MVD30

Sašo Šantl, Davor Rozman, Luka Javornik
UPORABA KONCEPTA EKOSISTEMSKIH STORITEV KOT PODPORA OCENI UČINKOVITOSTI VODARSKIH UKREPOV dr. Sašo Šantl, Inštitut za vode Republike Slovenije, Dunajska 156, Ljubljana Davor Rozman, Inštitut za vode Republike Slovenije, Dunajska 156, Ljubljana mag. Luka Javornik, Inštitut za vode Republike Slovenije, Dunajska 156, Ljubljana
Za uspešno načrtovanje rabe voda in vodnega prostora je potrebno v proces vključiti deležnike, ki so v določenem vodnem prostoru že prisotni s svojimi rabami, ter tudi trajnostne cilje, kot je do- seganje dobrega stanja voda in ekosistemov. Rav- no sledenje omenjenima ciljema, predvsem zaradi njihove težje merljive vrednosti, zahteva uvaja- nje novih pristopov pri celostnem načrtovanju in usklajevanju različnih, v več primerih navzkriž- nih ciljev. Eden od takih pristopov je tudi koncept ekosistemskih storitev, ki jih Načrta upravljanja voda za Slovenijo tudi naslavljata. Namreč z dob- rim stanjem voda se zagotavlja tudi širok nabor ekosistemskih storitev, ki so povezane z vodo, kot so zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, samo- čistilna sposobnost vodotokov, ohranitev ugodnih odtočnih razmer, ki so ključne pri poplavnih in erozijskih dogodkih, ohranitev biodiverzitete ter pogoji za razvoj z vodo povezanih gospodarskih dejavnosti (turizem, pridelava zdrave hrane, pro- izvodnja pijač, gojenje vodnih organizmov...). Vse to trajnostno vpliva na izboljšanje življenjskega okolja in kakovosti življenja. Kot podpora uvajanju koncepta ekosistemskih storitev pri vrednotenju učinkov in učinkovitosti različnih vodnih ali hidro- morfoloških ukrepov je bilo v sklopu EU projekta HyMoCARES izvedeno testiranje na pilotnem ob- močju reke Drave od jezu Melje do Ptujskega je- zera. Na podlagi izvedenih delavnic, terenskega
in kabinetnega dela so bile prepoznane ključne ekosistemske storitve tega prostora, preverjeni možni ukrepi, ugotovljeni in ovrednoteni medse- bojni vplivi, vzpostavljen model za vrednotenje in izvedena analiza. Ob koncu projekta s predstavi- tvijo rezultatov zainteresiranim deležnikom se je ugotovilo, da izvedeni preizkus uspešno naslavlja in povezuje različne deležnike in njihove potrebe v skupnem vodnem prostoru, da pa je za širše uvajanje koncepta ekosistemskih storitev, pred- vsem kot podpore odločanju na strateškem med- sektorskem usklajevanju, potrebno nadaljevanje začetega dela. Omenjeno ni nič nenavadnega, saj praviloma uspešno in širše usklajevanje zahteva svoj čas.
Uvod
Z letošnjim letom se zaključuje evropski alpski projekt HyMoCARES, katerega glavni cilj je bil izboljšati vključevanje koncepta ekosistemskih storitev (ES) v načrtovanje ukrepov, ki vplivajo na hidromorfologijo vodotokov in posledično na raz- položljivost prepoznanih ekosistemskih storitev (ali tudi uslug), ki jih določen vodotok in njen ob- vodni prostor nudita in zagotavljata. Utemeljenost razvoja te in podobnih strokov- nih podlag ali metodologij izhaja tudi iz Načrta
150


upravljanja voda II, kjer se ugotavlja, da ukrepi za izboljšanje stanja voda neposredno in posredno zagotavljajo tudi širok nabor ekosistemskih sto- ritev, ki so povezane z vodo, kot so zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, samočistilna sposobnost vo- dotokov, ohranitev ugodnih odtočnih razmer, ki so ključne pri poplavnih in erozijskih dogodkih, oh- ranitev biodiverzitete ter pogoji za razvoj z vodo povezanih gospodarskih dejavnosti (turizem, pri- delava zdrave hrane, proizvodnja pijač, gojenje vodnih organizmov...). Vse to bo vplivalo na izbolj- šanje življenjskega okolja in kakovosti življenja (Vlada RS, 2016).
Tekom projekta se je med različnimi strokami in alpskimi državami usklajeval sam koncept, to je predvsem prepoznavanje nabora ekosistem- skih storitev, ki jih alpski vodotoki in njihov vodni prostor lahko nudijo, to je od oskrbovalnih sto- ritev, kot je pridelava hrane in lesa, preko urav- nalno vzdrževalnih storitev, kot so samočistilnost in ohranjanje habitatov, do kulturnih storitev, kot so izobraževanje in rekreacija, pa tudi do nečisto ekosistemskih storitev, kot je proizvodnja vodne energije in plovbe. Kot podpora se je razvilo več orodij in pripravil pregled podpornih raziskav in li- terature, kar je tudi dostopno prek spleta (https:// www.alpine-space.eu/projects/hymocares/en/ home). Na primer vzpostavila se konceptualna mreža s katero se poveže ukrepe, funkcije ter eko- sistemske storitve z namenom ocene učinkov po- sameznih ukrepov na razpoložljivost ekosistem- skih storitev, to je njihovo povečanje, zmanjšanje ali brez vpliva (Rozman in sod., 2018). To orodje uporabnikom omogoča hitro preveritev na kate- re funkcije in posledično ES določen ukrep vpliva ter hkrati ponuja reference na raziskave, orodja in metode, s katerimi se lahko ti vplivi kvalitativno in tudi kvantitativno ovrednotijo.
Slika 1 – Pilotno območje Drave med jezom Melje in Ptujskim jezerom (privzeto območje Previdnostnega koridorja iz projekta SEE River; http://www.see-river.net/library-slo.html)
Za testiranje in preverjanje učinkovitosti je bilo iz- branih tudi več pilotnih območjih. V Sloveniji smo izbrali pilotno območje reke Drave od jezu Melje do korena Ptujskega jezera (dolžina okoli 26 km; Slika 1), ki smo ga površinsko opredelili z obmo- čjem do prvih rečnih teras, to je s Previdnostnim koridorjem (Bizjak in sod. 2014).
Za vzpostavitev konkretne metode za oceno učin- kov ukrepov na ES in tudi podajo konkretnega vrednotenja smo tekom projekta izvedli 3 delav- nice, na katerih smo:
– predvideli način ocenjevanja vpliva določenega ukrepa na ES posamezno in kumulativno ter izbrali pomembne ekosistemske storitve, ki ih zagotavlja obravnavano območje, določili nabor ukrepov,
– izbrali indikatorje po katerih se določi ocena vpliva ukrepa na ES,
– prikazali in prediskutirali rezultate pred in po izvedbi ali implementaciji izbranega ukrepa in preverili možnost uporabe koncepta ES v de- janskih postopkih odločanja.
Metodologija
Način vrednotenja vplivov na ekosistemske storitve
V prvem koraku smo torej določili način ocenje- vanja. Ker gre za vrednotenje koristi, pri katerih je negotovost vrednotenja v monetarnem smis- lu velika in imajo zelo različne vrednostne enote (proizvodnja elektrike, razpoložljiva površina za kmetijstvo, gladina podtalnice itd.) smo izbrali večkriterijski pristop (Šantl, 2018), ki temelji na normirani oceni vplivov ukrepov na razpoložljivost posameznih ES ter v skupnem seštevku. Primer podaja Slika 4. Z ukrepom U2 se zmanjša razpolo- žljivost ES1, razpoložljivost ES2 in ES4 se poveča, na razpoložljivost ES3 pa ni vpliva tega ukrepa. Glede na seštevek se za ukrep U2 ugotavlja, da se kumulativno poveča razpoložljivost obravnavanih ES, zato bi bil v takem primeru ukrep U2 kumula- tivno učinkovit.
Slika 2 – Vrednotenje sedanjega stanja (SS) in ukrepov (U1, U2, ...) z vidika trenutne razpoložljivosti in vpliva na razpoložljivost ES in AOS, in to posamezno in kumulativno (∑ES)
Uporaba koncepta ekosistemskih storitev kot podpora oceni učinkovitosti vodarskih ukrepov
151


Sašo Šantl, Davor Rozman, Luka Javornik
Izbor pomembnih ekosistemskih storitev
V sklopu projekta HyMoCARES je bil pripravljen izhodiščni nabor ekosistemskih storitev vodnega in obvodnega prostora, ki so prisotne na alpskem in tudi predalpskem območju.
Slika 3 – Ugotavljanje biotskega in abiotskega deleža, ki je potreben za razpoložljivost določene ES in AOS
Vključene so tudi tako imenovane abiotske okoljske storitve (AOS), kot so proizvodnja elek- trike, plovba ali odvzem sedimentov, kot surovina. Za opredelitev storitve kot AOS je izhodišče, da je razpoložljivost neke storitve okolja v obravnava- nem območju/odseku izključno odvisna od neži- vega dela. Na primer proizvodnja hidroenergije je odvisna samo od količine vode in padca obravna- vanega območja, ne glede na to ali je to območje popolnoma pozidano, razvrednoteno, ali porašče- no z gozdom ali kultivirano.
Omenjena razdelitev na ES in AOS je lahko vpra- šljiva v primeru upoštevanja koristi ali storitev izven območja obravnave. Jasne meje med ob- močjem obravnave in zunanjim delom ni, je bolj stvar odločitve. Na primer poraščenost obravna- vanega območja z gozdovi lahko vpliva na mikro
klimatske razmere tudi izven območja ali blaženje sušnih in visokovodnih pretokov dolvodno. Enako velja za vhodni robni pogoj, vhodni hidrološki re- žim, ki je za proizvodnjo električne energije bolj ugoden v primeru poraščenosti povirja z gozdovi, saj se zmanjšuje erozija (manjši stroški obratova- nja in vzdrževanja), ter blažijo sušni pretoki, kar izboljšuje proizvodnjo elektrike.
Iz nabora možnih ES in AOS so bile za obravna- vano območje reke Drave izbrane ključne stori- tve, ki ih podaja naslednja preglednica. V pregle- dnici je podana tudi normirana pomembnost (ali utež) posamezne storitve, kakor so jo prepoznali udeleženci delavnice. Delavnice so se udeležili predstavniki upravljanja voda, izvajanja javno go- spodarske službe, kmetijstva, ohranjanja narave, ribištva, rekreacije in turizma, energetike ter razi- skav in izobraževanja s področja upravljanja voda.
Možni ukrepi
Pri prepoznavanju možnih ukrepov, s katerimi bi vplivali na hidromorfološko stanje in posledično pozitivno (ali tudi negativno) na razpoložljivost prepoznanih ključnih storitev tega prostora, smo se naslonili na pretekle študije (SEE RIVER in LI- VEDrava), usmeritve projekta HyMoCARES in iz- sledke delavnice. Najbolj izpostavljeni so bili nas- lednji ukrepi:
– Protipoplavni ukrepi (nasipi),
– Vzpostavitev zveznosti transporta sedimentov, – Povečanje Qes (dinamični Qes),
– Vzdrževanje prodišč (habitati),
– Obnova rečnih rokavov in mrtvic,
– Širitev struge (odstranjevanje prodišč),
– Protierozijski ukrepi, npr jezbice,
– Ureditev poplavnih območij za kontroliran odtok
poplavnih voda s stabilizacijo erozijskih odse- kov.
1. KMETIJSTVO 0,88
2. Pitna voda 0,41
3. Industrijski namen 0,35
Skupina ES/AOS
Identificirana ES/AOS
Utež (wi)
Oskrbovalne storitve
Uravnalne in vzdrževalne storitve
Kulturne storitve
Abiotske okoljske storitve
VODOOSKRBA
4. ZADRŽEVANJE HRANIL / SAMOČISTILNA SPOSOBNOST 0,15
5. POPLAVNA VARNOST 0,94
6. OHRANJANJE HABITATOV 0,76
7. ESTETSKA VREDNOST KRAJINE 0,15
8. VODNE AKTIVNOSTI 0,76
9. HIDROENERGIJA 1,00
Preglednica 1 – Prepoznane ključne storitve pilotnega območja reke Drave z opredelitvijo njihove pomembnosti (uteži)
152


Pojavilo se je tudi nekaj drugih predlogov ukrepa- nja. Na primer poglobitev struge reke Drave, s či- mer bi se povečala pretočnost struge Drave in po- sledično izboljšala poplavna varnost. Reka Drava ima znotraj struge dejansko že malo sedimentov, v več odsekih je dno erodirano do nepropustnih kamnin. Nepropustne ali slabo prepustne pla- sti so sestavljene v severozahodnem delu polja iz miocenskega laporja, v osrednjem, južnem in vzhodnem delu pa iz zbitega pliocenskega peska, proda, konglomerata in gline (Žlebnik, 1982). Ker menimo, da je ohranjanje določene plasti sedi- mentov vitalnega pomena za življenjske združbe v reki Dravi in njeno samočistilno sposobnost, ker bi bilo za poglabljanje struge potrebno dejansko že odstranjevati trdno podlago struge in ker bi se s tem v dolvodnem odseku povečal vpliv Ptu- jskega jezera v smeri gorvodni oziroma gladina Ptujskega jezera predstavlja spodnji robni pogoj, menimo, da tak ukrep ni sprejemljiv.
Določitev indikatorjev ocenjevanja in ocenjevalnih funkcij
Pri vrednotenju (kvantitativnem in tudi kvalitativ- nem) je treba določiti indikatorje za vrednotenje vplivov ukrepov na razpoložljivost/zalogo ES in AOS. Podpora ugotavljanju vplivov ukrepov na ES in AOS v projektu HyMoCARES so bili hidrodina- mično modeliranje, modeliranje transporta sedi- mentov in habitatno modeliranje. Poleg tega so se določeni vplivi posredno preko omenjenih mode- liranj vrednotili tudi z vplivom na razpoložljivost fizikalnih dimenzij, kot so na primer površina na- menjena za rabo določene ES, biomasa reprezen- tativne vrste, stopnja raznolikosti v prostoru ali variacija globin vode.
Slika 4 podaja indikatorje, s katerimi se je vredno- tilo vplive na razpoložljivost posamezne izbra- ne storitve. Skupna ocena razpoložljivosti vseh ključnih storitev je izračunana s seštevkom ocen vseh ključnih storitev, kateri ocena je dobljena z zmnožkom ocene in uteži (Preglednica 1).
Za vsak indikator je bilo treba določiti normirano ocenjevalno funkcijo, ki pa je določena na podla- gi različnih analiz, od hidrodinamičnega mode- liranja, habitatnega modeliranja do prostorskih analiz karakteristik pokrovnosti tal in na primer potenciala pridelka na letni ravni za prisotne sku- pine poljščin. Omenjeno smo s strokovnjaki posa- meznih področij vezanih storitev obdelali na drugi delavnici. Na delavnici je bilo ugotovljeno, da pri takšnem pristopu lahko pride do prevelikih poe- nostavitev, ki lahko vodijo v napačno oceno vpliva na posamezno storitev. Na primer pri oceni vpli- va na ohranjanje habitatov je bilo izpostavljeno, da je vezanje stanja habitatov samo na habitatno modeliranje, ki je v našem primeru vezano samo
na eno ribjo vrsto, to je sulca, lahko preveč poe- nostavljeno. Namreč habitati vzdolž reke Drave niso vezani samo na ribje vrste ampak gred za območje, ki je habitatno pomembno tudi za vrste, ki živijo v obvodnem svetu, travnikih in gozdovih. S komentarjem se seveda strinjamo, in bi bilo smi- selno v prihodnje narediti dodatne raziskave za pravilnejšo oceno celotnega varnostnega koridor- ja iz vidika vplivov na stanje habitatov. Ne glede na to menimo, da gre pri skupni obravnavi eko- sistemskih storitev in iskanju skupne ocene tudi za sinergijske učinke. Drugače povedano, če se razpoložljivost ene storitve izboljša, to pozitivno vpliva tudi na razpoložljivost druge storitve.
Na primer, pri vrednotenju vplivov na storitev Estetska vrednost krajine spremljamo zmnožek dveh indikatorjev. Prvi je Shannonov indeks ra- znolikosti (SHDI). SDHI ocenjuje neko območje glede na število različnih tipov zemljišč po rabi in/ali pokrovnosti na območju obravnave in dele- že njihovih površin. Bolj ko so deleži upoštevanih tipov zemljišč površinsko enakomerno zastopani, višji je SHDI. Torej SHDI se nanaša na raznolikost in številčnost različnih tipov zemljišč (Ramezani, 2012). Drugi indikator krajinske raznolikosti je indeks gostote »zaplat« (Patches Density Index; PD). PD je bil dodatno uporabljen za upoštevanje prostorske razporeditve ali sestave vrst pokrov- nosti tal. Zaplata predstavlja zvezno območje enakovrstnega tipa tal, indeks gostote pa izraža število zaplat v celotnem obravnavanem območju (Hermes in sod., 2018). Da pridobimo optimal- no oceno ocenjevalne funkcije (vrednost 1), smo predpostavili, da je optimalna velikost zaplate v smislu krajinske raznolikosti velika 1 ha.
Slika 4 – Določitev indikatorjev za oceno vplivov ukrepov na razpoložljivosti izbranih storitev in način določitve skupne ocene z upoštevanjem pomembnosti (uteži) ključnih storitev
Na pilotnem območju smo prepoznali šest tipov površin glede na pokrovnost, med katerimi sta
Uporaba koncepta ekosistemskih storitev kot podpora oceni učinkovitosti vodarskih ukrepov
153


Sašo Šantl, Davor Rozman, Luka Javornik
tudi gozd in travnik, ohranjanje slednjih dveh je dejansko pomembno za ohranjanje habitatov, ki so prepoznani in tudi varovani na pilotnem ob- močju. Torej z ohranjanjem in višanjem uravno- težene prisotnosti gozdnih in travniških površin se izboljšuje razpoložljivost storitve Estetska vrednost krajine ter tudi posredno razpoložlji- vost storitve Ohranjanje habitatov. Omenjeno je seveda hipoteza, ki jo je treba preveriti, vsaj na podlagi bolj uveljavljenih pristopov pri vrednote- nju storitev na varovanih območjih (Žujo in sod., 2010).
Predstavitev izbora vseh indikatorjev in določi- tev ocenjevalnih funkcij, ki je praviloma obsežna iz vidika pridobivanja podatkov in analiz, presega obseg tega članka, zato podajamo, glede na raz- prave z deležniki, aktualen primer. Spodnja slika prikazuje način določitve ocenjevalne funkcije za oceno razpoložljivosti storitve Ohranjanje habita- tov, ki temelji na habitatnem modeliranju, ki teme- lji na oceni habitatne primernosti reke Drave za izbrano preferenčno ribjo vrsto sulec pri različnih pretokih oziroma kasneje tudi pri oceni različnih ukrepov. Sulec, ki je ogrožena vrsta, v Dravi pa se je v Sloveniji ohranil le še na dveh krajših odsekih (pod Mariborom in pri Ormožu), je prepoznana kot preferenčna (ang. Flagship) vrsta za reko Dravo na tem odseku.
Slika 5 – Določitev funkcije vrednotenja vpliva ohranjenega pretoka na habitatno primernost, kot podlaga za oceno razpoložljivosti izbranih storitev
Ocena temelji na izbranih parametrih, ki so hit- rost vode, globina vode in substrat (sedimentna sestava dna), ki jih je treba pridobiti (izračunati) po celotnem odseku reke Drave za izbrano serijo pretokov od 0 do 300 m3/s. Izračuni temeljijo na 2D hidrodinamičnem modeliranju, s katerim se pridobi za vsako modelno celico znane površine parametra globina in hitrost vode, ter na oceni sestave dna. Spodnja slika prikazuje normira- ne funkcije, ki podajo primernost vrednosti za izbrane parametre za odraslega sulca. Sestavo dna ali substrat smo ocenili na podlagi izvede- nih študij in na podlagi modeliranja transporta sedimentov.
Ocena primernosti posamezne prostorske enote se izvede s produktom ocene po vseh treh para- metrih (Indeks primernosti, ang. Suitability In- deks), kot jih prikazujejo grafi na levi strani zgor- nje slike. Zatem se določi mejna vrednost indeksa primernosti in sešteje površine vseh celic, katerih vrednost indeksa primernosti je nad izbrano mej- no vrednostjo. Za primerno vrednost smo izbrali vrednost večje ali enako 0,75. Graf zgoraj desno na zgornji sliki prikazuje odvisnost velikosti povr- šine reke Drave v hektarjih, kjer je ocena indeksa primernosti višja ali enaka 0,75 oziroma primerno omočeno površino (ang. Weighted Usable Area – WUA). Iz grafa je razvidno, da bi bilo največ pri- merne površine, skoraj 20 ha, pri pretokih okoli 140 m3/s. Zaradi ocenjevanja na podlagi normi- ranih vrednosti, graf spodaj desno (zgornja sli- ka) prikazuje normirano ocenjevalno funkcijo, ki je bila določena na podlagi normiranja zgornjega grafa.
Rezultati
Za testni primer vpliva določenega ukrepa na raz- položljivost ES in AOS na podlagi predstavljenega pristopa smo preverili možnost dviga pretoka v strugi reke Drave z 10/20 m3/s na 10/20/30 m3/s kot prikazuje Slika 6. Glede na razpoložljive podat- ke o tehničnih karakteristikah in oceni letne proi- zvodnje električne energije in njenega zmanjšanja zaradi ohranjanja pretokov v reki Dravi (Juvan in sod., 1995) je na grafu Slike 6 prikazana tudi veza- na izguba proizvodnje elektrike v HE Zlatoličje po mesecih za oba scenarija sedanje stanje (SS) in predvideni ukrep dviga pretoka v reki Dravi (U1).
Slika 6 – Prikaz ohranjanja pretoka v reki Dravi in vezana izguba proizvodnje električne energije v HE Zlatoličje
Po izvedeni analizi in izračunih smo dobili rezul- tate o oceni razpoložljivosti obravnavanih storitev za sedanje stanje in stanje po izvedbi ukrepa dvi- ga pretoka v reki Dravi (storitve so oštevilčene v skladu z oštevilčenjem iz Preglednice 1).
154


Preglednica 2 – Ocena razpoložljivosti ES in AOS za sedanje stanje in izbrani ukrep
Razprava, zaključki in nadaljnje delo
Kot je bilo že povedano, je bil pristop, izbor ključ- nih storitev, prepoznava njihove pomembnosti ter določitev indikatorjev in ocenjevalnih funkcij za oceno vplivov ukrepov na razpoložljivost sto- ritev obravnavano tudi z deležniki preko delavnic in druge komunikacije. Na zadnji tretji delavnici smo deležnikom različnih interesnih sektorjev, ki spremljajo razpoložljivost posameznih izbranih storitev, predstavili rezultate in izvedli razpravo. Na podlagi rezultatov se ugotavlja, da izvedeni ukrep pozitivno vpliva na razpoložljivost storitev, Ohranjanje habitatov in Vodne aktivnosti. Na raz- položljivost storitev Kmetijstvo, Vodooskrba (pitna in industrijska voda), Zadrževanje hranil in Estet- ska vrednost krajine ni prepoznanega vpliva, na razpoložljivost AOS Hidroenergija pa ima nega- tiven vpliv. Skupna razpoložljivost storitev je pri izvedbi takega ukrepa višja.
Ne glede na to, da dobro ekološko stanje ni po- sebej določeno kot ES, sklepamo, da izboljšanje habitatne primernosti posredno izboljšuje tudi ekološko stanje. Za boljšo vključitev cilja dosega- nja dobrega ekološkega stanja voda v koncept, bi se lahko v storitev Zadrževanje snovi / Samoči- stilnost vključil še kak dodaten indikator, vendar je pri tem biti pozoren, da ne bi prihajalo do pod- vajanja upoštevanja določene koristi (Bo-Jie Fu in sod., 2011).
V razpravi se je obravnavalo več vsebin, izpostavi- li bi pa predvsem bistveno, to je zmanjšanje proi- zvodnje elektrike. Slednje je namreč zelo pereče, saj gre za pomemben prihodek hidroenergetske- ga podjetja, lokalnih skupnosti in tudi države, za katero pa je pomembna samooskrba z električno energijo in doseganje cilja povečanja deleža ob- novljivega vira energije ter posledično zmanjša- nja izpustov toplogrednih plinov. HE Zlatoličje je slovenska najmočnejša HE in že samo dodatno povečanje pretoka v reki Dravi za 10 m3/s tekom celega leta predstavlja izpad proizvodnje v višini okoli 20 GWh/leto. Za primerjavo v odseku reke Mure, kjer je bila načrtovana HE Hrastje – Mota, je bila predvidena letna proizvodnja v višini okoli 80 GWh/leto.
Torej pri odločanju o ukrepih je bistvenega po- mena, kako nasloviti storitve, katerim izvedba določenega ukrepa zmanjšuje razpoložljivost, še
zlasti če so poslovno in gospodarsko pomembne. V tej smeri vidimo predvsem iskanje odgovorov na naslednja vprašanja in izzive:
– ali povečanje razpoložljivosti določene storitve
dejansko podpira dejansko povpraševanje (lo- kalno, nacionalno in širše) po tej storitvi? Na primer, ali je v območju obravnave dejansko prisotna potreba po povečanju turistične in re- kreacijske ponudbe, ki je povezana z vodnimi aktivnostmi in biodiverziteto?
–ali povečanje razpoložljivosti drugih storitev ekonomsko in poslovno lahko odtehta zmanj- šanje razpoložljivosti določene ekonomsko in poslovno pomembne storitve? Na primer, ali bo povečana turistično rekreacijska dejavnost, iz- boljšanje mikroklimatskih razmer, stanja voda in habitatov s pozitivnimi posledicami na zdrav- je, ekonomsko in poslovno odtehtala izgubo pro- izvodnji električne energije?
– ali se zaradi povečanja razpoložljivosti določe- nih storitev, povpraševanje po storitvi, katere razpoložljivost se zmanjša, lahko zmanjša? Na primer, ali bi preusmeritev določenega dela re- kreacijskih aktivnosti lokalnega prebivalstva v lokalno okolje, zmanjšalo porabo energije?
– ali je možno z dodatnimi ukrepi izničiti ali vsaj zmanjšati negativen vpliv na razpoložljivost do- ločene storitve? Na primer, ali lahko z instalacijo ene ali več mHE za izrabo pretoka na jezu in tudi vzdolž reke Drave zmanjšamo izpad proizvodnje elektrike?
Ne glede na pomisleke glede pravilnosti rezulta- tov in potrebo po dodatnih raziskavah, ugotavlja- mo, da vključevanje koncepta ekosistemskih sto- ritev v preveritev učinkovitosti vodarskih ukrepov nudi podlago, da se objektivno izmenjajo različna mnenja ter da se različni, tudi navzkrižni, prisotni cilji na lokalni in širši ravni medsebojno preve- rijo in uskladijo. Koncept ES ali podobni pristopi predstavljajo podlago za usklajeno medsektorsko odločanje in sprejemanje posameznih sektorskih ciljev, kar zagotavlja podlago tudi za njihovo učin- kovito implementacijo.
Uporaba koncepta ekosistemskih storitev kot podpora oceni učinkovitosti vodarskih ukrepov
155


