you are searching are inside this book. To get more targeted content, please make full-text search by clicking here.

Tekmovanje za mladega turističnega vodnika 2019
Avtorica: Anja Plut

Discover the best professional documents and content resources in AnyFlip Document Base.
Search
Published by andreja, 2019-04-25 11:16:29

DOLINA RADOVNE IN POKLJUŠKA SOTESKA

Tekmovanje za mladega turističnega vodnika 2019
Avtorica: Anja Plut

Dolina Radovne in Pokljuška
soteska

Aktivno kulturno doživetje
Seminarska naloga: Mladi turistični vodnik

Anja Plut

TD Gorje Vintgar
Jesenice, marec 2019

KAZALO 2
3
KAZALO 4
UVOD 5
TEHNIČNI NAČRT POTI 5
6
Odsek 1 – Izvir Lipnik 6
Odsek 2 – Ta debev kamen 7
Odsek 3 - Napoleonov kamen 7
Odsek 4 – Požgana Radovna 8
Odsek 5 – Jezero Kreda 9
Odsek 6 – Psnakov mlin in žaga 9
Odsek 7 – Gogalova lipa 10
Odsek 8 – Psnakova gostilna 11
Odsek 9 – Grbinasti travniki 12
Odsek 10 – Pocarjeva domačija 12
Odsek 11 – Pokljuška soteska 14
CENA IZLETA
INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED
VIRI IN LITERATURA

2

UVOD

Vabim vas na enodnevni aktivni kolesarsko-pohodniški izlet po dolini reke
Radovne in Pokljuški soteski. Pot po dolini reke Radovne bomo začeli v vasi Krnica
in si najprej ogledali kraški izvir Lipnik. Nadaljevali bomo po cesti in na desni
strani zagledali Ta debev kamen. Spustili se bomo proti reki Radovni do
Napoleonovega kamna. Vrnili se bomo do ceste in naslednji postanek naredili
čez 2 km pri spomeniku Požgana Radovna, šli čez most in se okopali v jezeru
Kreda. Čez 4 kilometre bomo ob cesti opazili Psnakovo žago in mlin, kasneje zavili
z glavne ceste na desno proti Gogalovi lipi in nadaljevali pot do gostilne Psnak,
kjer nas bo čakalo kosilo. Pot bomo nadaljevali v isti smeri in na prvem križišču
zavili ostro levo. Spustili se bomo po klancu navzdol do Grbinastih travnikov in
Psnakove domačije, potem nas čaka pot nazaj do vasi Krnica. Pot po dolini reke
Radovne je del sirarske poti, ki poteka od Bohinja do Kranjske Gore. Po želji se
lahko ustavimo pri kmetiji Pr' Klemen, kjer prodajajo sir in mesnine. V vasi Krnica
bomo pot nadaljevali po glavni cesti in opazili znak Pokljuška soteska. Po dobrem
kilometru in pol bomo pri tabli z opisom soteske parkirali kolesa in se po njej
podali peš. Pot bomo začeli in zaključili pri brzicah v vasi Krnica.
Kolesarska pot je dolga 30km in obsega 250 metrov višinske razlike. Je
nezahtevna, primerna za ljubiteljske kolesarje. Krožna pešpot po Pokljuški
soteski je dolga 4 km. S seboj imejte primerno opremo za kolesarjenje, pohodne
čevlje za lažje pohodne poti, steklenico vode, manjši prigrizek, kopalke in brisačo.

3

TEHNIČNI NAČRT POTI

Znamenitost: Ura:

Vas Krnica 9:00
Izvir Lipnik 9:30
Ta debev kamen 10:00
Napoleonov kamen 10:20
Požgana Radovna 11:30
12:00
Jezero Kreda
13:30
Psnakov mlin in žaga 13:50
Gogalova lipa
14:30
Psnakova gostilna 16:00
Grbinasti travniki
Pocarjeva domačija 16:30
Pokljuška soteska 17:30
Vas Krnica 19:00

4

Odsek 1 – Izvir Lipnik

Pod 250m visoko navpično steno Lipne peči privre na dan kraški izvir Lipnik. Po ljudskem izročilu ima
ime po lipah rastočih v bližini. Skupaj z izvirom Zmrzlek odvajata večino vode iz severovzhodnega dela
Pokljuke.

Odsek 2 – Ta debev kamen

Legenda pravi, da je se je ta debev kamen nekoč prikotalil s pobočja Mežakle. Neki mož je zaslišal
hrumenje in se ustrašil gromozanske kače, ki je opletala z repom in prožila kamenje in debelo skalo.
Kača naj bi izginila v reki Radovni, kamen pa še vedno kraljuje ob poti.

5

Odsek 3 - Napoleonov kamen

Francoski vojaški in politični vodja Napoleon Bonaparte je zavzel in vladal večini zahodne in severne
Evrope. Po odločni premoči nad Avstrijskim cesarstvom je na današnjem ozemlju Slovenije ustanovil
Ilirske province(1809-1813), katerih glavno mesto je bila Ljubljana. Slovenija je edina država poleg
Francije v kateri stoji njegov kip, saj je Napoleon med svojimi reformami dovolil uporabo slovenščine
med prebivalstvom, kar je močno vplivalo na narodno samozavest in zavedanje o svoboščinah. Ustno
izročilo pravi, da se je po dolini reke Radovne umikala francoska vojska. Vojak naj bi v ta kamen izklesal
začetnice svojega generala.