Sašo Šantl, Davor Rozman, Luka Javornik
Viri
Bizjak, A., Marovt, L., Skrt, P., Softić, M., Bašelj, A., Cunder, M., Grmovšek, A., Kristan, M., Šantl, S., Šavli, K., Veberič, S. 2014. Za sodobne reke v Jugovzhodni Evropi : SEE River : zaključna publikacija projekta. 42 str.
Bo-Jie Fu, Chang-Hong Su, Yong-Ping Wei, Ian R. Willett, Yi- -He Lü, Guo-Hua Liu. 2011. Double counting in ecosystem services valuation: causes and countermeasures. Ecolo- gical Research, Volume 26
Hermes,J.,Albert,C.,von Haaren,C.,2018. Assessing the aesthetic quality of land scapes in Germany. Ecosystem Services 31, 296–307.
Juvan, S., Kaligarič, S., Vrhovšek, D., Smolar, N., Krušnik, C., Kosi, G., Kranjc, U. 1995. Določitev ekološko sprejemlji- vega pretoka v strugi Drave med Mariborom in Ptujem. Mišičev vodarski dan 95‘, str. 72-82.
Vlada RS. 2016. Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja. Uradni list RS, št. 67/16. Načrt upravljanja voda na vodnem območju Dona- ve za obdobje 2016-2021. str. 234.
Ramezani, H. 2012. A Note on the Normalized Definition of Shannon’s Diversity Index in Landscape Pattern Analysis. Environment and Natural Resources Research Archives Vol. 2, No. 4 (2012), str. 54 - 60
Rozman, D., Javornik, L., Mićić, T., Šantl, S.. 2018. Uvajanje koncepta ekosistemskih storitev za oceno učinkovitosti ukrepov na zmanjšanje hidromorfoloških obremenitev. V: Zbornik referatov. 29. Mišičev vodarski dan 2018, str. 194-198.
Šantl, S. Kriteriji in indikatorji za analizo primernosti gospo- darske rabe vode: doktorska disertacija 2018.
Sušnik Bajec, S. Zabric, D., Šantl, S., Podgornik, S., Jenič, A., Čarf, M., Bric, B., Pliberšek, K., Javornik, L., Snoj, A. 2016. Izdelava strokovnih podlag za ohranjanje habitata in po- pulacije sulca na območju srednje Save: zaključno poro- čilo o rezultatih opravljenega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) „Zagotovimo.si hrano za jutri“ 2011-2020
Žlebnik, L. 1982. Hidrogeološke razmere na Dravskem po- lju - Hydrogeology of the Drava field. Geologija 25/1, str. 151-164.
Žujo, J., Danev, G. 2010. Uporaba metod za vrednotenje ekosi- stemskih storitev na varovanih območjih narave. Varstvo narave, letnik 24, številka 24, str. 65-84.
156


RENATURACIJA VODOTOKA STRŽEN
V KLJUČIH IN NA OBMOČJU BELEGA BREGA NA CERKNIŠKEM JEZERU
mag. Rok Fazarinc, univ.dipl.inž.grad. IZVO-R d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana Barbara Bolta Skaberne, Notranjski regijski park, Tabor 42, 1380 Cerknica
Irena Likar; Notranjski regijski park, Tabor 42, 1380 Cerknica
Povzetek
V prispevku je prikazan projekt in izvedba rena- turacije, oziroma ponovna vzpostavitev prvotne struge Stržena na območju dveh največjih okljukov znotraj območja presihajočega dela Cerkniškega jezera. V 1. polovici 20. stoletja je Vodna zadruga iz Cerknice izvedla regulacijska dela na ponornem in dotočnem delu pritokov jezera. Izvedli so pre- kope (izravnavo) na dveh odsekih Stržena ter del- no regulacijo Žirovniščice, Lipsenjščice, Tresenca in Goriškega Brežička. V okviru projekta LIFE 06 NAT/SLO/00069 je bila pripravljena projektna do- kumentacija in pridobljeni pogoji nosilcev urejanja prostora skladno s takratno zakonodajo ter izve- deni dve manjši renaturaciji na Goriškem Brežičku in Tresencu. V preteklih treh letih je Notranjski re- gijski park (NRP) uspešno kandidiral na dveh pro- jektih, to je KRAS.RE.VITA in LIFE STRŽEN. V okviru teh dveh projektov je NRP naročil in pridobil pro- jektno dokumentacijo PZI ter na podlagi javnega razpisa pristopil k operativnih izvedbi dveh ključ- nih renaturacijskih posegov na vplivnem območju Stržena in sicer na območju Belega brega in v Klju- čih. Obsežna operativna dela se izvajajo na obeh območjih. Zaradi časovnih omejitev, ki so pred- vsem posledica značilnosti presihajočega jezera in drugih naravovarstvenih pogojev, je predvidena izvedba del v dveh oziroma treh letih znotraj mo- žnega termina (od 1. avgusta do 15. septembra). Dela na obeh projektih so se v letošnjem letu iz- vedla v obsegu, ki je večji od povprečno predvi-
dene letne dinamike. Na območju Belega brega je izvedenih približno 40 % operativnih del, na ob- močju Ključev pa 70% operativnih del.
Uvod
Prispevek opisuje operativno izvedbo del renatu- racije Stržena na dveh lokacijah dolžine 2600 in 2100 m, organizacijo izvedbe in pristop, ki je pri- lagojen značilnostim presihajočega Cerkniškega jezera. Predstavljeni so predvideni posegi in pri- čakovani problemi ter dejanski potek del glede vremske pogoje in glede na slabo nosilna jezer- ska tla, kjer se odvija izkop in premeščanje več kot 110.000 m3. Kljub temu, da je izvedba renaturacije predvsem gradbeni poseg s prevladujočim dele- žem zemeljski del, projekt predstavlja renaturaci- jo, katere cilj je povrnitev struge Stržena v prvotno obliko in s tem bistveno izboljšanje parametrov, ki vplivajo na ekosistem najpomembnejšega dotoka Cerkniškega jezera.
Hidrografske in hidrološke značilnosti Ljubljanice
in Cerkniškega jezera
Območje Cerkniškega polja je del kraškega zaled- ja povodja Ljubljanice. Kraško zaledje Ljubljanice se poleg Tržaškega krasa uvršča med klasične
Renaturacija vodotoka Stržen v Ključih in na območju Belega brega na Cerkniškem jezeru
157


Rok Fazarinc, Barbara Bolta Skaberne, Irena Likar
kraške predele Evrope. En najbolj zanimivih po- javov na tem območju je vsekakor presihajoče Cerkniško jezero, poleg tega pa so posebnosti tudi ponikalnice Pivka, Unica in Ljubljanica ter številne kraške jame.
Reka Ljubljanica zbira vode s skrajnega SZ dela dinarskega gorstva in pripada kot desni pritok Save donavskemu delu Črnomorskega porečja. Hidrološko območje Cerkniškega polja s pritoki je veliko 242 km2. Vode se na območje Cerkniškega polja stekajo z loškega območja, ki je veliko 185 km2 in bloškega območja, ki je veliko 47 km2. Sku- paj so vsa tri območja velika 474 km2, kar pred- stavlja skoraj 43% celotnega porečja Ljubljanice pred izlivom v Savo.
Poleg dotokov kraških zalednih voda iz Loškega polja in Bloške planote dotekajo še znatne količine vode na Cerkniško polje po površini ali v podta- lju. Iz vzhodnega in severnega roba vode dovajajo Lipsenjščica, Žirovniščica, Martinski potok, Gra- hovščica in Goriški Brežiček. Na zahodnem obro- bju polja voda doteka izpod Javornikov skozi stal- ne ali občasne izvire Tresenca, Otoškega Obrha, Mrzleka ter skozi Vranjo jamo in Suhodolnico. Iz skrajnega severovzhodnega obrobja vode dovaja Cerkniščica, ki ima edina videz nekraškega povr- šinskega vodotoka.
Ravno dno Cerkniškega polja meri okrog 36 km2. Nižje vode ponikajo predvsem v obrobnih požiral- nikih Narte, Kamnje in Svinjske jame ter števil- nih talnih požiralnikih, ki so razporejeni po osre- dnjem delu (dnu) polja v dober kilometer široki coni. Ta se od Rešeta, Vodonosa in Retja širi proti jugu, pod vznožje Javornikov, preko Bečkov, Si- tarice, Velike in Male Ponikve do požiralnikov in estavel Gebna, Kotla in Čepljence v Zadnjem kraju ter Lovišča na vzhodni strani Otoka. Večji del leta so talne ponikve poplavljene, ob suši pa se pa se v njih izgubijo še zadnje vode, ki pritekajo na po- lje. Pritočni sta vhodna in južna stran ter deloma zahodna stran. Poleg površinske Cerkniščice s približno 47,5 km2 zaledja se stekajo z dolomitnih bregov Slivnice manjši studenci v Martinjščico in Grahovščico. Nekaj izdatnejši so na vzhodni stra- ni polja še kraški izviri Žerovniščice in Lipsenjšči- ce oziroma Steberščice, ki jih napaja Bločica z Bloškega polja in voda s sosednjega kraškega zaledja, ki se pretaka skozi 8 km dolgo Križno jamo. Glavne kraške vode izvirajo v JV kotu polja v Obrhu in Cemunu ter drugih izvirih, ki odtekajo v Stržen neposredno z Javornikov in Snežnika. Pomemben del prispeva sosednje Loško polje. Dotoki pogosto znatno presegajo odtoke, zato se Cerkniško polje spremeni povprečno za 8 me- secev na leto v kraško jezero, ki včasih tudi vse leto ne presahne. V njem se ob najvišjih vodah, ko seže gladina na koto 552 m n.v., nabere 80 mili- jonov m3 vode.
V času poplav na Cerkniškem polju (in tudi na ostalih sosednjih) ni možno izmeriti dotočnih,
pretočnih in odtočnih količin. Zaradi dolgotrajnos- ti poplav so prav na Cerkniškem jezeru te količine najtežje določljive.
Na območju Cerkniškega jezera delujeta dve vo- domerni postaji ARSO (merski mesti), to je na mo- stu čez Stržen pri Dolenjem jezeru in pri mostu pri Gorenjem jezeru. Obe postaji beležita predvsem gladino, saj so podatki o pretoku v času ojezeritve nerelevantni. Podatki obeh postaji kljub temu po- dajajo osnovno dinamiko polnjenja in praznjenja jezera (predvsem časovni zamik).
Opis projekta in izvedbe prve faze renaturacije v letu 2019
Osnovna projektna dokumentacija v fazi IdZ in PGD je bila izdelana v okviru projekta LIFE 06 NAT/SLO/00069. Za operativno izvedbo sta bili v okviru obeh novih projektov (KRAS.RE.VITA in LIFE STRŽEN) v letu 2018 izdelani dokumentaciji PZI in PZR.
V dokumentaciji je prikazano območje Cerkniške- ga jezera, kjer je predvidena renaturacija oziroma preoblikovanje izravnane trase Stržena v prvotni potek vodotoka. Območja posega se nahaja na zunanjem delu pogoste ojezeritve, kjer so bila v preteklosti izvedena regulacijska dela najbolj iz- razita.
Slika 1: Prikaz hidrografske mreže z okvirnim območjem Cerkni- škega jezera in območjem renaturacije obeh odsekov Stržena (vir: Atlas voda)
Pričakovani rezultati renaturacije so počasnejši odtok nizkih vod z območja presihajočega jezera, dvig nivoja talne vode, zastajanje vode v depresi- jah in rokavih vodotokov ter nazadnje tudi višja stalna gladina talne vode in sprememba razmerja tla - voda. S podaljševanjem strug vodotokov, ob- novo nekdanjih rokavov in meandrov se bo pove- čala vodna površina Stržena, kar bo ugodno vpli- valo na ohranitev vodnih, obvodnih in močvirskih habitatov.
158


Renaturacija vodotoka Stržen v Ključih in na območju Belega brega na Cerkniškem jezeru
obstoječe stanje
načrtovano stanje
dolžina povpr. prerez
[m] [m2]
1200 2,6
1100 3
650 33
520 33
prevo- dnost
[m3/s]
1.2 - 1.4
1.0 - 1.8
10 - 12
10 - 14
volumen dolžina
[m3] [m]
2300 1700
3150 1800
23500 2500
19000 2100
povpr. prevo- prerez dnost
[m2] [m3/s]
2,9 1.2 - 1.4
3,25 1.0 - 1.8
33 10 - 12
33 10 - 14
17 4
8.3 4 - 7
volumen
[m3]
3670
5400
95100
77000
35110
35560
Gorički Brežiček
Tresenec
Stržen Beli breg
Stržen Ključi
Lipsenjščica
Žerovniščica
870 13.3 4 21220 1350
1810 8.5 4 - 7 25900 3100
Preglednica 1: Osnovne geometrijske in hidravlične značilnosti načrtovanih renaturacij. Debelo tiskano sta označeni renaturaciji, ki sta vsebina prispevka.
Priprava projektov
V prvi fazi načrtovanja je bila izdelana analiza sta- nja obravnavanega območja ob uporabi dosegljivih strokovnih podlag, obstoječih podatkov iz državnih in drugih baz podatkov, kartografskega materiala (DOF, TTN, DKN, Franciscejski kataster in v drugi fazi načrtovanja predvsem posnetek LIDAR.), ob- stoječih sektorskih podatkov, geodetskih izmer te- rena, geoloških raziskav in terenskih ogledov. Prvotne trase vodotokov so prvi fazi načrtovanja določene na podlagi naslednjih podatkov:
– TTN 5000,
– veljavni kataster zemljišč na območju Cerkni-
škega jezera,
– digitalni ortofoto posnetki ter
– terenskimi ogledi (preverjanje sprememb v ra-
stlinskem pokrovu, spremljanje količine vode na površini in v vodotokih, geološke in geomorfolo- ške značilnosti prostora).
V času načrtovanja PGD (leto 2007) so bile skla- dno s takratno zakonodajo pridobljene smernice nosilcev prostora:
– Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Sektor za
vode,
– Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Sektor za
varstvo narave,
– Zavod RS za varstvo narave,
– Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
– Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Po-
stojna,
– Zavod za ribištvo Slovenije,
– Ribiška družina Cerknica,
– Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obramb-
ne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
– Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in
reševanje,
– Občina Cerknica – lokacijska informacija.
Na podlagi teh smernic se je v okviru takratnega projekta pristopilo k izvedbi dveh manjših renatu- racij, to je Goriškega Brežička in Tresenca. Obnova prvotne struge Stržena, ki se izvaja v letošnjem letu, je skladno z mnenjem NRP, nadaljevanje del. Za izvedbo obnove prvotnih strug Stržena sta iz- delani dve ločeni dokumentaciji PZI glede na loka- cijo posega in vsebino projekta.
V okviru projekta KRAS.RE.VITA je na zgornjem delu posega med prečkanjem ceste Gorenje Je- zero – Otok in izlivom Lipsenjščice v Stržen (Je- zerski Obrh) načrtovano aktiviranje starega roka- va Jezerskega Obrha, ki je poimenovan Beli breg. Dolžina sedanje struge je približno 600 m, aktivi- ranje novega rokava pa je predvideno na dolžini približno 2580 m.
Slika 2: Izsek iz načrta renaturacije meandra Beli breg (vir: grafične priloge projekta PZI)
Obnova prvotne struge je bila načrtovana skladno s smernicami nosilcev urejanja prostora. Velikost prečnega prereza obnovljene struge je v povpre- čju enaka, kot pri naravni strugi ali na območju prekopov. Širine struge so med 10 in 20 m, glo-
159


Rok Fazarinc, Barbara Bolta Skaberne, Irena Likar
bine načrtovane struge pa med 1,5 in 2,5 m. V PZI so bile opredeljene faze izkopa v pasovih glede na operativni doseg strojne mehanizacije. Izkop v vertikalni smeri je bila prav tako predviden v dveh fazah, in sicer izkop ruše s koreninskimi prepleti močvirske trave ter izkop jezerske gline do na- črtovane globine. Tlorisno je bila načrtovana ob- lika struge, ki se prilagaja zemljiškemu katastru in s tem prvotni strugi. Na posameznih območjih, kjer to dopuščajo oblikovanost terena (relief) in lastništvo, so bile predvidene dodatne razširitve in poglobitve. Glede na dolžino ureditve in velikost rečne struge predlagana renaturacija predstavlja izredno velik gradbeni poseg, saj je bila predvide- na prestavitev več kot 80.000 m3 zemljine. Prav tako je bila načrtovana izvedba transportnih poti za dostop delovišča in za transport izkopane ze- mljine do prekopa sedanje struge, oziroma do lokacije odlaganja viškov izkopane zemljine. Utr- ditev transportnih poti je bila predvidena na več načinov, vendar se je v času izvedbe izkopov v letošnjem letu dostop do delovišč izvajal po ruši (brez dodatne stabilizacije poti). V projektu je bilo skladno s smernicami predvideno, da se vsi viški izkopane zemljine prepeljejo na trajno deponijo izven območja Cerkniškega jezera.
Slika 3: Karakteristični prečni prerezi ureditve Stržena (vir: grafične priloge projekta PZI)
V projektu je predvideno, da se prekop zasuje po zaključku obnove prvotne struge. Zaradi dostopa bo potrebno ob novem rokavu predvideti dodatne dostopne poti, ki se lahko navežejo na sedanje poljske poti.
Operativna izvedba
Območje Belega brega
Po izboru izvajalca (Hidrotehnik d.d. in VGP Drava Ptuj d.o.o. s podizvajalci) na podlagi javnega razpi- sa so se operativna dela na območju Belega brega začela 1. avgusta. Datum začetka del je skladen s smernicami nosilcev urejanja prostora. Organiza- cija gradbišča z dostopom in začasno deponijo je bila pripravljena v zadnjih dneh julija. Dela se ope- rativno izvajajo pod nadzorom naročnika, gradbe- nega nadzora, nadzora Zavoda za varstvo narave, Zavoda RS za ribištvo, lokalne ribiške družine ter projektantskega nadzora. Dela se prilagajajo
trenutnim vremenskim razmeram. Do zaključka operativnih del v letošnjem letu (15. septembra) je bilo opravljenih približno 60 % izkopov. Izkopa- na zemljina je bila začasno odložena ob obnovlje- ni strugi. Glede na reliefne neravnine (depresije zaradi pomanjkanja zemljine ob zasutju prvotne struge) naročnik razmišlja, da bi del viškov izko- pane zemljine razprostrl na območju delovišča. S tem bi se zmanjšala količina transportov in posle- dično obremenjevanja okolja na območju jezera in na območju okoliških krajev in javnih cest.
Slika 4: Pogled na izkop meandra Stržena na Belem bregu, avtor slike: Notranjski regijski park.
Območje Ključev
Na območju Ključev, pod izlivom Lipsenjščice v Stržen, je v okviru projekta LIFE STRŽEN pred- videno aktiviranje dveh starih rokavov. Dolžina sedanje struge je približno 530 m, aktiviranje no- vega rokava pa je predvideno na dolžini približno 2350 m.
V okviru predhodnih aktivnosti je partner na pro- jektu LIFE, Hidrotehnik d.d., že pričel z operativnimi deli in v letu 2017 izvedel delni izkop za obnovitve prvotne struge Stržena. Viške zemljine so razgrnili ob strugi prvotnega vodotoka. Količina izkopane zemljine je po navedbah naročnika 15.000 m3.
160
Slika 4: Območje Stržena v Ključih pred začetkom operativnih del
spomladi 2019. Iz posnetka iz zraka je razvidno, da je bil izkop v
fazi načrtovanja delno že izveden v letu 2017 – približno 15.000
3
m . V projektu PZI je prikazano dokončanje začetih del. Avtor slike :
Notranjski regijski park


Slika 5: Spodnji meander ob zaključku izkopa septembra 2019. Avtor slike : Notranjski regijski park
Ureditev na območju Ključev je bila projektno obdelana na enak način, kot na območju Belega brega. Projekt se je razlikoval le v dveh točkah, in sicer je bila v tem projektu načrtovana obnova dveh rokavov ter predvideno, da se viški izkopa- ne zemljine razprostrejo ob sami trasi obnovljene struge Stržena.
Na podlagi javnega razpisa je bil izbran izvajalec NIVO EKO d.d., ki je z operativnimi deli začel 1. avgusta. Takoj ob začetku del, ko je izvajalec pri- peljal gradbeno mehanizacijo na območje Ključev, je širše območje Cerknice zajelo poletno neurje s skupno količino padavin približno 100 mm. Pada- vinski dogodek je povzročil preplavitev spodnjega dela jezera in tudi območje delovišča. Zato je bilo potrebno po odtoku poplave sanirati in vzpostaviti trajni dostop po stari in močno poškodovani polj- ski cesti v dolžini približno 2 km. Sanacija je traja- la 3 tedne, ko je bilo možno začeti z operativnimi deli oblikovanja prvotne struge.
Nova struga s prehodom preko Stržena je bila vzpostavljena do 15. septembra. V prihodnjem letu (gradbeni sezoni) bo potrebno izvesti zasip prekopa. V skrajšanem času je bilo izvedenih prib- ližno 80% zemeljskih del, ki so bila predvidena v projektu, kar predstavlja približno 70 % vseh s po- godbo predvidenih del.
Operativna dela na obeh deloviščih se bodo na- daljevala v letu 2020. Na delovišču v Ključih bodo dela zaključena v naslednji gradbeni sezoni. Na območju delovišča Beli breg pa je potek del pred- vsem odvisen od zmožnosti premeščanja izkopane zemljine po površini jezerskega dna (transporti).
Zaključek
Renaturacija dveh meandrov vodotoka Stržen predstavlja enega večjih projektov s področja iz- boljšanja stanja voda v Sloveniji.
Tako v fazi načrtovanja posegov kot med operativ- no izvedbo je bilo ključnega pomena sodelovanje različnih strok in medsebojno zaupanje. Med iz- vedbo na obeh deloviščih so se potrdile ocene in predvidevanja, ki so nastala v fazi načrtovanja na
podlagi številnih pogovorov, poznavanja območja jezera ter izmenjav preteklih izkušenj.
Ključni pogoj za uspešno izvedbo projekta je koli- čina vode v in na jezerskih tleh. Ta je odvisna od meteoroloških in hidroloških razmer. V kolikor je zgornji sloj (ruša) namočen, operativnih del ni možno izvajati. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je transporte možno izvajati le z vozili (demperji) na gosenicah.
Ugotovljena je bila zmožnost naravne obnove ve- getacije (travišč) prizadetih površin takoj po kon- čanih operativnih delih v obdobju manj intenzivne vegetacije (september).
Dosedanji potek del nakazuje uspešen zaključek del na obeh projektih v naslednjem letu.
Viri:
Hidrološka študija povodja Ljubljanice (kraško zaledje), II.za- ključna faza, C-246, Vodnogospodarski inštitut, december 1994;
Projekt renaturacije vodotokov na Cerkniškem jezeru - LIFE 06 NAT/SLO/000069, PGD, 540-FR/07, Inženiring za vode d.o.o., december 2007;
KRAS.RE.VITA Izboljšanje stanja naravovarstveno pomemb- nih delov travišč in barjanskih površin na Cerkniškem je- zeru in Planinskem polju; Renaturacija Jezerskega Obrha (Stržen) na območju Belega brega na Cerkniškem jezeru, PZI, K09/18, IZVO-R d.o.o., julij 2018;
Renaturacija vodotoka Stržen v Ključih – LIFE STRŽEN, PZI, K97/19, IZVO-R d.o.o., februar 2019;
Renaturacija vodotoka Stržen v Ključih in na območju Belega brega na Cerkniškem jezeru
161


Tina Kirn, Leon Gosar
UPORABA EKOSISTEMSKIH STORITEV PRI POSODOBITVI SOCIO-EKONOMSKE ANALIZE UPORABE MORSKIH VODA IN STROŠKOV POSLABŠANJA MORSKEGA OKOLJA
V REPUBLIKI SLOVENIJI
mag. Tina Kirn, univ. dipl. geog., Direkcija Republike Slovenije za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana
dr. Leon Gosar, univ. dipl. inž. grad., Direkcija Republike Slovenije za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana
Povzetek
Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja je del presoje stanja morskih voda v okviru drugega ci- kla izvajanja Načrta upravljanja z morskim oko- ljem in predstavlja podporo pri sprejemanju odlo- čitev o upravljanju z morskim okoljem v Republiki Sloveniji. Namen Socio-ekonomske analize upora- be morskih voda je prikazati gospodarski in druž- beni pomen pomembnih dejavnosti, povezanih z morskim okoljem in ga primerjati z obremenitva- mi, ki jih dejavnosti povzročajo. Namen Socio-eko- nomske analize stroškov poslabšanja morskega okolja pa je prikazati pomembnost ekosistemskih storitev, ki bi lahko bile v prihodnosti izgubljene zaradi poslabšanja morskega okolja. V prispevku so obravnavane vsebine, vezane na ekosistemske storitve morskega okolja v Republiki Sloveniji pri posodobitvi obeh omenjenih socio-ekonomskih analiz.
Uvod
Upravljanje z morskim okoljem zajema tudi raz- mišljanje o tem, kaj se bo dogajalo v prihodnosti in kaj bi lahko bilo izgubljeno, če z morskim oko- ljem ne bomo skrbno ravnali. Spremembe v eko- sistemih imajo lahko velik vpliv na gospodarstvo in družbo v sedanjosti ali v prihodnosti, saj lahko ogrozijo določene vire prihodkov in delovnih mest ter povzročijo izgubo drugih družbenih koristi. Zato jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju in odločanju in zato je potreben tudi razmislek o stroških poslabšanja stanja morskega okolja oziroma o škodi, ki bi jo lahko utrpeli, če bi prišlo do poslabšanja okoljskega stanja morskih voda (Uredba o načrtu upravljanja z morskim okoljem (Uradni list RS, št. 41/17). Priloga: Načrt upravlja- nja z morskim okoljem 2017-2021).
Skladno z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o do- ločitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju
162


Uporaba ekosistemskih storitev pri posodobitvi Socio-ekonomske analize uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja v Republiki Sloveniji
politike morskega okolja (v nadaljevanju Morska direktiva) je bila posodobljena Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov pos- labšanja morskega okolja v okviru drugega cikla izvajanja Načrta upravljanja z morskim okoljem (v nadaljevanju NUMO) (Kirn in sod., 2019). Njena posodobitev temelji na strokovnih podlagah »So- cio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja« (Peterlin in sod., 2013) iz prvega cikla izvajanja Morske di- rektive oziroma NUMO.
Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda
V smernicah Evropske komisije za izdelavo socio- -ekonomske analize za presojo skladno z Morsko direktivo (European Commission, 2018a) sta za Socio-ekonomsko analizo uporabe morskih voda predlagana pristop uporabe ekosistemskih stori- tev in pristop, ki temelji na morskih računih. Pri izdelavi te analize v Republiki Sloveniji je bil upo-
Dejavnost/uporaba*
Deskriptorji kakovosti
Morsko ribištvo
Gojenje morskih organizmov
Predelava morskih rib, rakov in mehkužcev**
Prometna infrastruktura – plovba
Pomorski promet
Prometna infrastruktura – kopno***
Kopenski promet
Zračni promet***
Infrastruktura za turizem in prosti čas
Turistične in prostočasne dejavnosti
Pridobivanje soli
Odvzem vode
Kmetijstvo
Urbana uporaba
Industrijska uporaba
Ravnanje z odpadki in odstranjevanje
Varnost/obramba
Varstvo obale in protipoplavna zaščita
Izkopavanje in odlaganje materiala
Raziskovalne in izobraževalne dejavnosti
D1 D2
D1 D2
D1 D2
D1 D2
D1 D2
D1 D2
D1 D2
D1 D2
D1 D2
D1 D2
D1 D2
D1 D2
D1 D2
D1 D2
D1 D2
D1 D2
D1 D2
D1 D2
D1 D2
D1 D2
D3 D4 D3 D4 D3 D4 D3 D4 D3 D4 D3 D4 D3 D4 D3 D4 D3 D4 D3 D4 D3 D4 D3 D4 D3 D4 D3 D4 D3 D4 D3 D4 D3 D4 D3 D4 D3 D4 D3 D4
D5 D6 D5 D6 D5 D6 D5 D6 D5 D6 D5 D6 D5 D6 D5 D6 D5 D6 D5 D6 D5 D6 D5 D6 D5 D6 D5 D6 D5 D6 D5 D6 D5 D6 D5 D6 D5 D6 D5 D6
D7 D8 D7 D8 D7 D8 D7 D8 D7 D8 D7 D8 D7 D8 D7 D8 D7 D8 D7 D8 D7 D8 D7 D8 D7 D8 D7 D8 D7 D8 D7 D8 D7 D8 D7 D8 D7 D8 D7 D8
D9 D10 D11 D9 D10 D11 D9 D10 D11 D9 D10 D11 D9 D10 D11 D9 D10 D11 D9 D10 D11 D9 D10 D11 D9 D10 D11 D9 D10 D11 D9 D10 D11 D9 D10 D11 D9 D10 D11 D9 D10 D11 D9 D10 D11 D9 D10 D11 D9 D10 D11 D9 D10 D11 D9 D10 D11 D9 D10 D11
* Pri pripravi seznama pomembnih dejavnosti, povezanih z morskim okoljem, je bil v skladu z smernicami Evropske komisije za poročanje posodobitve presoje stanja morskih voda po 8. členu Morske direktive, katere del je tudi socio-ekonomska analiza (European Commission, 2018b), upoštevan seznam uporab morskih voda in človekovih dejavnosti, kot ga navaja Preglednica 2b iz Priloge k Direktivi Komisije (EU) 2017/845 z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z okvirnimi seznami elementov, ki se upoštevajo pri pripravi morskih strategij. Nekatere dejavnosti iz te preglednice niso vključene v Socio-ekonomsko analizo uporabe morskih voda, ker niso prisotne v morskih vodah RS ali pa ni bilo zaznanih novih sprememb v obdobju, ki ga obravnava ta analiza.
** Dejavnost Predelava morskih rib, rakov in mehkužcev ne povzroča obremenjevanja morja, saj dejavnost nima izpustov odpadnih voda iz industrijskih naprav v vplivnem območju slovenskega morja.
*** Ker pri dejavnostih, povezanih s Železniško in cestno infrastrukturo ter dejavnosti Zračni potniški promet, vključno s prometno infra- strukturo ne razpolagamo s podatki, na podlagi katerih bi lahko pripisali določene obremenitve, ne moremo dejavnosti povezati z deskrip- torji kakovosti.
Preglednica 2.1: Povezave dejavnosti/uporab, povezanih z morskim okoljem v Republiki Sloveniji z deskriptorji kakovosti
163


Tina Kirn, Leon Gosar
Dejavnost/uporaba
Ekosistemske storitve*
Morsko ribištvo in marikultura
Oskrbovalne ekosistemske storitve
• Prosto živeče živali in njihovi produkti.
• Živali in-situ akvakultur.
• Podzemna voda za neprehranske namene.
Pomorski promet
Oskrbovalne ekosistemske storitve
• Površinska voda za neprehranske namene (že zajeta pod dejavnostjo Odvzem vode).
• Podzemna voda za neprehranske namene.
Kopenski promet Zračni promet
Pridobivanje soli Odvzem vode
Urbana uporaba
Ni odvisno od zagotavljanja ekosistemskih storitev. Ni odvisno od zagotavljanja ekosistemskih storitev.
Oskrbovalne ekosistemske storitve
• Hranilne abiotske snovi (mineralne). Oskrbovalne ekosistemske storitve
• Površinska voda za neprehranske namene.
Oskrbovalne ekosistemske storitve
• Podzemna voda za pitje.
Turizem in prosti čas
Oskrbovalne ekosistemske storitve
• Površinska voda za neprehranske namene (že zajeta pod dejavnostjo Odvzem vode).
• Podzemna voda za neprehranske namene.
Kulturne ekosistemske storitve
• Izkustvena uporaba rastlin, živali in kopenske/morske krajine v različnih okoljih.
• Fizična uporaba kopenske/morske krajine v različnih okoljih.
Kmetijstvo
Oskrbovalne ekosistemske storitve
• Kmetijski pridelki.
• Reja živali in njihovi produkti.
• Materiali rastlin, alg in živali za kmetijsko rabo. • Površinska voda za neprehranske namene.
• Podzemna voda za neprehranske namene.
Uravnalne ekosistemske storitve**
• Biološka sanacija (bioremediacija) z mikroorganizmi, algami, rastlinami in živalmi.
• Filtracija/skladiščenje/shranjevanje/kopičenje z mikroorganizmi, algami, rastlinami in živalmi.
• Filtracija/skladiščenje/shranjevanje/kopičenje z ekosistemi.
Industrijska uporaba
Oskrbovalne ekosistemske storitve
• Kmetijski pridelki.
• Reja živali in njihovi produkti.
• Vlakna in drugi materiali rastlin, alg in živali za direktno uporabo ali nadalj-
njo predelavo.
• Podzemna voda za neprehranske namene.
Uravnalne ekosistemske storitve**
• Biološka sanacija (bioremediacija) z mikroorganizmi, algami, rastlinami in živalmi.
• Filtracija/skladiščenje/shranjevanje/kopičenje z mikroorganizmi, algami, rastlinami in živalmi.
• Filtracija/skladiščenje/shranjevanje/kopičenje z ekosistemi.
164


Uporaba ekosistemskih storitev pri posodobitvi Socio-ekonomske analize uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja v Republiki Sloveniji
Dejavnost/uporaba
Ekosistemske storitve*
Ravnanje z odpadki in odstranjevanje
Uravnalne ekosistemske storitve**
• Biološka sanacija (bioremediacija) z mikroorganizmi, algami, rastlinami in živalmi.
• Filtracija/skladiščenje/shranjevanje/kopičenje z mikroorganizmi, algami, rastlinami in živalmi.
• Filtracija/skladiščenje/shranjevanje/kopičenje z ekosistemi.
Varnost/obramba Ni odvisno od zagotavljanja ekosistemskih storitev.
Izkopavanje in od- Ni odvisno od zagotavljanja ekosistemskih storitev. laganje materiala
* Za opredelitev ekosistemskih storitev, od katerih so dejavnosti odvisne, je bil v skladu z smernicami Evropske komisije za poročanje posodobitve presoje stanja morskih voda po 8. členu Morske direktive, katere del je tudi socio-ekonomska analiza (European Commission, 2018b), upoštevan seznam ekosistemskih storitev po »Common International Classification of Ecosystem Services« (CICES), verzija 4.3.
** Uravnalne ekosistemske storitve prispevajo k dodatnemu (naravnemu) blaženju vplivov odpadnih voda in odpadkov oziroma dodatni (naravni) zaščiti pred škodljivim delovanjem morja.
Preglednica 2.2: Povezave sektorjev oziroma dejavnosti/uporab, povezanih z morskim okoljem v Republiki Sloveniji z ekosistemskimi storit- vami, od katerih so dejavnosti odvisne
Varstvo obale in protipoplavna zaščita
Uravnalne ekosistemske storitve**
• Stabilizacija zemljine in uravnavanje erozije. • Varstvo pred poplavami.
Raziskovalne in izobraževalne dejavnosti
Oskrbovalne ekosistemske storitve
• Površinska voda za neprehranske namene (že zajeta pod dejavnostjo Odvzem vode).
Kulturne ekosistemske storitve
• Intelektualne in predstavitvene interakcije (znanstvena).
• Intelektualne in predstavitvene interakcije (izobraževalna).
rabljen koncept morskih računov (temelji na de- javnostih, ki uporabljajo morje), za katerega je na voljo več podatkov. Analiza uporabe morskih voda vključuje tudi povezave teh dejavnosti z deskrip- torji kakovosti, obremenitvami in ekosistemskimi storitvami (Slika 2.1).
Slika 2.1: Povezave dejavnosti, povezanih z morskim okoljem z deskriptorji kakovosti, obremenitvami in ekosistemskimi storitvami
Dejavnosti, povezane z morskim okoljem v povezavi z deskriptorji kakovosti
Stanje morskega okolja se opiše z 11 deskriptorji kakovosti stanja morskega okolja: biotska razno-
vrstnost (D1), tujerodne vrste (D2), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), obogatitev s hranili (D5), neoporečnost morskega dna (D6), hidrograf- ske razmere (D7), onesnaženje morskega okolja z onesnaževali (D8), onesnaževala v morski hrani (D9), morski odpadki (D10) in podvodni hrup (D11) (Uredba o načrtu upravljanja z morskim okoljem (Uradni list RS, št. 41/17). Priloga: Načrt upravlja- nja z morskim okoljem 2017-2021). Dejavnosti, ki vplivajo na posamezne deskriptorje, so bile večinoma povzete iz NUMO 2017–2021, ki je bil sprejet z Uredbo o načrtu upravljanja z morskim okoljem (Uradni list RS, št. 41/17). Zaenkrat so bile povezave med dejavnostmi in deskriptorji ka- kovosti ocenjene na podlagi ekspertnega mnenja (Preglednica 2.1).
Dejavnosti, povezane z morskim okoljem v povezavi z ekosistemskimi storitvami
Pri opredelitvi ekosistemskih storitev, od katerih so dejavnosti, povezane z morskim okoljem od- visne, so bile izbrane tiste ekosistemske stori- tve, od katerih so dejavnosti neposredno odvisne,
165


Tina Kirn, Leon Gosar
medtem ko uravnalne ekosistemske storitve, ki na dejavnosti vplivajo posredno, niso bile zajete. Na primer dejavnost Morsko ribištvo je odvisna od ekosistemske storitve Prosto živeče živali in njihovi produkti, posredno pa je odvisna npr. od ekosistemske storitve Ohranjanje habitatov in populacij pomembnih za razmnoževanje in zgo- dnji razvoj. Zaenkrat so bile povezave med dejav- nostmi in ekosistemskimi storitvami ocenjene na podlagi ekspertnega mnenja (Preglednica 2.2).
Socio-ekonomska analiza stroškov poslabšanja morskega okolja
Za izdelavo Socio-ekonomske analize stroškov poslabšanja morskega okolja so v smernicah Evropske komisije za izdelavo socio-ekonomske analize za presojo skladno z Morsko direktivo (European Commission, 2018a) navedeni pristop uporabe ekosistemskih storitev, tematski pristop in stroškovni pristop. Pri izdelavi te analize v Re- publiki Sloveniji je bil uporabljen pristop ekosis- temskih storitev.
Poslabšanje morskega okolja pomeni zmanjšanje ekosistemskih storitev, ki so na voljo v primerja- vi z nekim drugim stanjem. Stroški poslabšanja morskega okolja pa pomenijo izgubljene koristi in izražajo zmanjšanje vrednosti ekosistemskih sto- ritev, ki so na voljo v primerjavi z nekim drugim stanjem (European Commission, 2010).
Analiza stroškov poslabšanja morskega okolja ob uporabi pristopa ekosistemskih storitev v skla- du s smernicami Evropske komisije za izdelavo socio-ekonomske analize za presojo skladno z Morsko direktivo (European Commission, 2010) vključuje naslednje korake:
1. Opredelitev dobrega okoljskega stanja morskih voda z uporabo deskriptorjev kakovosti.
2. Ocena okoljskega stanja po deskriptorjih ka- kovosti glede na izhodiščni scenarij (»baseline scenario/business as usual (BAU) scenario«).
3. Kvalitativna, in če je mogoče, kvantitativna opredelitev razlike med dobrim okoljskim sta- njem morskih voda in okoljskim stanjem glede na izhodiščni scenarij (tj. poslabšanje morske- ga okolja).
4. Opis posledic poslabšanja morskega okolja za človekovo blaginjo, bodisi kvalitativno, kvanti- tativno ali v denarnih vrednostih.
Izhodiščni scenarij opisuje pričakovani razvoj okoljskih, družbenih, gospodarskih in zakonodaj- nih razmer v morskem okolju v dogovorjenem ča- sovnem obdobju v odsotnosti obravnavane politi- ke. V prvem ciklu izvajanja je to scenarij, v katerem se Morska direktiva oziroma program ukrepov ne izvaja in pokriva časovno obdobje do leta 2020, ki nakazuje potencialno stanje morskih voda znotraj
časovnega okvira doseganja dobrega okoljskega stanja morskih voda v neizvajanju Morske direk- tive. V naslednjih ciklih pa je scenarij, v katerem se izvaja program ukrepov, kot je bil opredeljen v prejšnjem ciklu, vendar brez morebitnega prila- gajanja tega programa ukrepov. Časovno obdobje izhodiščnega scenarija zajema vsaj čas do nas- lednje posodobitve morske strategije po 17. členu Morske direktive (tj. 6-letni cikli) (European Com- mission, 2018a). Za oceno stroškov poslabšanja je tako potrebno opredeliti poslabšanje morskega okolja, to pomeni, da je treba izdelati ocene spre- memb okoljskega stanja morskih voda od danes do leta 2024 (izhodiščni scenarij 2024) oziroma leta 2030 (izhodiščni scenarij 2030; ob naslednji posodobitvi Socio-ekonomske analize stroškov poslabšanja morskega okolja).
V strokovnih podlagah »Socio-ekonomska anali- za uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja« (Peterlin in sod., 2013) je bil se- znam ekosistemskih storitev morskega okolja v Republiki Sloveniji izdelan za namene vrednotenja stroškov poslabšanja morskega okolja, z opisnim prikazom pomena ekosistemskih storitev. Tako so vključene ekosistemske storitve, ki se smatrajo za končne in katerih koristi se ne podvajajo. Za ekosistemske storitve, katerih vrednosti še ni bilo možno oceniti, so navedeni podatki, iz katerih lah- ko sklepamo o pomenu posamezne ekosistemske storitve. Predlagane so bile tudi metode za vred- notenje ekosistemskih storitev morskega okolja v Republiki Sloveniji, ki bodo osnova za oceno stro- škov poslabšanja morskih voda v prihodnosti. Za oceno stroškov poslabšanja morskega okolja bo potrebno najprej oceniti vrednost ekosistemskih storitev pri doseganju dobrega stanja morskih voda in vrednost ekosistemskih storitev pri izho- diščnem scenariju. Stroški poslabšanja morskega okolja bodo enaki razliki med obema vrednostma. Pri posodobitvi Socio-ekonomske analize stroškov poslabšanja morskega okolja so bili opisi ekosis- temskih storitev (s preslikavo na tipologijo CICES) in vrednotenje njihovih koristi posodobljeni glede na razpoložljive podatke. Poleg tega je bila analiza stroškov poslabšanja nadgrajena s kvalitativnim opisom posledic poslabšanja morskega okolja za človekovo blaginjo v smislu razlike v zagotavlja- nju ekosistemskih storitev med dobrim okoljskim stanjem morskih voda in okoljskim stanjem glede na izhodiščni scenarij 2024 po deskriptorjih ka- kovosti, pri čemer razlika med dobrim okoljskim stanjem morskih voda in okoljskim stanjem po tem scenariju še ni bila določena, ker ta scenarij ni bil izdelan. Pri tem je bilo privzeto, da so stroški poslabšanja morskega okolja enaki izgubljenim koristim ukrepov, če z doseženimi učinki ukrepov ne dosegamo dobrega okoljskega stanja morskih voda. Pri tem so bili tako upoštevani tudi rezultati analize stroškov in koristi dopolnilnih ukrepov iz programa ukrepov NUMO 2017–2021 (Kirn, 2017).
166


Uporaba ekosistemskih storitev pri posodobitvi Socio-ekonomske analize uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja v Republiki Sloveniji
Po britanskem vzoru (HM Government, 2012) je bilo pri opisu razlike v zagotavljanju ekosis- temskih storitev med dobrim okoljskim stanjem morskih voda in okoljskim stanjem glede na iz- hodiščni scenarij 2024 po deskriptorjih kakovosti upoštevano:
– poslabšanje ekosistemskih komponent (vrste, prehranjevalni spleti in habitati), ki zagotavljajo ekosistemske storitve;
– večje obremenitve (tujerodne vrste, fizično mo- tenje morskega dna, tributilkositrove spojine (TBT), morski odpadki in podvodni hrup), ki vpli- vajo na ekosistemske komponente in jih nas- lavljajo dopolnilni ukrepi iz programa ukrepov NUMO 2017–2021.
Kvalitativen opis posledic poslabšanja morskega okolja za človekovo blaginjo je bil pripravljen po
ekosistemskih storitvah znotraj treh skupin eko- sistemskih storitev (oskrbovalne, uravnalne in kulturne) glede na deskriptorje kakovosti (Pregle- dnica 3.1, Preglednica 3.2, Preglednica 3.3).
Solna polja v Sečoveljskih solinah (foto: Tina Kirn)
Ekosistemske storitve (Peterlin in sod., 2013) in preslikava na CICES, v4.3
Posledice poslabšanja morskega okolja za človekovo blaginjo po deskriptorjih kakovosti
Zagotavljanje užitnih morskih organizmov (rib in školjk) za prehrano ljudi
(CICES v4.3 razredi: prosto živeče živali in njihovi produkti ter živali in-situ akvakultur)
• (D2) Množičen pojav nekaterih tujerodnih organizmov uničuje ribiško opremo (trganje, zamašitev, obraščanje).
• (D2) Obraščanje kletk z tujerodnimi organizmi za komer- cialno gojenje organizmov zmanjšuje proizvodnjo.
• (D8) Vnos TBT v morsko hrano.
• (D10) Škoda na plovilih (večji obratovalni in vzdrževalni
stroški).
• (D10) Škoda na mrežah in ribiški opremi, izguba časa
zaradi popravil, kontaminacija ulova in s tem zmanjšani
prihodki ribičev.
• (D10) Kontaminacija zalog gojenih organizmov z odpadki
in s tem zmanjšani prihodki gojiteljev morskih organiz-
mov.
• (D11) Možno zmanjšanje ribje populacije in s tem manjši
prihodek od ulova.
Pridobivanje morske soli s tradicio- nalnim postopkom uporabe posebne vrste biosedimentov (petola) (CICES v4.3 skupina: hranilne abiotske snovi (mineralne))
• (D2) Ob vnosu indikatorskih bakterij z balastnimi voda- mi bi se proizvodnja soli ustavila, kar bi pomenilo izpad dohodka.
• (D10) Kontaminacija soli z odpadki in s tem zmanjšani prihodki.
Odvzem morske vode za industrijske namene in turizem
(CICES v4.3 razred: površinska voda za neprehranske namene)
• (D10) Mašenje filtrov za zajem vode.
Uporaba morskih storitev v zdra- vstvene namene (zdravilišča) (Odvzem morske vode, morskega blata in soli, klimatsko zdravljenje) (CICES v4.3 razred/skupina: površinska voda za neprehranske namene, abiotski materiali (nekovinski))
• (D2) Ob vnosu indikatorskih bakterij z balastnimi vo- dami bi se proizvodnja soli, slanice in solinskega blata ustavila, kar bi pomenilo izpad dohodka.
• (D10) Kontaminacija soli, slanice in solinskega blata z odpadki in s tem zmanjšani prihodki.
Preglednica 3.1: Predlog seznama končnih oskrbovalnih ekosistemskih storitev morskega okolja v Republiki Sloveniji in posledice poslabša- nja morskega okolja za človekovo blaginjo po deskriptorjih kakovosti
167