Odsek 4 – Požgana Radovna

Domačini Radovne so podpirali partizane že od začetka vojne leta 1941. Aktivno so sodelovali pri uporu
proti nemškim okupatorjem. 11.9.1944 so se Nemci s štirimi konji odpravili v Radovno po drva. Dva
vojaka so zajeli partizani in jima ustrelili konja. Naslednji dan so Nemci domačine peljali na mesto
poginulih konj in jim zagrozili s pobojem vseh prebivalcev Radovne, če jim v roku osmih dni ne vrnejo
izginulih vojakov. Ker grožnje niso vzeli resno so Nemci iz maščevanja zažgali 12 hiš in v njih kar 24
domačinov. Najmlajši je bil star 7 mesecev, najstarejši pa 81 let. Na tragični dogodek spominjajo ostanki
požgane Smolejeve domačije in spomenik žrtvam postavljen leta 1961.

6

Odsek 5 – Jezero Kreda

Jezero Kreda je majhno umetno jezero. Ime je dobilo po kredi, ki so jo tam kopali od leta 1893 za
izdelovanje cementa. Med izkopavanjem je nastala vdolbina, ki jo je sčasoma napolnila voda. Zaradi
naravovarstvenih skrbi in nedobičkonosnosti so leta 1985 kopanje krede opustili. Obala in dno jezera
sta prekrita z glino, ki se vsako leto od obale vdre za okoli 50cm. Voda je zelo motna in vidljivost je zgolj
pol metra. Jezero je poleti primerno za kopanje, pozimi pa za drsanje in igranje hokeja. Starejši
prebivalci se spominjajo zdravilnih učinkov, ki naj bi jih imela voda: rane in praske so se hitro celile,
izginjali so mozolji in celo bradavice.

Odsek 6 – Psnakov mlin in žaga

Mlin in žaga sta delovala občasno; v maju in juniju po taljenju snega iz gorskih pobočij in v septembru
in oktobru po jesenskem deževju. Njuna izraba je bila skrbno usklajena, saj je ista voda poganjala vodno
kolo mlina in nato še žago »venecjanko«. Žaga in mlin sta delovala sočasno. Žaga je imela največ dva
žagna lista, ki sta delovala odvisno od količine vode. En rez smrekovega lesa dolžine 4m je trajal 20
minut. V mlinu je viden »črni« kamen za mletje žitaric: rži, ovsa, ječmena in ajde. Žaga in mlin sta
delovala do sedemdesetih let 20. stoletja. Leta 1997 sta bila obnovljena v spomin na nekdanji način
dela in iznajdljivost ljudi.

7

Odsek 7 – Gogalova lipa

Gogalova lipa je naravni spomenik. Prevzaprav ni lipa ampak lipovec, ki stoji pred Gogalovo domačijo
na nadmorski višini 725m. Visok je 25m, njegov obseg znaša 650cm, premer pa 2m. Starost domačini
ocenjujejo na 800 let, znanost pa na 400 let. Na njegovih vejah raste nekaj smrek in drugega rastlinja.
Lipovec raste v neugodnih ekoloških razmerah. Proti poznim pozebam je prilagojen, saj se kasneje
olista in zacveti.

8

Odsek 8 – Psnakova gostilna

Psnakova gostilna nudi tople jedi in prenočišča. Od leta 2000 so ekološko naravnani. Postrežejo z
domačimi in lokalnimi tradicionalnimi specialitetami. Trudijo se, da postrežejo dobrote iz domače
pridelave in okoliških kmetij. Ob domačiji imajo tudi star čebelji panj. Z domačim medom razvajajo
goste.

MENI ZA KOSILO:
Narezek

Goveja juha
Ajdovi krapi polnjeni s skuto z jagnjetino

Kmečki krof

Odsek 9 – Grbinasti travniki

Grbinasti travniki so geomorfološki pojav iz ledeniškega obdobja, značilni za alpske doline Vrata, Kot in
Krma pod najvišjo slovensko goro Triglavom(2864m), dolino Radovne, območje Bohinja in Posočja.
Njihov nastanek je povezan z nastankom ledeniških moren, ki jih je postopno prerasla vegetacija.
Človek jih je z dolgoletno ročno košnjo in pašo izoblikoval in ohranjal. So posebnost kmetijske krajne
in naravne dediščine, ki zaradi težke ročne obdelave počasi izginjajo. Strojna obdelava ni mogoča, ročna
košnja in spravilo sena pa je zaradi neravnega terena zamudno in zahtevno delo. Obseg grbinastih
travnikov se v zadnjem času zmanjšuje zaradi izravnave tal.