Tina Kirn, Leon Gosar
Ekosistemske storitve (Peterlin in sod., 2013) in preslikava na CICES, v4.3
Posledice poslabšanja morskega okolja za človekovo blaginjo po deskriptorjih kakovosti
Zmanjševanje erozije obale (zaradi rastlin na morskem dnu)
(CICES v4.3 razredi: stabilizacija zemljine in uravnavanje erozije in se navezuje na varstvo pred poplavami)
• (D1, D4, D6) Izguba habitatov z vrstami zaradi fizične poškodbe morskega dna in resuspenzije sedimenta (sidranje in plovba), invazivnih tujero- dnih vrst.
Možnost odvajanja komunalne in indu- strijske odpadne vode, očiščene skladno s predpisi (morje je zelo velik sprejemnik, v katerem se hranila, onesnaževala in nevar- ne snovi razredčijo in bolj ali manj razgra- dijo ter tako v določenem obsegu predsta- vljajo manjši problem za skupnost)
(CICES v4.3 razredi: biološka sanacija (biore- mediacija) z mikroorganizmi, algami, rastli- nami in živalmi, filtracija/skladiščenje/shra- njevanje/kopičenje z mikroorganizmi, algami, rastlinami in živalmi ter z ekosistemi)
• (D1, D4, D6) Zmanjšanje števila vrst in izguba habitatov zaradi fizične poškodbe morskega dna in resuspenzije sedimenta (sidranje in plovba), inva- zivnih tujerodnih vrst.
Uravnavanje podnebja (absorpcija CO2)
(CICES v4.3 razred: uravnavanje podnebja z zmanjševanjem koncentracije toplogrednih plinov na globalni ravni)
• (D1, D4, D6) Zmanjšanje števila vrst in izguba habitatov zaradi fizične poškodbe morskega dna in resuspenzije sedimenta (sidranje in plovba), inva- zivnih tujerodnih vrst.
Preglednica 3.2: Predlog seznama končnih uravnalnih ekosistemskih storitev morskega okolja v Republiki Sloveniji in posledice poslabšanja morskega okolja za človekovo blaginjo po deskriptorjih kakovosti
Ekosistemske storitve (Peterlin in sod., 2013) in preslikava na CICES, v4.3
Posledice poslabšanja morskega okolja za človekovo blaginjo po deskriptorjih kakovosti
Obmorski turizem (tudi navtični turizem)
(Ni neposredno zajeta v CICES, ki vključuje ekoturizem)
• (D2) Ob pojavu cvetenja tujerodnih alg ali mno- žičnem pojavu tujerodnih meduz neprivlačnost okolja za obmorski turizem.
• (D10) Manjša privlačnost območja za turiste, stroški čiščenja obal, manjši obisk turistov in s tem manj prihodkov od turizma.
Šport, rekreacija in prostočasne aktivnosti na morju (športni in rekreacijski ribolov,
podvodni ribolov, plavanje, surfanje, kajta- nje, veslanje (kajak), jadranje, potapljanje, pedolini, smučanje na vodi, paddling - ve- slanje na deski, športni dogodki)
(CICES v4.3 razred: fizična uporaba kopenske/ morske krajine v različnih okoljih)
• (D1, D4, D6) Manjša rekreacijska vrednost za- radi fizičnih poškodb morskega dna (sidranje in plovba), manjše povpraševanje po športnih in prostočasnih aktivnostih. Navezava na druge deskriptorje navedene spodaj.
• (D2) Ob pojavu cvetenja tujerodnih alg ali množič- nem pojavu tujerodnih meduz se zmanjša atrak- tivnost obale, zaprta kopališča, neprivlačnost okolja za prostočasne dejavnosti na morju.
• (D2) Škodljivi vplivi (zastrupitve, okužbe), dermatitis, odrgnine.
• (D10) Izguba rekreacijskih vrednosti in s tem manjša privlačnost območja za rekreacijo – izbor alternativnih lokacij, manjše povpraševanje po športnih in prostočasnih aktivnostih.
• (D10) Stroški čiščenja obal.
• (D11) Možno zmanjšanje ribje populacije in s tem
manjši prihodki od športnega in rekreacijskega ribolova.
168


Uporaba ekosistemskih storitev pri posodobitvi Socio-ekonomske analize uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja v Republiki Sloveniji
Ekosistemske storitve (Peterlin in sod., 2013) in preslikava na CICES, v4.3
Posledice poslabšanja morskega okolja za človekovo blaginjo po deskriptorjih kakovosti
Osebno počutje (šum valov, sončni zahodi, zvok škržatov, vonj morja, pogled na morje,
lepa pokrajina, vonj borovcev, sprostitev (tišina, mir, počitek), svež zrak, bistrost vode, morski veter, razvedrilo, zadovoljstvo, druženje, srečevanje)
(CICES v4.3 razred: se navezuje na izkustveno uporabo rastlin, živali in kopenske/morske
krajine v različnih okoljih)
• (D10) Slabše osebno počutje in zadovoljstvo pre- bivalcev, obiskovalcev in opazovalcev.
Opazovanje morskega okolja (rastline, živali, endemične vrste)
(CICES v4.3 razred: izkustvena uporaba rastlin, živali in kopenske/morske krajine v različnih
okoljih)
• (D1, D4, D6) Manjša privlačnost za opazovanje okolja zaradi fizičnih poškodb morskega dna (sid- ranje in plovba). Navezava na druge deskriptorje navedene spodaj.
• (D2) Ob pojavu cvetenja tujerodnih alg ali množič- nem pojavu tujerodnih meduz se lahko zmanjša prisotnost in število avtohtonih vrst.
• (D8) Vnos TBT v vodne organizme.
• (D8) Osiromašenje biodiverzitete morskega oko-
lja.
• (D10) Slabše osebno počutje in zadovoljstvo obi-
skovalcev in opazovalcev.
• (D10) Stroški čiščenja obal.
• (D11) Slabše osebno počutje in zadovoljstvo pla-
valcev in podvodnih opazovalcev.
• (D11) Manjše zadrževanje delfinov.
Estetska vrednost krajine in delov morskega okolja (zagotavljanje okrasnih virov (lupine
školjk, polžev), vir idej/navdih za umetniška dela, za oblikovanje, ustvarjanje glasbe, filmov in fotografij, za kiparstvo, slikarstvo, pisanje, risanje in arhitekturo)
(CICES v4.3 razred: intelektualne in predstavit- vene interakcije (estetska))
• (D10) Manjša privlačnost območja za umetniško in drugo udejstvovanje.
Izobraževalne in raziskovalne storitve* (nara- va nudi možnost za izobraževanje in vzgojo, možnost za obstoj nekaterih izobraževalnih
in raziskovalnih organizacij - bližina mor- skega okolja je pogoj za delovanje določe- nih organizacij (Fakulteta za pomorstvo in promet, Elektro in pomorska šola Portorož, Morska biološka postaja, muzeji: Pomorski muzej »Sergej Mašera«, Muzej ladijskega modelarstva, Akvarij Piran, Muzej solinar- stva in druge)
(CICES v4.3 razredi: intelektualne in predstavit- vene interakcije (znanstvena in izobraževal-
na))
• (D1-D11) Večji napor in stroški za raziskave in izobraževanje.
Kulturna dediščina morskega okolja (ni bila obravnavana; bila predlagana v povezavi z
izvajanjem tradicionalne ribiške dejavnosti)
(CICES v4.3 razred: intelektualne in predstavit- vene interakcije (dediščinska, kulturna))
• (D10) Slabše osebno počutje in zadovoljstvo obi- skovalcev in opazovalcev.
• (D10) Stroški čiščenja v območjih kulturne dediš- čine.
• (D11) Slabše osebno počutje in zadovoljstvo pla- valcev in podvodnih opazovalcev.
169


Tina Kirn, Leon Gosar
Ekosistemske storitve (Peterlin in sod., 2013) in preslikava na CICES, v4.3
Posledice poslabšanja morskega okolja za človekovo blaginjo po deskriptorjih kakovosti
Naravne značilnosti kot vrednota (krajinski parki, naravna dediščina, ohranjanje biodi-
verzitete)
(CICES v4.3 razred: duhovne in/ali simbolne (simbolična) in se navezuje na izkustveno
uporabo rastlin, živali in kopenske/morske krajine v različnih okoljih ter na fizično upo- rabo kopenske/morske krajine v različnih okoljih)
• Že zajete pod ekosistemsko storitvijo Opazovanje morskega okolja.
* Izobraževalnim storitvam so bile v posodobljeni Socio-ekonomski analizi stroškov poslabšanja morskega okolja dodane raziskovalne storitve.
Preglednica 3.3: Predlog seznama končnih kulturnih ekosistemskih storitev morskega okolja v Republiki Sloveniji in posledice poslabšanja morskega okolja za človekovo blaginjo po deskriptorjih kakovosti
Viri
Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19–40)
European Commission (2010). Economic and Social Analysis for the Initial Assessment for the Marine Strategy Fra- mework Directive: A Guidance Document. Directorate- General Environment, Working Group on Economic and Social Assessment, 87 str.
European Commission (2018a). Economic and social analysis for the initial assessment for the Marine Strategy Fra- mework Directive (MSFD Guidance Document 1). DG Envi- ronment, Brussels, 66 str.
European Commission (2018b). Reporting on the 2018 up- date of articles 8, 9 & 10 for the Marine Strategy Fra- mework Directive (MSFD Guidance Document 14). DG Environment, Brussels, 72 str.
HM Government (2012). Marine Strategy Part One: UK Initial Assessment and Good Environmental Status. Defra, Lon- don, 163 str.
Kirn, T. (2017). Ekonomske vsebine Programa ukrepov Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017–2021. Direkcija Re- publike Slovenije za vode, Ljubljana, 128 str.
Kirn, T., Gosar, L., Palatinus, A., Avdič Mravlje, E. (2019). Soci- o-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja. Direkcija Republike Slove- nije za vode, Ljubljana, 225 str.
Peterlin, M., Petelin, Š., Drev, B., Krajnc, G., Zore, K., Gosar, L., Gabrijelčič, E., Kramar, M., Palatinus, A., Avdič Mravlje, E. (2013). Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja. Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana, 295 str.
Uredba o načrtu upravljanja z morskim okoljem (Uradni list RS, št. 41/17). Priloga: Načrt upravljanja z morskim oko- ljem 2017-2021
Plaža Grand hotela Bernardin, v ozadju turistična plovila (foto: Tina Kirn)
Zaključek
Slovensko morsko okolje omogoča pestre in raz- nolike ekosistemske storitve. Mnoge dejavnosti, povezane z morskim okoljem, so odvisne od okolj- skega stanja morskih voda. Take so na primer dejavnosti morskega ribištva, gojenje morskih organizmov, pridobivanje soli, dejavnosti turiz- ma, šport, rekreacija in prostočasne aktivnosti na morju ter opazovanje morskega okolja. Poslabša- nje okoljskega stanja morskih voda bi lahko ogro- zilo določene vire prihodkov in delovna mesta v teh dejavnostih ter povzročilo izgubo drugih druž- benih koristi.
Rezultati Socio-ekonomske analize uporabe morskih voda bodo lahko uporabljeni pri reviziji okoljskih ciljnih vrednosti in kazalcev ter pri poso- dobitvi Programa ukrepov po letu 2018, prav tako tudi rezultati Socio-ekonomske analize stroškov poslabšanja morskega okolja, ki bo podlaga za politične odločitve o ukrepih, hkrati pa bo služila tudi kot utemeljitev nujnosti doseganja dobrega stanja morskih voda.
170


Upravljanje s sedimenti v akumulacijskih bazenih hidroelektrarn na reki Dravi: Predstavitev pilotnega projekta plavljenja sedimentov v matico reke Drave pri HE Vuhred
UPRAVLJANJE S SEDIMENTI
V AKUMULACIJSKIH BAZENIH
HIDROELEKTRARN NA REKI DRAVI:
PREDSTAVITEV PILOTNEGA PROJEKTA
PLAVLJENJA SEDIMENTOV V MATICO
REKE DRAVE PRI HE VUHRED
mag. Matjaž Knapič, univ. dipl. inž. grad., HSE Invest d.o.o, Obrežna ulica 170, Maribor
mag. Florjana Ulaga, univ. dipl. geog., etn., kult. antr., Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova cesta 1b, Ljubljana
Alojz Preglau, dipl. inž. grad., Dravske Elektrarne Maribor d.o.o., Obrežna ulica 170, Maribor
Povzetek
Upravljanje s sedimenti predstavlja enega izmed pomembnejših vzdrževalnih ukrepov, ki ga izva- jajo Dravske elektrarne Maribor d.o.o. na akumu- lacijskih bazenih hidroelektrarn na reki Dravi. Z ustreznim vzdrževalnimi deli zagotavljajo opti- malno delovanje objektov in preprečuje škodlji- vo delovanje voda. Odstranjevanje odloženega sedimenta vseeno predstavlja poseg, v katerega so vključeni zainteresirani nosilci urejanja pros- tora, kateri za izvedbo del podajajo svoje pogoje in mnenja. Zato je pred izvedbo vsakega posega vedno potrebno doseči usklajeno rešitev izvedbe del med vsemi vpletenimi. V iskanju kompromi- snih rešitev se je tako oblikovala nova metoda, pri kateri se odloženi sedimenti na posameznih problematičnih lokacijah plavijo direktno v matico toka reke Drave. Za izvedbo del po novi metodi je bilo potrebno določiti pogoje dela in zasnovati ob- seg monitoringa med izvedbo del. Dogovorjeno je
bilo, da se nova metoda izvedbe del preizkusi kot pilotni projekt na lokaciji ob pregradi HE Vuhred, kjer so se odloženi sedimenti že nevarno pribli- žali pregradi in bi lahko vplivali na delovanje se- gmentnih zapornic. V tem prispevku so predsta- vljeni izkušnje, ugotovitve in rezultati monitoringa iz izvedenega pilotnega projekta.
Uvod
Reka Drava je s stališča energetske proizvodnje najpomembnejša slovenska reka. Na reki je pos- tavljenih osem hidroelektrarn in tri male hidro- elektrarne, ki ob povprečnem letnem pretoku proizvedejo cca 2664 milijonov kWh električne energije. Skupna moč hidroelektrarn je 591,950 MW, skupna proizvodnja pa predstavlja približno četrtino električne energije, proizvedene v Slove- niji. Veriga hidroelektrarn (HE) na reki Dravi tako predstavlja enega izmed pomembnejših stebrov proizvodnje električne energije v Sloveniji.
171


Matjaž Knapič, Florjana Ulaga, Alojz Preglau
Zaradi pomembnosti verige hidroelektrarn na Dra- vi v energetskem sistemu Slovenije je ohranjanje proizvodnih zmogljivosti celotne verige izredno pomembno. V ta namen se zato vsako leto izvaja vrsto vzdrževalnih del na vseh objektih. V zad- njem času vedno večji problem postaja odlaganje sedimentov v akumulacijskih bazenih hidroelek- trarn. Izgradnja HE se je na reki Dravi pričela že leta 1913 (HE Fala). Zadnji objekt je bil zgrajen leta 1978 (HE Formin). V tem dolgem obdobju delova- nja objektov, se v vseh bazenih HE, že zelo pozna- jo posledice odlaganje sedimentov, katere vplivajo tako na proizvodnjo električne energije, kot tudi na poplavno varnost širšega območja.
Skladno s prakso dobrega lastnika, DEM d.o.o. le- tno skrbi za to, da se odloženi sedimenti odstra- njujejo s kritičnih mest in se s tem ohranja op- timalna proizvodnja in zaščita pred škodljivim delovanjem vode. V članku je predstavljen pilotni projekt odstranjevanja sedimentov iz akumulacij- skega bazena HE Vuhred, ki se je izvajal decembra 2018.
Teoretične osnove sedimentacija
V vodotokih se pojavlja transport trdnih delcev (proda v obliki rinjenih plavin ali v vodnem toku suspendiranih plavin) in plavja (plavajočih ali leb- dečih predmetov). Tekoča voda ima zmožnost ero- diranja rečnega dna in brežin ter premeščanja in odlaganja plavin (naplavin). Rezultat tega proce- sa je spreminjanje rečne topografije (morfologije vodotoka), kar se odraža v spreminjanju oblike vzdolžnih in prečnih prerezov v vodotoku. Pojav se imenuje transport sedimentov, ki se v vodnih telesih z majhno hitrostjo pojavlja kot usedanje od vode težjih delcev oz. sedimentacija (Knapič, 2016).
Transport sedimentov v vodotoku je kompleksen proces. Povedano poenostavljeno, pa je transport odvisen od premestitvene zmogljivosti vodotoka in velikosti delcev, ki se premeščajo. V vodotoku se premeščajo tako rinjene, kot lebdeče plavine. Rinjene plavine so od vode težji delci, ki se preme- ščajo ob dnu struge. Lebdeče plavine pa se pre- meščajo v obliki suspenzije s tokom vode. Meja med obema oblikama premeščanja ni stalna in je predvsem odvisna od hidravličnih razmer, ki so v danem trenutku v vodotoku. Običajno se rinjene plavine premeščajo le ob nastopu visoke vode, ko ima voda zadostno moč, da se transport rinjenih plavin lahko prične. Tako rinjene, kot del lebdečih plavin se odlaga na mestih, kjer premestitvena zmogljivost vodotoka pade pod referenčno vred- nost za posamezni tip plavin (Knapič, 2016). Posebno problematiko pri transportu sedimentov predstavljajo akumulacijski bazeni hidroelektrarn
oz. večji zadrževalniki, v katerih se premestitve- ne zmogljivost vodnega toka bistveno zmanjšajo. Zaradi specifičnih lastnosti, ki so prisotne na teh inženirskih objektih, ima proces transporta se- dimentov svoje zakonitosti in ga lahko obravna- vamo kot poseben del širšega pojma transporta sedimentov (Knapič, 2016).
Sedimentacija v akumulacijskih bazenih je zelo kompleksen proces vstopanja in transporta pla- vin, ki izhaja iz vodozbirne površine do obravna- vanega prereza vodotoka in se odlaga na območju bazena. Proces sedimentacije se v akumulacijskih bazenih prične, ko je vodotok zajezen, in se kon- ča, ko je bazen v celoti zapolnjen s sedimentom. Je posledica naravnih vzrokov in je lahko vplivan od antropogenih dejavnikov. Procesa ne moremo preprečiti in ohranitev začetnega stanja akumu- lacijskega bazena ni mogoča brez vlaganja doda- tne energije. Ko se proces sedimentacije enkrat prične, se ga ne more upočasniti ali ustaviti, se pa lahko zmanjša njegove posledice s preventivnimi ukrepi, predvsem z zadrževanjem zemljine na vo- dozbirnem območju (Batuca et al, 2000).
V akumulacijskih bazenih se med procesom sedi- mentacije usedajo mineralni, organski in umetni delci. Večina sedimentov je mineralnih (98 %), pre- ostalo so organski in umetni delci (2 %). Mineralni sedimenti so kohezivni in nekohezivni. Kohezivne materiale sestavljajo fini in zelo fini delci (glina, melj). Nekohezivne materiale sestavlja mešanica peska, proda in delcev kamenine. Glavni viri sedi- mentov so porečje vodotoka, hidrografska mreža vodotoka (erozija) in človeške aktivnosti (Batuca et al, 2000).
Upravljanja s sedimenti v aku- mulacijskih bazenih HE na Dravi
Za zagotavljanje optimalnega delovanja vseh hi- droelektrarn v sklopu verige na Dravi, DEM d.o.o. vestno skrbi za celostno vzdrževanje celotnih objektov. Na področju upravljanja s sedimenti to pomeni, da se stanje sedimentov ugotavlja z vi- zualnimi pregledi stanja bazenov (iz kopnega in vode), izvedbo geodetskih meritev dna in izvedbo raziskav kakovosti odloženih sedimentov.
Iz obdobnih vizualnih pregledov in izvedbe geo- detskih meritev dna izhaja, da se problem sedi- mentacije povečuje in da se volumen akumula- cijskih bazenov vsakoletno manjša. Tako je bilo ugotovljeno, da se je v letih obratovanja (do leta 2014) celotna vsebina bazenov zmanjšala iz pr- votnih 108,99 mio m3 na 74,23 mio m3, kar pred- stavlja zmanjšanje za ca. 32 %. Povprečna letna količina dodatnih sedimentov v vseh bazenih HE na reki Dravi v obdobju zadnjih 10 let dosega po- večanje za ca. 245000 m3/leto. Za ca. 33000 m3 pa se letno zmanjšuje tudi koristna (energetska) vse-
172


Upravljanje s sedimenti v akumulacijskih bazenih hidroelektrarn na reki Dravi: Predstavitev pilotnega projekta plavljenja sedimentov v matico reke Drave pri HE Vuhred
bina akumulacij. Trenutna ocenjena količina odlo- ženih sedimentov tega dela akumulacij trenutno znaša 3,9% oz. 614000 m3.
Vzporedno se izvaja tudi monitoring kakovosti se- dimentov, v sklopu katerega, se na določenih loka- cijah odvzamejo vzorci odloženega materiala in se analizirajo v referenčnih laboratorijih. Opravljene analize kažejo, da odloženega sedimenta ni mož- no kvalificirati kot nevaren odpadek (po Uredbi o odpadkih Ur. l. RS št. 37/15 in 69/15). Vseeno pa imajo določeni vzorci povečano vsebnost nevarnih snovi (cink, svinec). Opravljene analize tudi poka- žejo, da odloženi sediment ni primeren za odlaga- nje na kmetijskih in stavbnih zemljiščih (postopek R10 po Uredbi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, Ur. l. RS št. 340/ in 61/11). Dovoljeno pa je odlaganje na odlagališču za nenevarne od- padke (Uredba o odlagališčih odpadkov Ur. l. RS št. 10/14, 54/15 in 36/16; Uredba o odpadkih. Ur. l. RS št. 37/15 in 69/15; Pravilnik o izdelavi ocene odpadka pred odlaganjem in ocene nevarnega od- padka pred sežiganjem ter o izvedbi kontrole ke- mične analize odpadkov Ur. l. RS št. 58/16).
Na podlagi vizualnih pregledov, meritev dna in izvedbe kemijskih analiz se določijo potencialna problematična območja na katerih je potrebna odstranitev odloženega sedimenta. Kot poten- cialno problematična območja so obravnavane predvsem tiste lokacije, kjer imajo lahko odloženi sedimenti vpliv na obratovanje objektov HE, vpliv na zagotavljanje ukrepov proti škodljivim delova- njem voda ali vpliv na videz in stanje narave. Vsa potencialna problematična območja so kritično presojana in razvrščena na nujnost intervencije. Ugotovljeno je tudi, da največji problem na proble- matičnih območjih predstavljajo predvsem odlo- ženi fini sedimenti oz. mulj (kohezivni materiali, ki jih sestavljajo fini in zelo fini delci gline in melja). Dela za odstranitev mulja, se izvajajo kot vzdrže- valna dela skladno s »Koncesijsko pogodbo za rabo reke Drave za proizvodnjo električne ener- gije«. Pred pričetkom del se pridobivajo pozitivna mnenja vseh nosilcev urejanja prostora, ki deluje- jo na območju. Glavni nosilci urejanja prostora na območju so Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV), Zavod Republike Slovenije za varstvo na- rave (ZRSVN) in Zavod za ribištvo (ZZR).
Trenutna praksa upravljanja s sedimenti proble- matiko sedimentacije rešuje lokalno. To pomeni, da se sedimenti (mulj) odstranjuje samo na ugo- tovljenih problematičnih območjih. Odstranjeva- nje mulja se izvede na način, da se odvečni mulj izkoplje in odloži na mestu, kjer ne ovira toka reke in ni škodljiv na kakšen drug način. Odvečni mulj se tako večinoma odlaga ob brežinah reke Drave in ob umetno oblikovanih otokih v strugi reke. . Do danes se je na tak način pridobilo kar nekaj novih površin vzdolž reke Drave (leva brežina pred HE Mariborski otok, umetni otoki v akumulaciji HE Vu- hred, ureditve brežin Ptujskega jezera...).
Iskanje alternativnih rešitev upravljanja s sediment reke Drave
Pridobivanje pozitivnih mnenje vseh nosilcev ure- janja prostora za izvedbo izkopov mulja, postaja zaradi iskanja ustreznih mest odlaganja, vedno bolj težavno. Glavni problem je v tem, da je pričelo primanjkovati prostora, kamor bi se izkopani mulj lahko odlagal (to še posebej velja za hidroelektrar- ne v zgornjem toku slovenskega dela reke Drave). Odstranjeni mulj iz akumulacijskih bazenov HE se namreč lahko odlaga le na mestih, na katerih ni vpliva na obratovanje objektov HE, poplavno var- nost in stanje narave. Takšni lokaciji pa praktično ni več. Zaradi pomankanja primernega prostora je tako vedno težje doseči dogovor med pogoji nosil- cev urejanja prostora in ekonomsko ter tehnično smiselnimi rešitvami.
Med iskanjem alternativ reševanja problemati- ke odloženega mulja se je oblikovala ideja, da bi odstranjeni mulj vračali direktno v matico reke Drave. To pomeni, da bi odvečni mulj izkopali, ga prečrpali direktno v matico toka reke in ga pre- pustili naravnemu toku. S tem dobimo možnost, damuljodstranjujemonaproblematičnilokacijah, obenem pa zagotovimo ustrezno kontinuiteto se- dimentov v reki. Takšen način premeščanja mulja sicer ne predstavlja dokončne rešitve, je pa meto- da ekonomična in izvedljiva tudi v drugih akumu- lacijah reke Drave.
V usklajevanju med DEM d.o.o., nosilci urejanja prostora in projektantom HSE Invest d.o.o. je bila varianta izkopa mulja direktno v matico reke pre- poznana kot ustrezna. Dogovorjeno je bilo, da se izkop mulja izvede kot pilotni projekta na lokaciji ob pregradi HE Vuhred ob točno določenimi pogoji izvajanja del. S strani nosilcev urejanja prostora se je na predlagano rešitev, pojavilo vprašanje, kaj se bo zgodilo s kakovostjo vode oz. kako se bo ob tem spremenila vsebnost suspendiranih snovi v vodi (sprememba kalnosti). Povečanje kalnosti vode bi namreč lahko negativno vplivala na vod- ne organizme. Projektant HSE Invest d.o.o. je tako pripravil strokovno podlago, s katerimi so bili do- ločeni vplivi, pogoji in obseg monitoringa, ki bi se izvajal med potekom del. V strokovnih podlagah so bili preučeni možni vplivi povečanja kalnosti na vodne organizme, preučena je bila dobra praksa v tujini in podani pogoji ob katerih se lahko izvedejo izkopi mulja. Pogoji so bili pripravljeni na takšen način, da ob izvajanju del, v nobenem primeru ne bi moglo priti do poslabšanja kakovosti vode, ki bi lahko škodovala vodnim organizmom. Pripravlje- ni so bili sledeči pogoji izvajana del:
S pripravljenimi izhodišči so se DEM d.o.o. in no- silci urejanja prostora strinjali. S tem so bile po- dana izhodišča za pričetek pilotnega projekta iz- kopa mulja direktno v matico reke Drave.
173


Matjaž Knapič, Florjana Ulaga, Alojz Preglau
Zahtevani pretok
Dopustni meseci izvajanja del
Max dovoljena temperatura vode
Max dopustna koncentracija suspendiranih delcev
Dnevni čas trajanja del
Vzpostavitev monitoringa
Preglednica 1: Pogoji izvajanja del
Monitoring dopustne koncentracije suspendiranih delcev v Dravi
Za potrebe izvedbe monitoringa suspendiranih delcev se je v pilotni projekt vključila Agencija Re- publike Slovenije za okolje (ARSO), ki je pripravila program spremljanja kalnosti vode (Ulaga et al, 2018). Iz programa so izhajale sledeče usmeritve in načini izvedbe del:
1. Odvzem vzorcev vode za izvajanje monitoringa suspendiranih snovi reke Drave se izvede skla- dno s priporočili Svetovne meteorološke orga- nizacije (WMO) in standardom ISO 4363:2002.
2. Določena so tri merska mesta na katerih se pred, med in po končanju delu odvzemajo vzor- ci vode. Merska mesta so bila določena na lo- kacijah pred izvedbo del (mersko mesto M1), cca 1000m pod mestom izvedbe del (mersko mesto M2) in v naslednjem akumulacijskem bazenu (mersko mesto M3).
3. Za izvajanje monitoringa suspendiranih snovi reke Drave se odvzamejo vzorci vode z volum- nom 1 litra na merilnih mestih v vnaprej dolo- čenih točkah. Vsak odvzeti vzorec se označi z imenom merilnega mesta, točko odvzema na merilnem mestu ter z datumom in uro odvze- ma.
4. Za odvzem vzorcev vode se uporabi merilnik ‚‘water trap‘‘ in naprava s črpalnim/točkovnim odvzemom. Gre za merilnik, ki je pritrjen na jeklenico in ki omogoča spuščanje takega me- rilnika v vodotok na določeno globino.
5. Pred pričetkom del se izvedejo profilne meritve s katerimi se določi hitrosti vode, ki so potreb- ne za določitev podatkov o porazdelitvi hitro- stnega polja. Na podlagi dobljenih podatkov se določijo odvzemna mesta in količina potrebnih vzorcev suspendirane vode.
6. Odvzeti vzorci se v najkrajšem možnem času (isti ali naslednji dan) dostavijo v laboratori- ji ARSO, kjer se analizirajo z metodo tehtanja suhe snovi po filtraciji v skladu s predpisi stan- dardnih postopkov SIST ISO 11923-1998.
200 m3/s < Q < 500 m3/s
Januar, februar, marec, oktober, november, december
15 °C
∆ρ < 4,5 g/l
2 fazi po 3-4h z fazo urne prekinitve postavitev 3 začasnih merskih mest kalnosti
in temperature vode
Izvedba pilotnega projekta izkopa mulja pri HE Vuhred in odlaganje v matico reke Drave
Dela odstranitve mulja so se izvajala pred HE Vu- hred. Na tem mestu se je mulj že nevarno približal pregradi, kar lahko vpliva na varno obratovanje za- pornic pri nastopu visoke vode (blokada zapornic). Mulj se je odstranjeval ob bregovih v skupni koli- čini cca 3200 m3. Dela so se izvajala z večnamen- skim plavajočim bagrom »Watermaster Classic III«., s katerim se je prečrpavalo mulj iz območja plitvin direktno v matico toka reke Drave. Plavajoči bager lahko odstranjuje zmes mulja in vode s ka- paciteto do 450 m3/h. Od tega je ugotovljeno, da je v tej količini cca med 10 do 15% trdne snovi, pre- ostalo pa je voda. Mulj se je s pomočjo črpalke in odvodne cevi črpal direktno na mesto iztoka turbin v spodnji vodi HE Vuhred (razdalja do 500m).
Slika 1: Območje izkopa mulj pri HE Vuhred
Slika 2: Izvajanje del izkopa mulja ob bregovih akumulacije HE Vuhred s plavajočim bagrom
174


Upravljanje s sedimenti v akumulacijskih bazenih hidroelektrarn na reki Dravi: Predstavitev pilotnega projekta plavljenja sedimentov v matico reke Drave pri HE Vuhred
Slika 4: Iztok mešanice vode in mulja direktno v spodnjo vodo HE Vuhred
Vsa dela izkopa mulja so potekala nemoteno in brez težav ter so bila končana v predvidenem roku. Monitoring med izvedbo del ni ugotovil ne- gativnih vplivov na stanje okolja.
Izvedba meritev suspendiranih delcev
Med izvedbo del se je skladno z določili programa za odvzem suspendiranih delcev odvzemalo vzor- ce reke Drave. Vzorci so bili odvzeti ves čas izva- janja del med 5. in 12. decembrom 2018. Vzorci so bili na posameznih mestih odvzeti na sledeči način:
1. Na merskem mestu MM_1 se je vzorčenje iz- vajalo trikrat dnevno: pred pričetkom del, med izvajanjem del in ob koncu izvajanj del. Vse skupaj 3 vzorci na dan. Izmerjene je bila naj- večja vsebnost 20,1mg/l (11.12.2018 ob 7:25) in najmanjša 6,16 mg/l (12.12.2018 ob 7:30). Rezultati vzorčenja so podani v sledeči grafu (Ulaga et al, 2018):
Slika 5: Vsebnost suspendiranih delcev v vodi na merskem mestu MM_1 (vir: Ulaga et al. 2018)
2. Na merskem mestu MM_2 se je vzorčenje izva- jalo v treh določenih točkah profila na različnih
Slika 6: Vsebnost suspendiranih delcev v vodi na merskem mestu MM_2 (vir: Ulaga et al. 2018)
3. Na merskem mestu se je odvzem vzorcev iz- vajal v eni točki profila 1 krat dnevno v času izvajanja del in dva dni po končanju del. Iz- merjene je bila največja vsebnost 32,8 mg/l (13.12.2018) in povprečna vrednost 16,1 mg/l. Rezultati vzorčenja so podani v sledečem grafu (Ulaga et al, 2018):
globinah in sicer eno uro pred začetkom izva- janja del, 1 krat na uro v času izvajanja del in eno uro po zaključku izvajanja del. Vse skupaj se je dnevno odvzelo cca 24 vzorcev na dan. Izmerjene je bila največja vsebnost 151 mg/l (6.12.2018 ob 11:10) in najmanjša 6,35 mg/l (12.12.2018 ob 6:55). Rezultati vzorčenja so podani v sledečem grafu (Ulaga et al, 2018):
Slika 7: Vsebnost suspendiranih delcev v vodi na merskem mestu MM_3 (vir: Ulaga et al. 2018)
Iz opravljenih meritev izhaja, da izmerjene kon- centracije suspendiranih snovi med izvedbo del bistveno odstopajo od koncentraciji, ki so bile pripravljene v izhodiščih za izvedbo del. V izho- diščih je bilo namreč pripravljeno, da je v vodi lahko dosežena koncentracija do 4,5 g/l suspen- dirane snovi (koncentracija pri kateri še ne bi smelo biti nobenega vpliva na vodne organiz- me). Vzorec z najvišjo izmerjeno koncentracijo, pa je vseboval 151 mg/l suspendirane snovi, kar je cca 30 krat manj. Dejansko je bila izmerjena koncentracija v odvzetih vzorcih večino časa še manjša.
175


Matjaž Knapič, Florjana Ulaga, Alojz Preglau
Iz izmerjenih vrednosti koncentracije tako izhaja, da se zaradi izvedbe del izkopov in plavljenja mu- lja direktno v matico reke, koncentracija suspen- diranih snovi nikoli ne poveča za toliko, da bi lahko imela škodljiv vpliv na vodne organizme. Izvedba del tako s stališča, da bi bile presežene koncen- tracije suspendiranih delcev, ni sporna.
Sklep
Izvedeni pilotni projekt je pokazal, da izkop mulja iz akumulacije in premeščanje le tega v matico toka reke Drave, predstavlja učinkovito, ekonomično in okoljsko nesporno različico re- ševanja problematike odloženih sedimentov v akumulaciji. S takšno rešitvijo sicer dokončno ne rešimo problematike, vendar pa lahko od- loženi material z manj primernih mest presta- vimo na mesta, kjer lahko z odloženim muljem lažje upravljamo.
Med izvajanjem del ni prišlo do povečanja kal- nosti v reki in s tem negativnega vpliva na oko- lje. V poročilu Ulaga et al. 2018 je ugotovljeno, da je običajna vsebnost suspendiranih snovi v reki Dravi med 5 in 20 mg/liter. Med izvajanjem del de- cembra 2018 je bila izmerjena vsebnost suspen- diranih snovi v reki Dravi med 5 in 151 mg/liter. Vsebnost je bila nad običajnimi vrednostmi po- večana le posamezne dni, v posameznih vzorcih, kar glede na hidrološke značilnosti reke Drave ni bistveno vplivalo na celoten transport suspen- diranih snovi po reki in stanje narave. Z izvedbo monitoringa so bile tako ovržene skrbi nosilcev urejanja prostora, da bi način del z direktnim iz- kopom v matico toka reke lahko imel negativni vpliv na naravo.
Izkušnje pridobljene s predstavljenega pilotnega projekta in rezultati monitoringa tako potrjuje- jo, da je bila izvedba projekta uspešna in da se način odstranjevanja mulja z direktnim izkopom v matico toka reke lahko še vedno uporablja na podobnih projektih. Pri tem se je potrebno zave- dati, da lahko s takšnim načinom problematiko odloženega mulja rešujemo le lokalno na proble- matičnih lokacijah. Tako geodetske meritve, kot tudi teoretične osnove transporta sedimentov, nam govorijo, da se akumulacijski bazeni kljub manjšim intervencijskim posegom polnijo s se- dimentom. Ta problem bo brez ustrezne strate- gije upravljanja s sedimenti postajal vedno večji. Brez ustreznih rešitev in zanemarjanja te pro- blematike, pa lahko pričakujemo večje težave pri proizvodnji električne energije (zmanjšanje proi- zvodnje) in občutno povečanje poplavna ogrože- nost na priobalnih območjih. Skladno z zapisa- nim, bo potrebno čim prej pristopiti tudi k rešitvi upravljanja s sedimenti na celotnih porečjih in ne samo na posameznih problematičnih lokacijah v akumulacijskih bazenih.
Viri:
Batuca D. G., Jordaan J. M. 2000. Silting and Desilting of Re- servoirs. Rotterdam, A.A. Balkema: 353 str.
HSE Invest d.o.o., september 2018. Projekt izvedbe kontroli- ranega spiranja mulja v akumulacijskem bazenu HE Vu- hred, Projektna dokumentacija. Maribor. 15 f
Knapič M., 2016., Vpliv spremembe gladinskega vrtišča v akumulacijskih bazenih na obratovanje hidroelektrarn, Magistrsko delo., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za grad- beništvo in geodezijo: 139 str.
Ulaga F., Koselj D., Trček R., Kosec D., Šupek M., Kranjc I., de- cember 2018., Poročilo o izvajanju monitoringa suspen- diranih snovi na reki Dravi decembra 2018 (ARSO), Lju- bljana, 20 f
Crosa G., Castelli E., Gentili G., Espa P., 2009., Effects of suspended sediment from reservoir flushing on fish and microinvertebrates in an alpine stream. Aquatic Science.
Erico d.o.o., julij 2017. Ocena vrednotenja nevarnih lastnosti sedimenta kot odpadka, v okviru projekta kemijsko fizi- kalne in biološke analize vode in sedimentov v bazenih DEM – Lokacija pred bazenom HE Vuhred. Velenje. 22 f
Erico d.o.o., julij 2017. Ocena odpadka pred odlaganjem na odlagališču v okviru projekta kemijsko fizikalne in biolo- ške analize vode in sedimentov v bazenih DEM – Lokacija pred bazenom HE Vuhred. Velenje. 12 f
Erico d.o.o., julij 2017. Ocena kakovosti rečnega sedimenta reke Drave na območju HE Vuhred kot zemeljskega izko- pa z vidika možnosti ravnanja kot odpadkom po postopku predelave R10 – Lokacija 1 desno pred bazenom HE Vu- hred. Velenje. 21f
176


PREDHODNA OCENA
POPLAVNE OGROŽENOSTI 2019
Davor Rozman, univ. dipl. inž. grad.
Mitja Peček, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž.
dr. Sašo Šantl, univ. dipl. inž. grad., Inštitut za vode Republike Slovenije, Dunajska 156, Ljubljana
Uvod
EU poplavna direktiva je bila sprejeta in uveljav- ljena leta 2007, njen namen pa je vzpostavitev okvirja za oceno in obvladovanje poplavne ogro- ženosti. Glavni cilj je zmanjšanje škodljivih pos- ledic poplav na zdravje ljudi, okolje, kulturno de- diščino in gospodarsko dejavnost. Tekom prvega cikla izvajanja EU poplavne direktive je Republika Slovenija pripravila in sprejela Predhodno oceno poplavne ogroženosti, določila območja pomemb- nega vpliva poplav in pripravila karte poplavne nevarnosti in ogroženosti za ta območja. Priprav- ljen je bil tudi Načrt zmanjševanja poplavne ogro- ženosti.
Leta 2016 se je vstopilo v drugi cikel izvajanja EU poplavne direktive, ki kot prvo izmed aktivnosti zahteva pregled in posodobitev Predhodne oce- ne poplavne ogroženosti in preveritev obstoječih območij pomembnega vpliva poplav in po potrebi določitev novih območij. V drugem ciklu je pot- rebno preveriti in upoštevati tudi vpliv podnebnih sprememb na poplavno ogroženost. Predhodna ocena poplavne ogroženosti je bila sprejeta junija 2019.
V članku so opisani ključni koraki, ki so bili izvede- ni v sklopu drugega cikla izvajanja EU poplavne di- rektive. Glavni poudarek sloni na oceni morebitnih škodljivih posledicah prihodnjih poplav, vključno z analizo nevarnostnega ter škodnega potenciala na območju RS.
Metodološki pristop
Poplavna škoda nastane zaradi udejanjene poplavne nevarnosti, ki jo običajno opredelimo z njeno jakostjo in pogostostjo nastopa na dolo- čenem območju. Naravnega pojava ali dogodka (poplava, potres, požar, nevihta, zemeljski plaz ipd.), ki v območju svojega delovanja družbi ne povzroča škode, ne moremo šteti za nevarnost, podobno kot škoda ne nastane, če na vplivnem območju naravne nevarnosti ni potenciala za na- stanek škode. Nevarnostni potencial naravnih dogodkov je skupek vseh verjetnih nevarnostnih scenarijev na izbranem območju, škodni potencial pa skupek možnih škodnih izidov ob nastopu do- ločene nevarnosti, ki ga opredeljuje izpostavlje- nost, velikost, razporeditev, ranljivost-odpornost in vrednost fizičnih gradnikov prostora. Prostorsko in časovno sovpadanje obeh potenci- alov povzroča objektivno družbeno, gospodarsko, okoljsko in kulturno ogroženost gradnikov pros- tora in subjektivno tveganost ohranitve državne, regijske, občinske stabilnosti ali stabilnosti skup- nosti oziroma posameznikov.
Osnovni pojmi analize tveganj so nevarnost, ogro- ženost in tveganost. Nevarnost je naravni pojav, ki lahko na izbranem območju povzroči škodo. Ogro- ženost je okoljsko stanje, ki se pojavi zaradi ča- sovno-prostorskega sovpadanja nevarnostnega in škodnega potenciala. Tveganost pa izraža druž- benogospodarsko dimenzijo ogroženosti.
Predhodna ocena poplavne ogroženosti 2019
177


Davor Rozman, Mitja Peček, Sašo Šantl
Poplavno tveganje nastane zaradi sovpadanja ne- varnostnega in škodnega potenciala.
Slika 1. Dejavniki tveganja zaradi naravnih nevarnosti (Đurović B. (2010). Območja pomembnega vpliva poplav v Sloveniji, IzVRS).
Nevarnostni potencial v RS
(z upoštevanjem vpliva podneb- nih sprememb) v drugem ciklu izvajanja EU poplavne direktive
Karta nevarnostnega potenciala je sestavljena kot skupna ovojnica naslednjih podlog, ki so del ura- dnih evidenc vodnega katastra:
– integralne karte poplavne nevarnosti (doseg pri
pretoku Q500);
– opozorilne karte poplav (pogoste, redke in zelo
redke poplave);
– evidence poplavnih dogodkov (podatki o prete-
klih poplavnih dogodkih). Dodatnososezapotrebeizdelavekartenevarno- stnega potenciala izdelale še:
– karte potencialnega hudourniškega poplavlja-
nja, kjer so všteti so vodotoki, ki imajo povpreč- ni padec vodozbirnega območja večji od 25%; obravnavano območje pa predstavlja pred- metna vodna mreža z vključenim odmikom 25 m v vsako stran od osi vodotoka.
Karta nevarnostnega potenciala, pri katerem se upošteva vpliv podnebnih sprememb, pa je prip-
ravljena na način, da se vpliv podnebnih spre- memb na nevarnostni potencial (kot je opisano v nadaljevanju) upošteva kot razširitev dosega po- plav le pri:
– integralni karti poplavne nevarnosti in pri – opozorilni karti poplav,
ne upošteva se pa pri:
– evidenci poplavnih dogodkov in pri
– karti potencialnega hudourniškega poplavljanja.
Metodologija upoštevanja podnebnih sprememb
Vlada Republike Slovenije je decembra 2016 sprejela Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam, prvi celovit strateški dokument s področja prilagajanja podnebnim spremembam. V letu 2016 je bila ustanovljena tudi Medresorska delovna skupina za prilagajanje podnebnim spre- membam, na Agenciji RS za okolje pa se je začel izvajati projekt Ocene vplivov podnebnih spre- memb v 21. stoletju.
V okviru projekta se je izvedlo več scenarijev. Scenarij podnebnih sprememb glede na tri mo- žne poteke vsebnosti toplogrednih plinov v ozra- čju pripravlja oceno predvidenih sprememb za naslednje podnebne spremenljivke: temperatura zraka, temperatura tal, temperatura površinskih voda, temperatura morja, temperatura podze- mnih voda, vsebnost vode v tleh, količina padavin, količinsko stanje vodotokov, napajanje vodonosni- kov, fenološki razvoj izbranih rastlinskih vrst.
Slika 2. Sprememba pretokov pet-stoletnih (Q500) povratnih dob v obdobjih 2011–2040 (levo) in 2041–2070 (desno) v primerjavi z obdobjem 1981–2010, po scenariju izpustov toplogrednih plinov RCP4.5 za porazdelitvi Pearson 3.
Za določitev vpliva podnebnih sprememb na po- večanje nevarnostnega potenciala poplav je bila razvita metodologija na podlagi teoretične hi- dravlične analize. Naloga analize je bila določiti razmerje med povečanjem pretoka v določenem vodozbirnem območju (v procentih) ter med pove- čanjem dosega poplav (v procentih).
Pripravljenih je bilo 32 testnih primerov trapeznih pretočnih profilov z naborom različnih hidravlič- nih spremenljivk, kot so širina dna, vzdolžni na- klon dna ter naklon brežin. Za vsako spremenljiv- ko so bili izbrane štiri karakteristične vrednosti,
178


ki najbolje ponazarjajo slovensko rečno morfolo- gijo.
Za pretočne profile se je s pomočjo Manningove enačbe določil začetni pretok (Q0), ki zapolni te- stni profil do višine 2 m. Za koeficient hrapavosti je bila za vse primere prevzeta vrednost 0.035. V naslednji fazi se je za skupino 32 testnih profilov začetni pretok povečal za 30%, 60% in 90%. Itera- tivno se je za vsako varianto izračunala nova, po- višana gladina (hpov), s tem pa je bilo določeno tudi povečanje dosega poplav (Bpov).
Slika 3. Karakteristični prikaz testnega pretočnega profila.
Statistično je bil ovrednoten vpliv povečanja pre- toka (Qpov) na povečanje dosega poplav (Bpov). Vpliv povečanja pretoka izrazimo z linearno enačbo:
Bpov (%) = 0.2548 * Qpov (%) + 4.8511 (1)
Enačba je bila dodatno preverjena na povečanje pretoka za 10%. Ta vrednost predstavlja mejo območja, kjer velja linearni del enačbe. Pod 10% povečanja pretoka se vrednosti povečanja dose- ga poplav približujejo vrednosti 0. Prav tako se je izvedla analiza občutljivosti pri uporabi različnih koeficientov hrapavosti.
Kot vhodni podatek za prikaz vpliva podnebnih sprememb na vodnem režimu so se uporabili re- zultati hidrološko prognostičnega modela. Rezul- tati modela so bili priskrbljeni s strani Agencije RS za okolje in sicer v obliki sprememb pretoka za analizirane vodomerne postaje (Qpov).
Za določitev povprečne razširitve poplavnega ob- močja, se je za posamezno povodje, ki pripada posamezni vodomerni postaji, iz integralnih ter opozorilnih kart določilo površino poplavnega območja (A), ter povprečno dolžino poplavnega območja (LP). Povprečna širina poplavnega obmo- čja (BP) se je za posamezno povodje izračunala po enačbi:
BP = A / LP (2)
Z enačbama (1) in (2) se je za posamezna povod- ja, za katere je bilo s hidrološko prognostičnim modelom določeno povečanje pretoka, izračuna- la povprečna razširitev poplavnega območja. Na podlagi teh rezultatov so se pripravile karte ne-
varnostnega potenciala, ki upoštevajo vpliv pod- nebnih sprememb.
Slika 4. Karta nevarnostnega potenciala (z upoštevanjem vpliva podnebnih sprememb) – detajl.
Škodni potencial v RS
v drugem ciklu izvajanja EU poplavne direktive
Poplavna škoda nastane zaradi realizirane poplavne nevarnosti, ki jo opredelimo z njeno ja- kostjo in pogostostjo nastopa na določenem ob- močju. Naravnega pojava ali dogodka (poplava, potres, požar, nevihta, zemeljski plaz ipd.), ki v območju svojega delovanja družbi ne povzroča škode, ne moremo šteti za nevarnost, podobno kot škoda ne nastane, če na vplivnem območju naravne nevarnosti ni potenciala za nastanek škode. Nevarnostni potencial naravnih dogodkov je skupek vseh verjetnih nevarnostnih scenarijev na izbranem območju, škodni potencial pa skupek verjetnih škodnih dogodkov ob nastopu določe- ne nevarnosti, ki ga opredeljuje izpostavljenost, velikost, razporeditev, ranljivost-odpornost in vrednost fizičnih elementov prostora. Prostorsko in časovno sovpadanje obeh potencialov povzro- ča družbeno, gospodarsko, okoljsko in kulturno ogroženost.
Velikosti škodnega potenciala so se določile na podlagi javno dosegljivih podatkov, ki lahko vse- bujejo različne gradnike prostora:
– kulturna dediščina (KD),
– socialna infrastruktura (SI),
– gospodarske dejavnosti (GD),
– okolje (OK)
– zdravje ljudi (ZL) in
– infrastruktura (IN).
Območje celotne Republike Slovenije je bilo raz- deljeno v ortogonalno mrežo celic 75 x 75 m. V okviru vsake posamezne celice so bili preštete in integrirane vrednosti posameznih (pod)kategorij škodnega potenciala.
Predhodna ocena poplavne ogroženosti 2019
179