9

Odsek 10 – Pocarjeva domačija

Pocarjeva domačija je ena najstarejših ohranjenih starih kmečkih domačij v Triglavskem narodnem
parku. Takrat je bilo v Zgornji Radgoni znanih 6 kmetij. Domačija Pr Pocar je bila zgrajena leta 1775, kar
dokazuje letnica vrezana v tram v hiši. Razglašena je za kulturni spomenik državnega pomena, ki
prikazuje življenje, delo in stavbno dediščino preteklih stoletij. Je obnovljena in muzejsko opremljena.
Na ogled je stanovanjska stavba z vežo, hišo z lončeno pečjo, hišno kamro, črno kuhinjo, kamro za
preužitkarje, klet in podstrešje; gospodarsko poslopje s hlevi in senikom; svinjak, drvarnica in vodnjak.
Bogastvo domačij je temeljilo na gozdovih, pašnikih in njivah. Glavni zaslužek za hrano in preživetje je
dajala živina.

10

Odsek 11 – Pokljuška soteska

Pokljuška soteska je največja suha fosilna podledeniška soteska v Sloveniji. Dolga je 2km in visoka do
50m. Nastanek sega 10.000 let nazaj v obdobje zadnje ledene dobe. Ostanek odtekajoče vode iz
Pokljuškega ledenika, ki je izklesala sotesko v apnenčasto kamnino, se v spodnjem delu soteske pojavi
kot potok Ribščica.
Pokljuška soteska je polna številnih kraških oblik, ki jih je preoblikovalo ledeniško delovanje: od
naravnih mostov, tesnih prehodov in vmesnih razširitev poimenovanih »vrtci«, previsnih sten,
spodmolov, votlin, jam in lukenj. Med največje znamenitosti sodi Pokljuška luknja, prehodni jamski rov
s tremi naravnimi okni, kjer naj bi se med begom v Nemčijo skrival Primož Trubar. Pokljuška luknja je
najkrajši naravni prehod iz Gorij do Pokljuke, ki jo domačini poznajo že od nekdaj. Stranska soteska je
del Pokljuške soteske, ki jo v deževnem obdobju krasi 22m visok slap. V času Kraljevine Jugoslavije je
kralj Karađorđević s svojimi lovci in gonjači na tem območju lovil divjad. Spraševal se je kje mu divjad
uide in odkrili so ozko pot skozi Pokljuško sotesko. Leta 1930 so domačini na najožjem, neprehodnem
delu speljali 800m turistične poti imenovane Galerije kraljeviča Andreja.
Leta 1993 so jo razglasili za naravni spomenik znotraj Triglavskega narodnega parka.

11

CENA IZLETA

Vodenje:
- 80€ individualno
- 100€ za skupino 2 - 4 osebe
- 120€ za skupino 5 - 7 oseb
- 150€ za skupino 8 - 10 oseb
Kosilo v Psnakovi gostilni 20€/ osebo

INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED

- TURISTIČNO DRUŠTVO GORJE
Podhom 80, 4247 Zgornje Gorje

Tel.: +386 51 413 104 (Mirjam)
+386 51 386 076 (Tomaž)

E-naslov: [email protected]
Spletni naslov: http://www.vintgar.si/

- TURISTIČNO DRUŠTVO BLED
Cesta svobode 10, 4260 Bled
Tel.: +386 (0)4 574 11 22
Fax: +386 (0)4 574 15 55
E-naslov: [email protected]
Spletni naslov: http://www.td-bled.si/

12

- INFORMACIJSKA PISARNA TD Dovje-Mojstrana
Slovenski planinski muzej
Triglavska cesta 49
4281 Mojstrana
Tel.: +386 (0)8 380 67 30
E-naslov: [email protected]
Spletni naslov: www.mojstrana.com

- TIC Kranjska Gora
Kolodvorska ulica 1c
4280 Kranjska Gora
Tel.: +386 (0)4 580 94 40
E-naslov: [email protected]
Spletni naslov: https://www.kranjska-gora.si/

- GOSTILNA PSNAK
Zgornja Radovna 18
4281 Mojstrana
Tel.: +386 (0)5 891 152 in +386 (0)41 570 822
E-naslov: [email protected]
Spletni naslov: www.triglav-radovna.eu/sl

13

VIRI IN LITERATURA

1. http://www.vintgar.si/
2. http://www.turizem.jesenice.si/
3. https://www.tnp.si/sl/obiscite/o-parku/info-mesta/pocarjeva-domacija/
4. http://www.mojstrana.com
5. https://www.gorje.si/o-gorjah/znamenitosti/pohodne-poti/radovna-z-izviroma-lipnik-in-
zmrzlek
6. https://www.kam.si/pocarjeva_domacija_velika_zakladnica_starin/
7. http://www.td-bled.si/
8. http://www.euparky.si/Slovenija/Gorenjska/Mojstrana/MojstranaZgodovinakultura.aspx
9. https://www.kranjska-gora.si/
10. https://www.delo.si/nedelo/dolina-radovne-kjer-je-narava-se-vedno-kar-je-nekdaj-
bila.html
11. http://triglav-radovna.eu/sl/domov/
12. Table ob poti

14


Click to View FlipBook Version