Davor Rozman, Mitja Peček, Sašo Šantl
Zaradi obsežnosti in raznolikosti elementov ran- ljivosti, je analiza škodnega potenciala razdeljena v štiri nivoje. Razen Nivoja 1, kjer poteka pred- vsem priprava podatkov, je princip analize enak na vseh nivojih:
1. V prvi fazi se posamezni elementi ranljivosti (v obliki rastrov) pomnožijo s ponderji, ki ozna- čujejo njihov medsebojni odnos (pomembnost, veličina škodnega potenciala).
2. V drugi fazi se obteženi posamezni elementi ranljivosti (v obliki rastrov) med seboj sešte- jejo. Tako pridobimo skupno vrednost, ki pred- stavlja relativni škodni potencial na posame- znem nivoju.
3. Da lahko v višjih nivojih obdelave elemente ran- ljivosti med seboj nadaljnje ponderiramo in se- števamo, je potrebno v zadnji fazi posamezne- ga nivoja vrednosti razvrstiti (reklasificairati).
Nivo 1 (priprava podatkov):
Vsaki celici rastra se pripiše številčna vrednost, ki predstavlja število točk, dolžinski delež linij ali površinski delež poligonov, ki je pomnožen s pon- derjem, podan za predmeten element ranljivosti. Upoštevajo se samo celice, ki padejo pod območje nevarnostnega potenciala (z upoštevanjem pod- nebnih sprememb). Vrednosti v celicah so za vsak sloj posebej razvrščene (reklasificirane) v novih pet razredov (diskretne vrednosti od 1 do 5).
Nivo 2:
Seštevajo se ponderirane vrednosti slojev: okolje (OK) in infrastruktura (IN). Vrednosti v celicah so za vsak sloj posebej razvrščene (reklasificirane) v novih pet razredov (diskretne vrednosti od 1 do 5). Vrednosti ostalih skupin se prenesejo na nivo 3. Nivo 3:
Seštevajo se ponderirane vrednosti slojev: kul- turna dediščina (KD), socialna infrastruktura (SI), gospodarske dejavnosti (GD), okolje (OK) in infra- struktura (IN). Vrednosti v celicah so za vsak sloj posebej razvrščene (reklasificirane) v novih deset razredov (diskretne vrednosti od 1 do 10). Vrednos- ti skupine zdravje ljudi (ZL) se prenese na nivo 4.
Slika 5. Shematski prikaz procesa izdelave karte škodnega poten- ciala
Nivo 4:
Seštevajo se ponderirane vrednosti vseh šestih glavnih gradnikov prostora: kulturna dediščina (KD), socialna infrastruktura (SI), gospodarske dejavnosti (GD), okolje (OK), zdravje ljudi (ZL) in in- frastruktura (IN). Vrednosti so razvrščene (rekla- sificirane) v končnih deset razredov (diskretne vrednosti od 1 do 10).
Ugotovitve
Na podlagi izvedene analize je bilo iz dobljenega potencialnega škodnega potenciala (kombinacija vseh 6 kategorij ogroženosti in metode prostor- skega povprečenja) za celotno območje Sloveni- je oblikovanih 1676 območij, in sicer tako, da se je pregledalo kje v Sloveniji se nahajajo celice z vrednostmi (karta škodnega potenciala) 6-10 in iz njih oblikovalo zaključena območja (poligone). Za vseh teh 1676 poligonov sta bila za vsako tak po- ligon izračunana:
– seštevek zgolj vrednosti razredov ogroženosti za razrede 6-10 in
– gostota izračunana na podlagi razmerja med seštevkom vrednosti razredov ogroženosti (ra- zredov od 6 do 10) in površino vsakega posame- znega območja
Za določitev novih območij pomembnega vpliva poplav smo na podlagi kriterijev:
– seštevek zgolj vrednosti razredov ogroženosti
(6-10) večje od 150;
– površina posameznega območja večja od
150000 m2;
– gostota izračunana na podlagi razmerja med
seštevkom vrednosti razredov ogroženosti (ra- zredov od 6 do 10) in površino vsakega posame- znega območja večja od 0,00015
dobili 58 območij/poligonov ki po novi metodolo- giji (drugi cikel) predstavljajo bolj poplavno ogro- žena območja. Izmed teh območij smo izločili tiste, ki so del že obstoječih (61) ali se jih delno dotikajo. Tako je bil dobljen predlog 21 dodatnih oz. novih območij pomembnega vpliva poplav.
V nadaljevanju se je izvedla metodologija preve- ritve dejanske poplavne ogroženosti 61 območij pomembnega vpliva poplav iz prvega cikla izvaja- nja EU poplavne direktive, kjer se je določilo kan- didate za potencialno ne-ohranitev oziroma za delno-ohranitev (sprememba obsega območja). V letu 2018 je sledilo posvetovanje z javnostjo, kjer je bilo predstavljeno vso strokovno gradivo ter de- tajlne kartografsko gradivo.
Na podlagi pripravljenega predloga posodobi- tve nabora območij pomembnega vpliva poplav in prejetih predlogov, komentarjev in pripomb v okviru posvetovanja z javnostmi se je izobliko- val končni oz. posodobljen nabor 86 območij po- membnega vpliva poplav.
180


Zaključki
Posodobljena Predhodna ocena poplavne ogrože- nosti poleg informacij iz prve ocene (iz leta 2011) vsebuje predvsem tudi:
– nove in dodatne evidence ter opise poplavnih
dogodkov z različnimi tipi škodnih posledic (za
obdobje poplav po letu 2011);
– nadgrajeno analizo maksimalnih pretokov v RS;
– dodatne grafične predstavitve zabeleženih po-
plav v preteklosti;
– preveritev vpliva podnebnih sprememb na ka-
rakteristike poplav oz. na poplavno ogroženost
v Sloveniji in
– preveritev in nadgradnjo določitve območij po-
membnega vpliva poplav (razširitev obstoječe-
ga nabora območij pomembnega vpliva poplav). V nadaljevanju v okviru drugega cikla izvajanja EU poplavne direktive sledi še preveritev in mo- rebitna izdelava kart poplavne nevarnosti in kart poplavne ogroženosti za posodobljen nabor ob- močij pomembnega vpliva poplav (do konca leta 2019) in priprava posodobitve Načrta zmanjševa- nja poplavne ogroženosti (do konca leta 2021).
Viri
Predhodna ocena poplavne ogroženosti Republike Slovenije (2019), Ministrstvo za okolje in prostor.
Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogro- ženosti 2007. Uradni list Evropske unije L288.
Gorišek, M., Rozman, D. (2018). Metodologija za novelacijo predhodne ocene poplavne ogroženosti (določitev novih oz. dodatnih območij pomembnega vpliva poplav). Inštitut za vode Republike Slovenije.
Đurović, B., Mikoš, M. (2004). Preventivno obvladovanje tve- ganj zaradi naravnih nevarnosti. Acta hydrotechnica 22- 36, 17-35.
Đurović B. (2010). Območja pomembnega vpliva poplav v Sloveniji. Letno poročilo o delu na nalogi. Inštitut za vode Republike Slovenije.
Đurović, B., Anzeljc, D. (2010). Izhodišča za oceno in razvr- ščanje poplavnega škodnega potenciala. Inštitut za vode Republike Slovenije.
Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih za- radi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogro- ženosti. Uradni list Republike Slovenije, št. 60/2007
Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in po- segov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Uradni list Republike Slovenije, št. 89/2008
Zakon o vodah (ZV–1), Uradni list Republike Slovenije, št. 67/02
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1A), Uradni list Republike Slovenije, št. 57/08
Predhodna ocena poplavne ogroženosti 2019
181


Matic Košak
UKREPI ZA POVEČANJE POPLAVNE VARNOSTI NA OBMOČJU POLJAN
NAD ŠKOFJO LOKO
Matic Košak, univ. dipl. inž. grad., IZVO-R d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana
Povzetek
Naseljeno območje Poljan je zelo poplavno ogro- ženo zaradi visokih vod Poljanske Sore in Ločivni- ce, kar se je izkazalo tudi v poplavnem dogodku 22. oktobra 2014. Te poplave so bile tudi povod, da je Občina Gorenja vas – Poljane pristopila k hitremu in celovitemu reševanju poplavne ogroženosti šir- šega naseljenega območja Poljan in njenih zasel- kov. V članku povzamemo ugotovitve hidravličnih analiz za obstoječe stanje, na hitro predstavimo poplavni dogodek z oktobra 2014 ter povzame- mo in prikažemo projekt za izboljšanje poplavne varnosti na širšem območju Poljan z vodnogo- spodarskimi in drugimi protipoplavnimi ukrepi. V zaključku je prikazan časovni potek dejavnosti od začetnih hidravličnih analiz, izdelave projektne dokumentacije vse do uvedbe izvajalca gradbenih del v realizacijo protipoplavnih ukrepov.
Uvod
Naseljeno območje Poljan nad Škofjo Loko je pri visokih vodah Poljanske Sore in Ločivnice s pri- toki poplavno ogroženo. Poljanska Sora poplavlja celotno dolinsko dno, naselji Poljane in Predmost, Ločivnica pa ogroža objekte ob strugi vodotoka na izlivnem odseku skozi Poljane.
V preteklosti je Občina Gorenja vas – Poljane re- ševanje poplavne problematike in umeščanja po- sameznih objektov v prostor izvajala individualno s posameznimi študijami. Z izvedbo obširnejše analize poplavnosti Poljanske Sore in Ločivnice na območju Poljan in poplave Poljanske Sore ok-
tobra 2014 je Občina k reševanju poplavljenega območja Poljan pristopila celovito.
V ta namen so se posamezne študije, elaborati, na- črti in dela v javno korist združila v skupen projekt za zagotovitev izboljšanja poplavne ogroženosti širšega naseljenega območja Poljan nad Škofjo Loko. Celoten projekt je obsegal vodnogospodar- ske ureditve vodotokov, nov cestni most preko Po- ljanske Sore, protipoplavno zaščito posameznih objektov, rekonstrukcijo obstoječih cest, izvedbo nove ceste do cerkve na desnem bregu Poljanske Sore v Predmostu in prestavitev obstoječih komu- nalnih vodov.
Poplavna nevarnost na območju Poljan
V preteklosti je bilo na območju Poljan izvedenih nekaj posameznih hidravličnih analiz Poljanske Sore in Ločivnice za samostojna območja, ki so iz- kazovale poplavno ogroženost naseljenih območij zaradi Poljanske Sore in Ločivnice. Občina je na podlagi preteklih hidravličnih analiz ter vednosti o poplavni ogroženosti naseljenega območja Po- ljan in zaselkov pristopila k izdelavi hidravlične analize Poljanske Sore s pritoki za širše območje Poljan. Študija obstoječe poplavne nevarnosti je bila izvedena v sklopu študije Hidravlična poplavna štu- dija ter poplavne karte na območju sotočja Poljan- ske Sore in Ločivnice – 1. faza (IZVO-R d.o.o., G20/ 1-FR/14, avgust 2014), ki je obsegala izdelavo kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje. Obstoječo hidrolo-
182


gijo smo povzeli po hidrološki študiji z naslovom Sora – koncept ureditve povodja – zvezek 2, Hidro- logija (VGI, C-32, februar 1993), osnovne podatke o hidrologiji povzemamo v Preglednici 1. Rezultati hidravlične analize so izkazovali de- jansko poplavno ogroženost naseljenega območja Poljan že pri 10-letni povratni dobi, pri 100-letni povratni dobi pa so rezultati analiz izkazovali, da je večji del Poljan poplavljen zaradi visokih vod Poljanske Sore in Ločivnice. Doseg poplav pri 100-letni povratni dobi Poljanske Sore in Ločivni- ce za obstoječe stanje je prikazan na Sliki 1.
Poljanska Sora do Ločivnice 233,5
Poljanska Sora pod Ločivnico 253,6
Poljanska Sora do Hotoveljščice 254,8
Poljanska Sora pod Hotoveljščico 262,5
Poljanska Sora do VP Zminec 296,7
Ločivnica – izliv 20,1
Brentežev graben – izliv 0,98
Hotoveljska grapa – izliv 7,7
Rezultati hidravličnih analiz so izkazovali, da so na obravnavanem odseku problematična pred- vsem naslednja območja:
– ostra leva pravokotna krivina Poljanske Sore in
–
–
–
iztočni del hudournika Hotoveljska grapa na ob- močju Hotovelj,
poddimenzioniran most preko Poljanske Sore za naselje Predmost in Hotovlje,
zoženje široke poplavne ravnice na sotočju Po- ljanske Sore, Ločivnice in Brenteževega grabna, tangencialni izliv Ločivnice v Poljansko Soro, poddimenzioniran in neenakomeren prečni pre-
236 421 547
250 445 579
251 445 580
257 455 592
279 490 637
Ukrepi za povečanje poplavne varnosti na območju Poljan nad Škofjo Loko
F km2
Q10 m3/s
Q100 m3/s
Q500 m3/s
52 112
156,8
3,8 8,35 11,7
20 44 61,6
Preglednica 1: Karakteristične vrednosti visokih vod na obravnavanem območju.
Slika 1: Rezultati modela Poljanske Sore in Ločivnice pri 100-letni povratni dobi za obstoječe stanje.
183


Matic Košak
rez struge skozi naselje Poljane ter poddimen- zionirani mostovi preko Ločivnice.
Poplave Poljanske Sore 22. oktobra 2014
22. oktobra 2014 so bile na porečju Poljanske Sore poplave, ki so zelo prizadele tudi območje Poljan nad Škofjo Loko. Glavnina padavin je v poplavnem dogodku padla na območju Polhograjskega hri- bovja, zato so v večjem obsegu poplavljali desni hudourniški pritoki Poljanske Sore in sama Po- ljanska Sora. Smer in območje padavin je prikaza- no tudi na Sliki 2, z označenim naseljem Poljane.
Slika 4: V poplavi porušena cesta za naselje Predmost na območju zoženja poplavnega toka na desnem bregu Poljanske Sore. (foto: M. Košak)
Slika 5: Sledovi visoke vode na stopnišču cerkve v Predmostu s pri- kazom najvišje izmerjene gladine septembra 2010 (podatek ARSO). (foto: M. Košak)
Po poplavi je Občina Gorenja vas – Poljane k re- ševanju poplavne ogroženosti Poljan pristopila celovito in v kratkem času zagotovila izdelavo projektne dokumentacije za povečanje poplavne varnosti Poljan na širšem območju Poljan. Glede na to, da je bila dokumentacija posameznih ure- ditev že v pripravi, je bilo z Občino dogovorjeno in usklajeno, da se vse ureditve, ki so bile vezane na zagotavljanje večje poplavne varnosti, združijo v celovit projekt.
Slika 2: Prikaz povodja Poljanske Sore in imena krajev ob Sori. Prikazana je tudi glavnina padavin v poplavnem dogodku.
Po poplavah smo izvedli tudi ogled terena in za- beležili sledove visoke vode. Predvidevanja in usmeritve za povečanje poplavne varnosti so bile korak v pravo smer. Največji vpliv za visoke vode na območju Poljan je območje krivine Poljanske Sore, zoženo poplavno območje na območju izto- ka Ločivnice in poddimenzioniran most preko Po- ljanske Sore.
Slika 3: Poplava Poljanske Sore z naseljem Poljane na levi strani slike in Predmost s poplavljenim območjem cerkve. (foto: FOTOART)
184


Protipoplavni ukrepi
na širšem območje Poljan
Kot osnovo za izdelavo projektne dokumentacije smo povzeli v preteklosti izvedene analize ob- stoječega stanja Poljanske Sore in Ločivnice ter dokumentacijo s predlogom ukrepov za izboljša- nje poplavne varnosti na območju Poljan. Najbolj optimalna varianta vodnogospodarskih ukrepov je bila povzeta po dokumentaciji Nabor ukrepov za ureditev in izboljšanje poplavne varnosti na ob- močju Poljan nad Škofjo Loko (IZVO-R d.o.o., H22- FR/15, maj 2015).
V prvi fazi se je izdelala PZI celotna dokumentacija vodnogospodarskih ureditev, rekonstrukcije cest, izgradnja novega mostu preko Sore in prestavitve komunalnih vodov. Treba je poudariti, da smo že pri izdelavi PZI dokumentacije veliko sodelovali z Občino in tamkajšnjimi prebivalci, saj je bilo treba zagotoviti, da pri celotnem procesu izdelave doku- mentacije ter pridobivanju gradbenega dovoljenja in v fazi gradnje ne bo prišlo do večjih zapletov. Že v tej fazi so bila potrebna dogovarjanja z lastniki zemljišč, potrebno pa je bilo vključiti tudi zainte- resirano javnost.
Vzporedno z izdelavo PZI dokumentacije se je pripravljala tudi PGD dokumentacija. Na podlagi preučitve vseh ureditev smo z Občino in Upravno enoto Škofja Loka določili potrebna dela ureditev, za katere je bilo potrebno pridobitvi gradbeno do- voljenje. Ureditve, za katere ni bilo treba pridobi- ti gradbenega dovoljenja, pa se bodo izvajale kot
dela v javno korist. Izdelana PGD dokumentacija je tako povzemala le ureditve, za katere smo prido- bivali gradbeno dovoljenje.
Izboljšanje poplavne varnosti na širšem območju Poljan ob Poljanski Sori in Ločivnici se bo zago- tovilo z naslednjimi vodnogospodarskimi ukrepi: 1. Izboljšanje hidravličnih razmer na območju
Hotovlje s korekcijo krivine Poljanske Sore in izliva hudournika Hotoveljska grapa.
Na območju sotočja Poljanske Sore in Hoto- veljske grape prihaja do zastajanja poplavnega toka visokih vod. Načrtuje se prestavitev krivi- ne Poljanske Sore proti levi brežini z usmerje- valniki vodnega toka in ureditev izlivnega dela Hotoveljske grape. Vse ureditve brežin se izve- dejo na sonaraven način. V strugi se izvede nov prag in sanacija porušenega jezu pod sotočjem za izboljšanje morfološkega stanja struge.
2. Izboljšanje hidravličnih razmer na območju mostu čez Soro, vključno z zamenjavo mostu (predmet samostojnega projekta).
Most preko Poljanske Sore je poddimenzio- niran, v strugi pa sta izvedena dva podporna stebra. Za izboljšanje hidravličnih razmer se izvede nova premostitev preko struge Poljan- ske Sore brez vmesnih podpor. Poveča se tudi prečni prerez na območju mostu. Obstoječa širina mostne odprtine je v obstoječem stanju 30,5 m, načrtovana širina je 32 m.
3. Aktiviranje poplavnega toka Poljanske Sore po desnobrežni poplavni ravnici med strugo Poljanske Sore in naseljem Predmost in ure- ditev izlivnega odseka Brentezovega grabna.
Ukrepi za povečanje poplavne varnosti na območju Poljan nad Škofjo Loko
Slika 6: Izboljšanje hidravličnih razmer na območju Hotovlje s korekcijo krivine Poljanske Sore in izliva hudournika Hotoveljska grapa.
185


Matic Košak
Slika 7: Prikaz ureditev za izboljšanje hidravličnih razmer na območju mostu čez Soro, vključno z zamenjavo mostu, aktiviranje poplavnega toka Poljanske Sore po desnobrežni poplavni ravnici med strugo Poljanske Sore in naseljem Predmost in ureditev izlivnega odseka Bren- tezovega grabna, ureditev širšega območja sotočja Poljanske Sore in Ločivnice s preureditvijo brežin Poljanske Sore, odstranitvijo starega mostnega opornika in izvedbo nizke terase ob desnem bregu Poljanske Sore in izvedba nasipa na zahodni strani cerkve v Predmostu (lokal- ni ukrep).
Slika 8: Prikaz ureditev za izboljšanje razmer na izlivu Ločivnice v Poljansko Soro, preoblikovanje pretočnega prereza Ločivnice skozi osrednji naseljen del Poljan in zamenjava mostu in brvi čez Ločivnico v Poljanah.
186


Z aktiviranjem poplavnega toka po desni poplavni ravnici na območju izlivnega dela Brenteževega grabna dodatno izboljšamo hidravlične razmere. Z ukrepom znižujemo gladine poplavne vode na območju Poljan in Predmosta ter dodatno aktiviramo poplavna območja ob strugi. Zaradi znižanja terena na izlivnem delu Brenteževega grabna se preure- di tudi struga grabna.
4. Ureditev širšega območja sotočja Poljanske Sore in Ločivnice s preureditvijo brežin Po- ljanske Sore, odstranitvijo starega mostnega opornika in izvedbo nizke terase ob desnem bregu Poljanske Sore.
Na območju izliva Ločivnice in Brenteževega grabna v Poljansko Soro se izvede sonaravna preureditev leve in desne brežine z usmerje- valniki vodnega toka in pragom v strugi Sore. Protipoplavno se zaščitijo tudi objekti na soto- čju Ločivnice in Poljanske Sore.
5. Izvedba nasipa na zahodni strani cerkve v Predmostu (lokalni ukrep).
Na območju cerkve se izvede prečni zemeljski nasip in visokovodni zid za znižanje gladin na območju cerkve. Območje ostaja poplavno ogroženo, vendar se gladine na območju cerkve znižajo do 55 cm.
Na območju naseljenega dela Poljan, na levem bregu Poljanske Sore in ob strugi Ločivnice, pa se bodo izboljšale poplavne razmere z izvede- nimi naslednjimi ukrepi:
6. Izboljšanje razmer na izlivu Ločivnice v Po- ljansko Soro.
Ločivnica se izliva skoraj pravokotno v Poljan- sko Soro, zato na območju sotočja prihaja do odlaganja proda. Načrtovana je ureditev soto- čja za izboljšanje odtoka Ločivnice in izboljša- nja poplavnih razmer obstoječim stanovanj- skim objektom, ki se nahajajo med cesto in sotočjem.
7. Preoblikovanje pretočnega prereza Ločivnice skozi osrednji naseljen del Poljan.
Na območju Poljan poplavljata tako Poljan- ska Sora kot Ločivnica. Struga skozi osrednji del Poljan je poddimenzionirana, širina struge pa se spreminja vzdolž potoka. Načrtovana je izvedba enakomernega prereza struge skozi naselje in enakomeren padec dna proti iztoku. Obstoječi zidovi se podbetonirajo. Z ukrepom znižamo gladine visokih vod Ločivnice v nase- lju Poljane.
8. Zamenjava mostu in brvi čez Ločivnico v Po- ljanah.
Premostitvi na Ločivnici sta poddimenzionira- ni. Z izvedbo preoblikovanja pretočnega prere- za Ločivnice se bo razširila in poglobila stru- ga, zato je potrebna zamenjava premostitev, ki bodo prevajale večje pretoke kot v obstoječem stanju.
V sklopu celotnega projekta bodo izvedene tudi rekonstrukcije obstoječih cest na desnem bregu Poljanske Sore, izvedba nove ceste do cerkve na desnem bregu Poljanske Sore ter zamenjava ob- stoječih vodovodnih in kanalizacijskih komunalnih vodov na območju preoblikovanja pretočnega pre- reza Ločivnice.
Z izvedbo protipoplavnih ukrepov se bo zmanjšal doseg poplav pri visokih vodah Poljanske Sore in Ločivnice, znižale pa se bodo tudi globine in gla- dine poplav na območju naseljenega dela Poljan. Na območju sotočja Poljanske Sore in Ločivnice so bodo gladine znižale za 25 do 60 cm. Nižje bodo tudi gladine na območju cerkve, vendar bo cerkev pri povratni dobi Q100 še vedno poplavljena. Viso- ke vode ne bodo več prelivale regionalne ceste nad Poljanami, območje bo sicer še poplavljeno, vendar z gladino Poljanske Sore in Ločivnice na območju sotočja. Območje ob Ločivnici bo zaradi širitve in poglobitve poplavljeno z globinami do 50 cm. Območje depresije med regionalno cesto
Ukrepi za povečanje poplavne varnosti na območju Poljan nad Škofjo Loko
Slika 9: Prikaz razlik gladin med obstoječim in načrtovanim stanjem Poljanske Sore in Ločivnice pri 100-letni povratni dobi.
187


Matic Košak
in staro cesto skozi Poljane, vzhodno od starega mestnega jedra Poljan, pa ne bo več poplavljeno. Zaradi znižanega prelivnega polja in regulacije Brenteževega grabna se bo poplavno območje na prelivu nekoliko povečalo (preoblikovanje terena), vendar bodo zaradi regulacije gladine v dolvodni smeri nižje kot v obstoječem stanju. Na območju regulacije Poljanske Sore v Hotovljah bodo zara- di ugodnejših hidravličnih razmer prav tako niž- je gladine Poljanske Sore. Dolvodno od območja urejanja se bo vpliv ureditev izničil.
Razlike gladin med obstoječim in načrtovanim stanjem Poljanske Sore in Ločivnice pri 100-letni povratni dobi so prikazane na Sliki 9.
Časovni potek dejavnosti na projektu
– avgust, oktober 2014 – predhodne analize na območju Poljan
– 22. oktober 2014 – poplave v dolini Poljanske Sore
– februar 2015, maj 2015 – celovita hidravlična analiza Poljanske Sore s pritoki na območju Po- ljan
– maj 2015 – izdelava študije z naborom proti- poplavnih ukrepov za izboljšanje poplavne var- nosti širšega območja Poljan
– januar 2016 – začetek izdelave projektne do- kumentacije za povečanje poplavne varnosti na območju Poljan
– maj 2016 – izdelava IDZ dokumentacije za celo- vito protipoplavno ureditev na območju Poljan
– julij 2016 – pridobljeni projektni pogoji
– april 2017 – podpis Sporazuma o sofinanciranju projekta med Ministrstvom za okolje in prostor, Direkcijo za vode RS in Občino Gorenja vas – Po-
ljane
– julij 2017 – izdelana PGD in PZI dokumentacija
– junij 2018 – pridobljena vsa soglasja na projekt
– september 2018 – izdelana PGD in PZI doku-
mentacija po recenziji
– september 2018 – pridobljeno gradbeno dovo-
ljenje
– maj 2019 – oddaja javnega naročila za izbor iz- vajalca
– avgust 2019 – izbor izvajalca gradbenih del – oktober 2019 – uvedba izvajalca v delo
Zaključek
S protipoplavnimi ukrepi se bo bistveno izboljša- la poplavna varnost ob Poljanski Sori in Ločivni- ci na širšem območju Poljan. Posamezna urbana območja bodo še vedno poplavno ogrožena, in sicer območje ob cerkvi na levem desnem bregu Poljanske Sore in manjše območje ob strugi Lo-
čivnice na vplivnem območju zajezbe Poljanske Sore, vendar se z izvedbo protipoplavnih ukrepov na območju poselitve globine poplavne vode zni- žajo, razredi poplavne nevarnosti pa zmanjšajo za vsaj en razred.
Viri, literatura
Hidravlična poplavna študija ter poplavne karte na obmo- čju sotočja Poljanske Sore in Ločivnice - 1. faza (IZVO-R d.o.o., G20/1-FR/14, avgust 2014).
Hidrološko hidravlična analiza Poljanske Sore na odseku mimo Poljan (IZVO-R d.o.o., G77-FR/14, februar 2015). Nabor ukrepov za ureditev in izboljšanje poplavne varnosti
na območju Poljan nad Škofjo Loko (IZVO-R d.o.o., H22-
FR/15, maj 2015).
Sora - koncept ureditve povodja - zvezek 2, Hidrologija (VGI,
C-32, februar 1993),
Ukrepi za povečanje poplavne varnosti na območju Poljan,
k.o. Dobje (PZI, IZVO-R d.o.o., H94/16, januar 2018). Slike; arhiv avtorja, projektna dokumentacija H94/16 (IZVO-R
d.o.o.), FOTOART.
188


Odprava posledic poškodb po poplavah v decembru 2008 in kasneje na objektih vodne infrastrukture na območju krajinskih parkov Sečoveljske in Strunjanske soline
ODPRAVA POSLEDIC POŠKODB PO POPLAVAH
V DECEMBRU 2008 IN KASNEJE NA
OBJEKTIH VODNE INFRASTRUKTURE
NA OBMOČJU KRAJINSKIH PARKOV
SEČOVELJSKE IN STRUNJANSKE SOLINE
Robertina Kuzmič, univ.dipl.inž.gradb., Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.o.o., Žnidaričevo nabrežje 11, Ptuj
dr. Andrej Sovinc, univ.dipl.inž.gradb., NaravaNarave, d.o.o., Pod kostanji 44, Ljubljana
Povzetek:
Dotrajanost objektov vodne infrastrukture na iz- redno občutljivem območju solin v krajinskih par- kih Sečovlje in Strunjan, ob poškodbah zaradi ek- stremnih vremenskih pojavov v decembru 2008 in kasneje, nam narekuje kontinuirano izvedbo sanacijskih del.
V referatu so povzete aktivnosti, ki so se na tem območju izvajale na podlagi Sanacijskega progra- ma v obdobju od leta 2009 do 2018, sledi opis ak- tivnosti, ki so se izvedle v letu 2019, na koncu pa so predstavljene še aktivnosti, ki se morajo nujno izvesti v prihodnosti.
Uvod
Izredne vremenske razmere decembra 2008 in kasneje so dodatno poškodovale nasipe v obmo- čju solin Sečovlje in Strunjan.
V letu 2009 se je začel izvajati Sanacijski program, ki se je zaključil v letu 2018. Ker vsa nujno pot- rebna sanacijska dela še niso izvedena, je nujno potrebno nadaljevati z aktivnostmi, ki bodo zago- tovila poplavno varnost solin, omogočila izvajanje
gospodarskih, turističnih in vzgojnih aktivnosti na tem območju, ob sočasni skrbi za bogato kulturno in naravno dediščino tega zelo občutljivega obmo- čja.
Vsebina
Sožitje človeka in narave na območju krajinskih parkov Sečoveljske soline (KPSS) in Strunjan (KPS) je zaznamovano z dolgoletno tradicijo pri- delave soli. So ene zadnjih solin v Jadranu, kjer se je ohranila tradicionalna pridelava soli in edini delno delujoči območji solinarstva v Sloveniji. Lo- cirane so na stičišču morja in vodotokov iz zaled- ja, ki so z nanašanjem naplavin skozi zgodovino pogojevala formiranje solin. Dolgoletno sobivanje človeka in narave je na tem prostoru ustvarilo tudi razmere za obstoj številnih rastlinskih in živalskih vrst, odseva pa tudi v enkratni kulturni dediščini in tradiciji solinarstva.
Prve omembe solinarske dejavnosti izvirajo iz leta 804, vse so danes pa so bile soline pomemb- na območja gospodarstva zaradi pridobivanja soli. Danes soline nimajo več tako pomembne go- spodarske vloge, njihov osnovni pomen je nara-
189


Robertina Kuzmič, Andrej Sovinc
vovarstveni, etnološki, kulturni in turistični. Za- varovane so kot krajinski park, razglašene so za območje Nature 2000, kot registrirana kulturna dediščina in na mednarodni ravni kot ramsarsko mokrišče.
Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) s povr- šino približno 750 ha, leži na skrajnem jugozaho- dnem delu Slovenije, tik ob meji z R Hrvaško. Stru- ga potoka Drnica deli KPSS na severni del - Lera, kjer še poteka aktivna pridelava soli in južnega, imenovanega Fontanigge, kjer so raztresene nek- danje solinske hiše, ki s svojim značilno podobo sooblikujejo edinstvenost solinske krajine. Obmo- čje je naravna vrednota državnega pomena, kra- jinski park, je na seznam mednarodno pomemb- nih območij, ki jih varuje Ramsarska konvencija in na območju Natura 2000. Soline so ovrednotene kot etnološka, tehnična, zgodovinska, naselbinska in krajinska dediščina izjemnega pomena v držav- nem in tudi širšem smislu.
Krajinski park Strunjan (KPS) je zavarovano ob- močje narave državnega pomena kjer obalna pokrajina na Strunjanskem polotoku združuje naravna območja s tistimi, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Park, ki obsega 429 ha (morski del 176,5 ha). Del parka so tudi soline, ki so se formirale na izlivnem območju Strunjanske rečice (Roje)
V KPS so tri ožja zavarovana območja: Naravni re- zervat Strunjan, Naravni rezervat Strunjan Stjuža in Naravni spomenik Pinijev drevored. Na obmo- čju parka je skupaj 23 enot nepremične kulturne dediščine.
Poplave na slovenski obali 1. decembra 2008 so posledica sovpadanja treh naravnih pojavov: iz- redno visokega plimovanja, ob zelo nizkem zrač- nem pritisku in močnem južnem vetru in s tem povezanim visokim valovanjem, ter poplavljanja obalnih vodotokov po obilnem deževju.
Škoda je nastala na objektih vodne infrastrukture, naravnih vrednotah in kulturni dediščini na obeh lokacijah. Nasipi in druga vodna infrastruktura, pa tudi ostanki materialne kulture nekdanjih solinar- jev so bili ob pojavu visokih voda neposredno poš- kodovani ali delno celo uničeni. Ekstremno visoka voda je poškodovala rastišča rastlin in gnezdišča ptic, poplavljeno je bilo območje Muzeja solinar- stva v KPSS, voda je grozila tudi letališču v zaledju solin.
V naslednjih dneh in tednih se je nadpovprečno vi- soko plimovanje še nekajkrat ponovilo, hkrati pa je nastopilo obdobje nizkih temperatur, zaradi ka- terih je voda, ki je po poplavi ostala v zemeljskem jedru in med kamni na zunanji strani nasipov, zmrznila, kar je še dodatno poškodovalo nasipe (delovanje leda).
Po opravljenem ocenjevanju škode je državna ko- misija potrdila škodo v višini 3.307.979,06 eurov (3.024.543,66 EUR v KPSS in 283.435,40 EUR v KPS), s čemer je bil dogodek prepoznan kot na-
ravna nesreča. Škoda je bila ocenjena na (državni) vodni in solinski infrastrukturi, naravnih vredno- tah in na kulturni dediščini.
Imenovana je bila delovna skupina, ki je pripravila strokovno podlago za izdelavo Programa odpra- ve posledic neposredne škode na stvareh-objektih vodne infrastrukture, naravnih vrednotah in kulturni dediščini na območju KPSS in KP Strunjan po popla- vi zaradi visokega plimovanja morja dne 1.12.2008 (v nadaljevanju: Sanacijski program).
Nato je bil pod nadzorom MOP pripravljen sana- cijski program, v sodelovanju z GJS na območjih obeh krajinskih parkov, ARSO, ter ob vključevanju obeh pristojnih strokovnih služb varstva narave in kulturne dediščine. Opredelil je ključne vsebi- ne s področja izvedbe del in izhodišča za uporabo tehnoloških postopkov ter načina sanacijskih del. Program je bil potrjen s sklepom Vlade RS v avgu- stu 2009, v višini 17.630.000 EUR. Izvajanje pro- grama je bilo predvideno za čas med letoma 2009 in 2015, dela pa so se dejansko izvajala v obdobju 2009–2018.IzvajanjeSanacijskegaprogramaje koordiniral Sektorju za zmanjševanje posledic na- ravnih nesreč.
V obdobju izvajanja Sanacijskega programa, so se na obravnavanem območju še nekajkrat poja- vili večji poplavni dogodki zaradi intenzivnih pa- davin in/ali visokega plimovanja (september in december 2010, november 2012), ki so povzročili še dodatne poškodbe na do takrat še nesaniranih objektih. To je pogojevalo gradnjo še dodatnih od- sekov zidov, saj je ob izvajanju del prihajalo do no- vih porušitev brežin, kar je bila posledica izjemno slabega stanja le-teh.
V KPSS je upravljavec/izvajalec javne vodnogo- spodarske službe takoj po umiku visokih voda de- cembra 2008, pa tudi decembra 2010, novembra 2012 in septembra 2014, začel z izvedbo nujnih interventnih del, s katerimi je bila preprečena še večja škoda; ukrepi so se izvajali na mestih naj- večjih poškodb na nasipih in s črpanjem vode iz prelitih solnih bazenov. Interventni ukrepi so se izvedli po standardni metodi – zabijanje lesenih pilotov in izdelava enojne ali dvojne zagatne stene iz lesenih plohov ter nadvišanje posameznih de- lov nasipov z zanosi morskega blata ali pa nadvi- šanje kamnitih zidov z zidanjem porušenih vrhnjih plasti. Takšen način del je namenjen izključno in- tervenciji in nima trajnega značaja.
Značilnost izvajanja del v okviru Sanacijskega programa je, da so bila prva leta po katastrofalno visokem plimovanju in poplavah konec leta 2008 namenjena tudi sprotni sanaciji poškodovanih del v obliki nujnih in interventnih del, s katerimi je bilo treba najprej preprečiti nadaljnje škodne do- godke zaradi porušene in močno poškodovane in- frastrukture. V prvih dveh letih izvajanja Sanacij- skega programa je bilo tako večinoma izvedenih največ interventnih del, ki pa še niso imela značaj trajne sanacije.
190


Odprava posledic poškodb po poplavah v decembru 2008 in kasneje na objektih vodne infrastrukture na območju krajinskih parkov Sečoveljske in Strunjanske soline
Za učinkovito odpravo posledic škode zaradi po- škodb ob poplavi, dotrajanosti in dolgoletnega nevzdrževanja nasipov je bilo potrebno velikokrat nadomestiti obstoječi nasip (ali tisto kar je od nje- ga po poplavi ostalo). Pri tem je bilo treba postavi- ti tudi temelje (prvotni nasipi jih večinoma niso niti imeli) in izvesti dela po tehnologiji, ki se razlikuje od tehnologije, ki je bila uporabljena v srednjem veku, ko so te nasipe postavili. To pomeni, da so obnovljeni nasipi postavljeni na temeljih (na lese- nih pilotih) in podprti z betonskim zidom, ob kate- rem se vgrajuje klesane kamnite »zidake« in utrdi z zemeljskim zasipom.
Podrobnejši opis izvedenih del je detajlneje opi- san v Poročilu o izvedbi Programa odprave posle- dic neposredne škode na stvareh - objektih vodne infrastrukture, naravnih vrednotah in kulturni de- diščini na območju krajinskih parkov Sečoveljske in Strunjanske soline po poplavi zaradi visokega plimovanja morja z dne 1.decembra 2008. Dolžina izvedenih ukrepov v okviru Sanacijskega programa ni enaka dejanski dolžini odsekov iz- vedenih nasipov. Marsikateri odsek je bilo namreč potrebno takoj po visokem plimovanju intervencij- sko zaščititi in s tem preprečiti, da ne bi naslednje povišano plimovanje odneslo ne le-tega, pač pa tudi druge nasipe, solna polja ter objekte v notranjosti solin. Končna sanacija takih odsekov je bila nato izvedena kasneje in je »povozila« interventne uk- repe. Mnoge odseke nasipov je bilo treba postaviti na novo, pri nekaterih je bilo treba samo obnoviti del zidu ali utrditi temelj s skalometom. S sredstvi Sanacijskega programa so se izvedla tudi številna druga dela, s katerimi je bil npr. omogočen dostop do objektov, ki so bili potrebni obnove, pokriti so bili tudi stroški izdelave dokumentacije, nadzora, dodatnih geodetskih meritev, arheoloških raziskav, pomožnih (začasnih) konstrukcij, postavljena sta bila dva nova armirano betonska mosta v KPSS in KPS, velika zapornica na ustju kanal Pichetto v KPSS in vgrajene številne manjše zapornice. Sanacijski program se je začel izvajati v letu 2009, zaključil se je konec leta 2018. V KPSS je bilo obnovljeno skupaj 11.755,72m nasipov; od tega 4.197,12 m obnovljenih nasipov v obliki AB kamnitih zidov; 1.561,00m skalometnih čelnih na- sipov in 5.997,60m zemeljskih nasipov. V KPS so bili izvedeni AB kamniti zidovi ob obeh brežinah Strunjanske rečice (Roja) v dolžini 615m, z va- lobranom v dolžini 30m, in 76m visokomorskega čelnega nasipa; skupaj torej 721m.
Z razpoložljivimi sredstvi so se izvedla tudi dru- ga dela, kot npr. objekti za dostop, odstranitev pregrade v Roji,... izdelava dokumentacije, stroški nadzora, dodatnih geodetskih meritev, arheoloških raziskav, pomožnih (začasnih) konstrukcij kot npr. lesena brv čez Jernejev kanal pred postavitvijo no- vega mostu; most na Lero, velika zapornica na ka- nalu Pichetto v KPSS, most za dostop v soline KPS Obnovljene ali na novo izdelane so bile zapornice,
izkopani jarki, sanirani stavbni objekti ob kanalih,... Poleg Poročila o izvajanju Sanacijskega programa sta bila postavljena pitnika, posnet pa je bil tudi dokumentarni film o poteku izvajanja Programa.
KPSS: Karakteristični detajl kamnitega zidu z nadvišanjem iz zemljine in utrditvijo temelja zidu s skalometom na levi (in analogno tudi na desni) brežini Drnice, dolvodno od upravne stavbe (A. Sovinc)
KPSS: Drnica desni breg na odseku dolvodno med upravno stavbo Soline d.o.o./skladišči in dostopom do term Lepa Vida po morju v cca 200 m odseku ki je potreben obnove (A. Sovinc)
Finančni prispevek za izvedbo Sanacijskega pro- grama je bil v glavnem zagotovljen iz sredstev proračuna RS, ki je podprl tudi sofinanciranje pro- jekta LIFE+ MANSALT, za katerega je za polovico sredstev prispevala Evropska unija, manjši del pa tudi druga dva sofinancerja. Podjetje Soline d.o.o. se je namreč konec leta 2009 prijavilo na razpis LIFE+ - projekt »MANSALT - Človek in narava v Se- čoveljskih solinah«, katerega cilj je bil ohranitev biotske raznovrstnosti na območju solin. Petletni projekt je bil s strani Evropske unije potrjen in oktobra 2010 so se v Sečoveljskih solinah začele izvajati aktivnosti v sklopu tega projekta. V zad- njih letih izvajanja programa so bila namenska sredstva v podporo ciljem Sanacijskega programa zagotovljena tudi iz Vodnega sklada RS, enkratni prispevek iz državnega proračuna pa je prispeva- lo tudi Ministrstvo za kmetijstvo.
191


Robertina Kuzmič, Andrej Sovinc
proračun RS
LIFE / San.p.
LIFE / partner
LIFE / EU
MK
Vodni sklad
∑
KPSS 8.132.104,14 3.664.802,45 223.229,19 3.339.610,69 100.411.39 2.660.438,15
KPS 3.485.718,16 1.168.488,00
11.617.822,30 3.664.802,45 223.229,19 3.339.610,69 100.411.39 3.828.926,15
Tabela 1: sredstva za odpravo posledic visokega plimovanja 1.decembra 2008 v obdobju 2009 do 2018
18.120.596,01
4.654.206,16
22.774.802,17
KPSS: Od vrtljivega mostu do območja Rudnika v Sečovljah desna brežina Drnce še ni bila obnovljena, kar predstavlja najbolj kritično linijo za zagotavljanje poplavne varnosti solin. Nujno potrebna obnova obstoječega zemeljskega nasipa (A. Sovinc)
V letu 2019 so bila na vodni infrastrukturi, ki je v upravljanju države (visokomorski nasipi, desni breg Dragonje, Drnica, Kanal Sv. Jerneja, razen desnega brega dolvodno od mosta v KPSS, ter vi- sokomorski nasipi med cesto in vtokom v Stjužo ter Strunjanska rečica-Roja v KPS) izvedena dela, financirana iz Sklada za vode na odsekih Kanala Sv. Jerneja in visokomorskih nasipi v Strunjanu (oboje etapna izvedba).
KPSS: Gorvodno od zaključka kamnitega zidu ob levi brežini Jerne- jevega kanala je potrebno še postaviti zemeljski nasip vse do mostu na Lero (A. Sovinc)
Kljub velikemu obsegu že izvedenih sanacijskih del v KPSS in KPS je danes in v prihodnosti nuj- no potrebno nadaljevati z začetimi aktivnostmi,
sanirati je potrebno obstoječe še vedno močno poškodovane nasipe, zavarovanja le-teh,...., da se zagotovi oz. izboljša stabilnost le-teh in posledič- no zagotovi poplavno varnost ožjega in širšega območja obeh solin, z vsemi segmenti tega obču- tljivega prostora. Pri tem ne gre zgolj za ukrepe za preprečitev morebitne nastale gospodarske ško- de, ampak tudi za varovanje kulturne in naravne dediščine. Zaradi dotrajanosti in pričakovanih vre- menskih dogajanj v prihodnosti (povišane gladine morja) je nasipe ob izvedbi potrebnih del potrebno tudi nadvišati, kar je bilo začrtano tudi v smerni- cah zaključenega sanacijskega programa.
V nadaljevanju obravnavamo le vodno infrastruk- turo, ki je v upravljanju države. Nujno potrebna je tudi sanacija na več odsekih solinarske infra- strukture, česar pa v tem prispevku ne obravna- vamo.
Visokomorski nasipi Strunjan so povezani z nasi- pi oz. zidovi na bregovih Strunjanske rečice – Roje. Ob poplavnem dogodku pred leti je bil poškodovan in nato porušen nasip ob Strunjanski rečici (Roji), poplavljeno pa je bilo širše območje solin. Zidovi in nasipi ob Strunjanski rečici so danes že sani- rani in nadvišani v okviru izvedbe sanacijskega programa.
V okviru programa dodatnih del, financiranih iz Sklada za vode za obdobje 2018/19 je bila izve- dena tudi prva etapa potrebnih del na visokomor- skih nasipih, na odseku med cesto Strunjan-Beli križ in izlivom Strunjanske rečice. Opravljena dela so obsegala pripravo delovnega platoja ob vhodu v soline, izdelavo začasnega delovnega platoja ob bazenu morske vode, izvedbo začasne delovne poti v dolžini 42,5m, pripravo dveh usedalnih ba- zenov, ter obnovo zidov in nasipa v dolžini 30,5m, ter izvedbo nujnih intervencij na odseku med iz- livom Strunjanske rečice in vtokom v Stjužo, kjer se je na štirih najbolj kritičnih lokacijah izvedla sanacija infiltracij.
Karakteristični profil odseka visokomorskih na- sipov Strunjan – način izvedbe kot se izvaja po Sanacijskem programu – sprememba glede na tradicionalno izvedbo (zdaj betonska konstrukcija s kamnitim licem, temeljena na pilotih in skalo- metom) (arhiv VGP Drava)
Zaradi nujnosti kontinuirane izvedbe je potrebno nemudoma nadaljevati z deli tudi na odseku med izlivom Roje in vtokom v Stjužo. Zaradi dotraja- nosti in pričakovanih vremenskih dogajanj v pri- hodnosti je vse nasipe potrebno nadvišati , kar se
192


Odprava posledic poškodb po poplavah v decembru 2008 in kasneje na objektih vodne infrastrukture na območju krajinskih parkov Sečoveljske in Strunjanske soline
KPS: Visokomorski čelni nasipi - karakteristični prerez – visokomorski nasipi – tip A (arhiv VGP Drava)
bo izvedlo ob zaključku del. Za doseganje stabil- nosti vodno-infrastrukturnega objekta bo potreb- na tudi dopolnitev kamnometa na morski strani. S predlaganimi ukrepi se prepreči precejanje vode skozi obstoječe nasipe in zagotovi stabilnost le- -teh. Za izvedbo del je izdelana projektna doku- mentacija, ki je usklajena z deležniki v prostoru, pridobljena so soglasja za izvedbo del.
KPS: Visokomorski čelni nasipi – izvedena 1. etapa (R. Kuzmič)
Drnica - celoten odsek Drnice od izliva do opuš- čenega rudnika v Sečovljah, je bil v preteklosti v izredno slabem stanju, visokovodni nasipi so bili poškodovani, deloma porušeni, na nekaterih mestih tudi zasilno sanirani. Sama struga je bila močno zamuljena. Decembra 2008 so poplave še dodatno poškodovale čelne nasipe ter nasipe med solinami in Drnico, Do danes so se dela izvajala fazno, glede na razpoložljiva finančna sredstva,
tudi kot interventna in druga dela iz različnih vi- rov financiranja.
Desna brežina Drnice od izliva do območja tik pod upravnimi in skladiščnimi objekti podjetja Soline je bila skoraj v celoti obnovljena v času izvajanja Sanacijskega programa in povezanih projektov – izveden je v celoti obnovljen kamniti zid v dolžini 1675m.
Danes je na tem odseku na desni brežini Drnice ostal le cca. 216m dolg odsek, kjer zid še ni bil obnovljen. V času izvedbe Sanacijskega programa je ta odsek še nudil zadosten odpor proti erozij- skemu delovanju vode (čeprav je bil že nekoliko poškodovan), zdaj pa je nujno potrebno pristopiti k celoviti obnovi in postavitvi novega kamnitega zidu, sicer grozi, da bi voda ob izrednih hidrolo- ških dogodkih lahko poplavila in poškodovala tako območje pridelave soli , kot terme in prostore podjetja Soline.
Zidovi se bodo predvidoma, zaradi že izvedenih zidov na drugih odsekih vodotoka v okolici, izvedli skladno z načinom izvedbe le-teh v okviru izvedbe sanacijskega programa. Oporni zid je tam zasno- van kot težnostni AB podporni zid, obložen s kam- nito oblogo na vidni strani. Za zidom se izvede še zemeljski nasip na predpisano višino.
V nadaljevanju je potrebno na daljšem neureje- nem odseku Drnice na desnem bregu, gorvodno od vrtljivega mosta do opuščenega rudnika v Se- čovljah izvesti sanacijska dela na nasipih v dolži- ni cca 1750m. Ta odsek v času izvajanja Sanacij- skega programa ni bil obnovljen. Stanje nasipa je slabo in grozi, da bi ob ekstremnem vremenskem dogodku z veliko padavinami – vode povsem prep- lavile in uničile območje zgoščevanja in kristaliza- cije vod za pridelavo soli. Na tem odseku je tudi cca. 200m dolgi odsek ki je prav tako v slabem
193


Robertina Kuzmič, Andrej Sovinc
stanju, da je zaradi tega ogroženo območje Lere oziroma pridelava soli in ga je potrebno sanirati prioritetno.
Na levem bregu Drnice so bili v okviru sanacijske- ga programa izvedeni trije odseki: 1.420m dolgi kamniti zid od izliva do bližine vrtljivega mostu, 1.180m dolgi zemeljski nasip, ki je bil dodatno utrjen in 67m dolgi kamniti zid, ki neposredno šči- ti objekt nekdanje caserme, ki je danes stanovanj- ski objekt, pred vplivi voda.
Neposredno nad zaključkom zgoraj omenjenega kamnitega zidu na levi brežini Drnice se nadaljuje odsek dolg cca. 410m, ki še ni bil obnovljen. Nasipi so tu v slabem stanju, da je potrebna takojšnja sa- nacija, primerna bi bila ureditev zemeljskega na- sipa. Prav tako gorvodno od nekdanje caserme do naselja Sečovlje leva brežina Drnice ni bila ureje- na; potrebna bi bila obnova zemeljskega nasipa. Dragonja – desni breg - celotna brežina, od izliva v morje do MP Sečovlje, je v slabem stanju. Zara- di nevzdrževanja in napredovanja poškodb voda pronica skozi nasip, kar posledično ogroža sta- bilnost vodne infrastrukture in poplavno varnost območja KPSS. Vizualni pregled nasipa nakazuje na resno stanje le-tega. Skozi nasip in pod njim ob visokih vodostajih Dragonje pronica voda, kar negativno vpliva na dostopno cesto, saj je zaradi razmočenosti zmehčana. Nasip je zato vlažen in delno razmočen. Pronicanje vode skozi nasip ne- gativno učinkuje tudi na stabilnost in trajnost za- ščitnega nasipa samega. Niveleta krone nasipa se spreminja, kar kaže, da se je nasip posedel, različ- na oblika nasipa pa govori o tem, da se je v celoti deformiral. Dobro vidne so tudi poškodbe berme. Nujna je izvedba sanacijskih del tega nasipa, ki je vitalnega pomena za zaščito solinarskega muzeja in del krajinskega parka (Fontanigge). Morebitne poplave tega območja bi ogrozile gnezdišča red- kih ptic in zaščitenih halofitnih travnikov.
KPSS: Dragonja – desni breg - stanje nasipov, vidne deformacije (R. Kuzmič)
V okviru Sanacijskega programa se dela na Dra- gonji niso izvajala.
V do sedaj izdelani projektni dokumentaciji, ki obravnava precejanje vod skozi nasip je obdelan najbolj kritičen, 600m dolg odsek. Projektna doku- mentacija do sedanje faze je bila izdelana za dve varianti izvedbe, od katerih je bila ena zavrnjena zaradi zahtev varovanja narave, tako da pride v poštev samo varianta z izvedbo tesnilne zavese iz refula, kar je pa zelo draga rešitev. Ostale od- seke obravnavanega vodotoka se sanira skladno z rešitvami, ki bodo podane v dokumentaciji, ko bo izdelana. Poleg potrebnih nadvišanj obstoječih nasipov je potrebno oblikovati vsaj osnovni pre- točni profil na desnem bregu, izvesti ukrepe za preprečitev propadanja obstoječih objektov in iz- vesti ukrepe za preprečitev napredovanja erozije. Visokomorski nasipi Sečovlje - potrebno je izvesti sanacijska dela na poškodovanih nasipih oz. beži- nah, da se izboljša stabilnost le-teh in posledično zagotovi poplavno varnost solinskih bazenov. Pre- bitje nasipov bi lahko pomenilo poplavo celotnega območja solin. Zaradi dotrajanosti in pričakovanih vremenskih dogajanj v prihodnosti je nasipe pot- rebno tudi ustrezno nadvišati.
Na delu obravnavanega odseka nasipov med iz- livom Drnice in Kanalom Pichetto so se do sedaj že izvedla sanacijska dela, ki so precej izboljšala stanje objektov, tako, da je potrebno izvesti le po- pravke nastalih erozijskih poškodb.
Na odseku med izlivom Dragonje in Kanalom Pi- chetto se popravilo nasipov generalno v bližnji preteklosti ni izvajalo (razen manjših lokalnih intervencijskih popravil), saj so nasipi v dokaj dobrem stanju. Zaradi zagotavljanja kontinuitete je smiselno, da se dela izvedejo na način kot na odseku med izlivom Drnice in Kanalom Pichetto (sanacija z obnovo zemeljskega nasipa, z naveza- vo na še stabilen del zunanjega zidu ter izvedbo skalometa). Na celotnem obravnavanem odse- ku se zagotavlja predpisana višina varovanja na 2,5m NMV.
Kanal Sv. Jerneja dolvodno od mostička proti Leri – levi breg. Na obravnavanem vodotoku je bilo na izlivnem odseku, na levem bregu do sedaj obnovljenih cca 700m kamnitega zidu. Izvedena so bila tudi dela, s katerimi se je začasno odpra- vljalo posledice poškodb ali razpok v nasipih, ki so se pojavile po nastopu visokih voda iz zaledja ali iz morja. Vendar na levi brežini Jernejevega kanala od izliva do mostička v Lero še vedno ostaja odsek brežine dolžine cca 1350m, na katerem je potreb- no izvesti sanacijska dela, da se zagotovi poplavno varnost območja solin in zaledja, saj je obstoječa brežina v slabem stanju, na posameznih odsekih se poleg močnih erozijskih poškodb pojavljajo razpoke, ob visokem plimovanju se voda preliva prek nasipa in povečuje obseg poškodb na nasipu. V okviru programa dodatnih del, financiranih iz Sklada za vode za obdobje 2018/19 so bila izve-
194


Odprava posledic poškodb po poplavah v decembru 2008 in kasneje na objektih vodne infrastrukture na območju krajinskih parkov Sečoveljske in Strunjanske soline
KPSS: Kanal Sv. Jerneja – med izvedbo del (arhiv VGP Drava)
dena dela na odseku dolžine 56,6m, na način, kot so bila izvajana tudi prej.
Potrebna je še izvedba del na levi brežini:
– sanacijska dela na zidovih od km 0+710 do km 1+314; dela se bodo izvedla na način, kot je na že doslej izvedenem odseku – AB zid s kamni- tim licem brez fugiranja,. z obnovo obstoječega zemeljskega nasipa do kote +2,20m.n.v. in oja-
čitvijo pete nasipa,
– sanacijska dela na nasipih od km 0+314 do km
1+794; poškodbe na brežini se sanirajo s pla- niranjem nasipa na vodni strani v naklonu 1:2, ojačitvijo pete nasipa s kamnito zložbo; zdrs kamnov preprečujeta dve vrsti borovih pilotov s horizontalno nameščeni bruni. Iznad kamnitega varovanja se izvede zemeljski nasip, krona nasi- pa sega do kote +2,20m.n.v.
Problematika desnega brega na obravnavanem odseku je problem medsebojnega usklajevanja in rešitve med MOP in občino Piran.
Kanal Sv. Jerneja gorvodno od mostička na Lero. Na tem odseku se v zadnjem obdobju ni izvajalo večjih aktivnosti, tudi zato, ker brežini vodotoka ob hudi uri v letu 2008, pa tudi kasneje, nista bile huje prizadeti in je bila prioriteta na drugih lokacijah v območju solin. V profilu je odložena večja količina naplavin, ki se intenzivno odlagajo in pogojujejo zmanjševanje pretočnega profila. Ob levem bregu je speljana kolesarska steza Parencana, ob njeni ureditvi so bile sicer izvedene nekatere ureditve leve brežine. Območje je zaradi prepletanja šte- vilnih dejavnikov v prostoru za izvedbo del težje dostopno.
Izvedba bo potekala na podlagi dokumentacije, ki še ni pripravljena in je močno pogojena s pogoji varovanja narave.
Zaključek
Poškodbe po poplavah konec leta 2008 in kasneje so še dodatno poslabšala stanje obstoječih nasi- pov na območju obeh krajinskih parkov na Obali, s čemer ni bila povečana zgolj poplavna ogroženost tega območja, ampak, poleg morebitne gospodar- ske škode, tudi bogata naravna in kulturna dediš- čina tega območja.
Z veliko podporo države in drugih sofinancerjev, pod koordinacijo Sektorja za zmanjševanje posle- dic naravnih nesreč, se je v letih od 2009 do 2018 izvedel Sanacijski program, ki je precej izboljšal poplavno varnost obeh območij solin in ob tem za- gotovil tudi pogoje varovanja naravne in kulturne dediščine.
Ker z izvedbo del v okviru Sanacijskega progra- ma niso bila izvedena vsa potrebna dela je nujno potrebno nadaljevanje začetih aktivnosti, kar se je izvedlo tudi že v tem letu, dela pa se morajo nujno nadaljevati tudi v prihodnosti.
KPSS: Kanal Sv. Jerneja - pred izvedbo del (arhiv VGP Drava)
KPSS: Kanal Sv. Jerneja – sanirana leva brežina Jernjevega kanala, kombinacija kamnitega zidu z nadvišanjem iz zemljine in utrjenim temeljnim delom s skalometom (arhiv VGP Drava)
195


Robertina Kuzmič, Andrej Sovinc
Viri:
Poročilo o izvedbi Programa odprave posledic neposredne škode na stvareh - objektih vodne infrastrukture, narav- nih vrednotah in kulturni dediščini na območju krajinskih parkov Sečoveljske in Strunjanske soline po poplavi za- radi visokega plimovanja morja z dne 1.decembra 2008, 2019, NaravaNarave, d.o.o.
Roja –Strunjanska Rečica. Sanacija visokovodnih nasipov v Strunjanskih solinah P5A-P12B. PID, VGP Drava, julij 2017 Sanacija visokomorskih nasipov v Strunjanskih solinah 1. in
2.faza. PID, VGP Drava, junij 2019
Strunjan – visokomorski nasip – od ceste do lesenega mo-
sička na vtoku v Stjuži, VGP Drava Ptuj, d.o.o., št. proj.:
41-18-ZZ, Ptuj, december 2018
Sanacija levobrežnega visokovodnega nasipa ob Drnici od
izliva v morje do Rudnika v Sečovljah. PID, APUS d.o.o.,
september 2018
Sanacija levobrežnega visokovodnega nasipa ob Drnici od
izliva v morje do rudnika v Sečovljah«, Hidrosvet, d.o.o.,
št.proj.: 130/09, Ljubljana, avgust 2010
Nadomestni most preko iztočnega kanala v Strunjanu, PID,
št.: 536/2010, oktober 2018
Sanacija protipoplavnega nasipa ob reki Dragonji – desni
breg, PGD, št. 20/2017, PIA Studio, d.o.o., Portorož;
Čelni morski zid bazena Fontanigge sever do kanala Pichetto;
PZI, številka načrta 99/2011, Koper, oktober 2013 Sanacija leve brežine kanala Jernej, novelacija projekta, št.
80/17, sept. 2017, ISAN 12, d.o.o.
196


IZKORIŠČENOST VISOKOVODNIH ZADRŽEVALNIKOV V LUČI UPRAVLJANJA Z VODNIMI KOLIČINAMI
Blaž Ivanuša, univ.dipl.inž.vod. in kom.inž.
Povzetek
V neprestanem prilagajanju nihanju obilice in po- manjkanja padavin smo se primorani prilagoditi zakonitostim kroženja vode. Ker si ne moremo podrediti padavinskega režima svojim potrebam pa ga poskušamo vsaj obvladovati z izgradnjo zadrževalnikov, ki lahko izdatneje vplivajo na od- točni režim vodotokov. Predvsem pa moramo čim učinkoviteje izkoristiti in vzdrževati obstoječo vodno infrastrukturo.
Uvod
Pri razvrščanju pregrad in jezov sta v Sloveniji v uporabi dve uradni evidenci. Prva je Seznam obstoječe vodne infrastrukture (Uradni list RS, št. 63/06 in 96/06) zajema pregrade in zadrževalni- ke, ki so po določilih Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) oprede- ljeni kot vodna infrastruktura. Druga eviden- ca se nanaša predvsem na jezove in pregrade, ki izpolnjujejo kriterije Mednarodnega komiteja za velike pregrade - ICOLD, ki tovrstne objekte deli na velike pregrade in male pregrade in jo pri nas vodi SLOCOLD. Ta trenutno zajema 41 objektov – od tega 14 vodnogospodarskih pregrad. V sklopu projekta VODPREG je bilo evidentiranih 68 večjih pregrad in podrobno pregledanih 46 vodnogospo- darski pregrad. (Kryžanowski et al., 2013) Energetski rabi je namenjenih 25 pregrad. Drugi zadrževalniki so večnamenski in se na njih izva- jajo različne vrste rabe vode in druge dejavnosti.
Primarni namen gradnje večine teh zadrževalni- kov je zagotavljanje poplavne varnosti, trije zadr- ževalniki so bili zgrajeni za namakanje. Upravlja- nje hidroenergetskih akumulacij je v pristojnosti Holdinga Slovenske elektrarne. Drugi zadrževal- niki so v upravljanju Direkcije za vode, v skladu s koncesijsko pogodbo pa operativne naloge op- ravljajo koncesionarji. (Meljo et al., 2014) DRAVA vodnogospodarsko podjetje Ptuj ima koncesijsko pogodbo na območju porečja reke Drave in ja- dranskih rek z morjem. Na obeh območjih imamo v upravljanju 12 zadrževalnikov. To so Pernica, Pristava, Komarnik, Radehova, Gradišče, Savci, Požeg, Medvedce ter Dežno na porečju reke Drave ter Mola, Klivnik in Vanganel na območju jadran- skih rek z morjem. Namen zadrževalnikov Mola in Klivnik je poleg zagotavljanja poplavne varnosti tudi bogatenje voda v sušnih mesecih, ki se izvaja kot izpust vode iz akumulacije za namene zago- tavljanja zadostnega pretoka v reki za zmanjšanja vplivov obremenitev reke Reke.
Za zagotavljanje varnega upravljanja in obra- tovanja zadrževalnikov so bila v zadnjih desetih letih, po več kot 30 letih obratovanja, izvedena najnujnejša vzdrževalna dela (Gradišče, Savci, Radehova, Komarnik, Dežno in Požeg), ki so obse- gala obnovo talnih izpustov in sanacijo erozijskih poškodb (Suhadolnik, 2016). V sklopu izgradnje avtoceste po dolini Pesnice (DARS) in ureditve protipoplavne varnosti reke Pesnice (MOP) je bila izvedena rekonstrukcija zadrževalnikov Pernica (2008) in Pristava (2016). Za optimalno izkorišče- nje razpoložljivega retencijskega volumna je bila ob rekonstrukciji vgrajena gibljiva hidromehan- ska oprema. (Juvan, 2016)
Izkoriščenost visokovodnih zadrževalnikov v luči upravljanja z vodnimi količinami
197


Blaž Ivanuša
Izzivi pri upravljanju akumulacij
Upravljanje stvarnega premoženja v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in sa- moupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) pomeni skrb za pravno in funkcionalno urejenost, izvajanje investicijskih vzdrževalnih del, priprava, organiziranje in vode- nje investicij v vseh fazah investicijskega proce- sa. Upravljavec stvarnega premoženja je državni organ, samoupravna lokalna skupnost ali druga oseba javnega prava, ki ji je država ali samou- pravna lokalna skupnost v skladu s predpisi ali aktom o ustanovitvi dolžna zagotavljati stvarno premoženje kot pogoje za delovanje. Upravljavci izvajajo investicijska vzdrževalna dela na nepre- mičnem premoženju. Sredstva, potrebna za iz- vedbo investicijsko vzdrževalnih del, se zagotovijo v finančnem načrtu upravljavca v skladu s predpi- si, ki urejajo javne finance.
V skladu z Zakonom o vodah je vodna infrastruk- tura lahko v lasti države ali izvajalca javne službe. Vodni objekt in naprava so objekt in naprava ali ureditev, namenjena urejanju voda, zlasti visoko- vodni nasip, jez, prag, zadrževalnik, brez zemljišč na območju zadrževalnika, namenjenih občasne- mu zadrževanju voda, zbiralnik ipd. ter izvajanju monitoringa voda. Vodni objekt in naprava so tudi objekt in naprava ali ureditev, namenjena poseb- ni rabi vodnega ali morskega dobra, zlasti črpali- šče, jez, odvodni in dovodni kanal ipd., vključno z objektom ali napravo, namenjeno njihovemu ne- posrednemu varstvu pred škodljivim delovanjem voda ter drug objekt, naprava ali ureditev, s ka- terim se ureja vodni režim ali pa se neposredno vpliva nanj. Za vodno infrastrukturo poleg objek- tov in naprav šteje tudi vodotok, ki je nastal zaradi prestavitve naravnega vodotoka ali njegove ure- ditve, ali vodni zbiralnik, ki je nastal z zajezitvijo tekočih voda ali zaradi drugega posega v prostor, če je namenjen izvajanju javnih služb. Obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih ko- ličin, je obvezna državna gospodarska javna služ- ba. Obratovanje, vzdrževanje in spremljanje sta- nja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda, je obvezna državna ali lokalna gospodarska javna služba. Država za- gotavlja izvajanje javnih gospodarskih služb, to je obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih koli- čin (tretji odstavek 81. člena), obratovanje, vzdrže- vanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda (prvi odstavek 93. člena).
Zakon določa, da minister določi vrste in obseg nalog za izvajanje nadzora nad visokimi pregra- dami, kar pomeni, da bi moral biti sprejet pose- ben pravilnik. Trenutno je v uporabi še - Pravil- nik o tehničnem opazovanju visokih jezov (Ur. l.
SFRJ, 16.2.1966). V letu 1999 je bil sprejet Pra- vilnik o opazovanju seizmičnosti na območju ve- like pregrade (Uradni list RS, št. 92/99, 44/03 in 58/16), ki predpisuje načine opazovanja seizmič- nosti, tehnične normative seizmoloških instru- mentov ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati izva- jalec opazovanja vpliva seizmičnosti na velike pregrade.
Problematika, ki je prisotna na večini visokovod- nih zadrževalnikov v Sloveniji je, da so bili zadr- ževalniki zgrajeni za zadrževanje visokovodnega vala, za gospodarnejšo rabo akumulacijskega prostora pa so bile uvedene še sekundarne rabe. Na zadrževalnikih se izvajajo različne vrste rabe voda in ostale dejavnosti, ki niso vedno skladne z načrtovano rabo voda. Nenačrtovana raba zadr- ževalnikov, predvsem ribištvo, ribogojstvo, rekre- acija in turizem, otežujejo njihovo upravljanje in vzdrževanje.
Zaradi tega je bilo potrebno upravljanje z zadrže- valniki nenehno prilagajati med potrebami zadr- ževanja visokih vod in sekundarnih, čeprav so bili interesi večkrat nasprotujoči. Pogosto je takšno stanje vodilo v nezadostno zadrževanje visokovo- dnih valov zaradi intenziviranja zaplavljanja in za- raščanja oz. sukcesijo na zaplavnem vršaju. Dotok in odlaganje suspendiranih snovi v akumulacijah povzroča visoke stroške lastnikom in upravljav- cem po vsem svetu (Ojsteršek Zorčič, 2015, Sla- tinšek, 2017).
Z rekonstrukcijo pregrad in vgraditvijo gibljive mehanske opreme ter vzpostavitvijo nadzornega sistem se je povečala prilagodljivost objektov na hidrološke ekstreme. Ob pravočasni uporabi in- formacij meteoroloških napovedi so zadrževalniki eden najučinkovitejših ukrepov izravnave vodnih količin ob nepredvidljivem izmenjevanju sušnih in poplavnih dogodkov. Tako lahko ob zadrževanju visokovodnih valov v zadnjih letih tudi uspešno blažimo posledice intenzivnega »cvetenja« fito- planktona s pravočasnim povečanjem volumna zadržane vode v akumulacij Pernica.
Za uspešno upravljanje z visokovodnimi zadrže- valniki je ključna zmožnost upravljalca, da pravo- časno oceni potreben prosti volumen za zadržanje visokega vala pred napovedanimi padavinami. Za učinkovito upravljanje akumulacij za zagotavlja- nje poplavne varnosti, so tako potrebni zaneslji- vi meteorološki in hidrološki modeli. Ti imajo še posebno velik pomen pri upravljanju večnamen- skih akumulacij. Upravljalec vodne infrastrukture, mora dobiti čim bolj natančen podatek o prostor- ski razporeditvi in količini padavin, da v akumula- ciji z morebiti potrebnim predhodnim praznjenjem zagotovi ustrezen prostor za zadržanje poplavne- ga vala. Pri tem vedno obstaja bojazen, da bodo padavine zaobšle prispevno območje akumulaci- je in bo volumen ostal močno zmanjšan do nas- lednjih padavin, ki pa so lahko kadarkoli časovno oddaljene tudi več mesecev. Kar pomeni, da bi se
198


volumen na željeni nivo (glede na potrebe različ- nih rab vode) vrnil šele ob zadostnih padavinah, sekundarne rabe pa bi bile v tem času okrnjenje. Zato je zanesljiva napoved padavin zelo pomemb- na pri upravljanju akumulacij. Druga možna situ- acija, s še hujšimi posledicami, pa bi bila napo- ved padavin s podcenjeno količino in zagotovitev premajhnega volumna za zadržanje poplavnega vala. Posledica pa povečanje poplave dolvodno na območjih, ki jih ščiti zadrževalnik. Zato je za učin- kovito upravljanje akumulacij ključno dobro so- delovanje z državno meteorološko in hidrološko službo na ARSO.
Zaključek
Poplave v svetovnem merilu predstavljajo največji delež po pojavnosti med naravnimi nesrečami in jih ni mogoče preprečiti, lahko pa zmanjšamo po- sledice z izvajanjem ukrepov varstva pred popla- vami. (Zabret et al., 2018) Tradicionalne rešitve za zaščito pred poplavami vključujejo jezove, nasi- pe, razbremenilnike, zadrževalno infrastrukturo (suhi in mokri zadrževalniki). V Sloveniji so bile že v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja zgrajeni visokovodni zadrževalniki. Zaradi starosti ti za- drževalniki potrebujejo stalno vzdrževanje. Zato, da so zadrževalniki lahko v funkciji zadrževanja visokovodnega vala ob nastopu ekstremnih pada- vin je z akumulacijami potrebno pravilno uprav- ljati, da nudijo prost volumen za zadržanje vode takrat, ko je to potrebno. Glede na to, da so se na akumulacijah razvile tudi druge rabe, predvsem ribištvo, ribogojstvo in turizem, bi lahko pretira- na izpraznitev akumulacije sprožila konflikt med upravljalcem akumulacije in drugimi izvajalci dejavnosti. Primarna namembnost visokovodnih zadrževalnikov je jasna, res pa je, da so za rabo vode iz zadrževalnikov podeljene vodne pravice, ki otežujejo upravljanje. Za dobro upravljanje je tako, poleg točnih meteoroloških in hidroloških napovedi, ključna tudi dobra komunikacija z dru- gimi uporabniki vode.
Viri in literatura
Kryžanowski, A., Širca, A., Ravnikar-Turk, M., Humar, N., (2013): Predstavitev projekta VODPREG, 25. Mišičev vo- darski dan 2013, Zbornik referatov, Maribor, str. 233-238.
Meljo, J., Krajčič, J., Kolman, G., Petelin, Š., (2014): Izvajanje ukrepa DDU19 »Ureditev primarne in sekundarnih rab vode v večnamenskih akumulacijah«. 25. Mišičev vodar- ski dan 2014, Zbornik referatov, Maribor, str. 66-74.
Suhadolnik, A., Kelhar, G., (2016): Akumulacija Dežno –sa- nacija poškodb čelnega nasipa. 27. Mišičev vodarski dan 2016, Zbornik referatov, Maribor, str. 161-168.
Juvan, S., (2016): Rekonstrukcija akumulacije Pristava na Pesnici - realnost gradnje, upravljanja in vzdrževanja vodnogospodarskih objektov. 27. Mišičev vodarski dan 2016, Zbornik referatov, Maribor, str. 56-63.
Slatinšek, P., Mandić Mulec, I., Lenart, S., Ducman, V., (2017): Analize sedimentov akumulacijskih bazenov hidroelek- trarn in možnosti njihove uporabe. 28. Mišičev vodarski dan 2017, Zbornik referatov, Maribor, str. 116-124.
Zabret, K., Vidmar, A., Sapač, K., Pergar, P., Klemen, K., Ivanu- ša, B., Kešeljević, A., Spruk, R., Kryžanowski, A., (2018): Razvoj enotne metode za oceno koristi gradbenih in ne- gradbenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti. 29. Mišičev vodarski dan 2018, Zbornik referatov, Mari- bor, str. 272-279.
Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lo- kalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18).
Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15). Pravilnik o tehničnem opazovanju visokih jezov (Uradni list
SFRJ, št. 7/66).
Pravilnik o opazovanju seizmičnosti na območju velike
pregrade (Uradni list RS, št. 92/99, 44/03 in 58/16).
Izkoriščenost visokovodnih zadrževalnikov v luči upravljanja z vodnimi količinami
199