Lara Flis
ljenja ali koncesij, je potrebno določiti ekološko sprejemljivi pretok (Qmin).
Slika 6: Indeks izkoriščanja vode v Sloveniji za obdobje 2002 – 2017. Vir: SURS.
Glede na delež izkoriščene vode se Slovenija uvr- šča med države brez vodnega stresa. V zadnjih desetih obravnavanih letih indeks izkoriščanja vode kaže na rahlo zviševanje, večinoma pa se vrednosti gibljejo okoli 3% razpoložljivega odto- ka vode. Izstopajo sušna leta 2003, 2007, 2008 in 2011 (Slika: 6). Vrednost IIV za Slovenijo v obdobju od leta 2002 do leta 2014 znaša med 3% in 3,5%, kar pomeni, da se je v tem obdobju porabljala re- lativno majhna količina vode glede na obnovljivo količino. Pri tem je treba upoštevati, da je IIV izra- čunan za območje države kot celote in da so v Slo- veniji velike razlike v prostorski in časovni razpo- ložljivosti in razporeditvi vode. Vrednost IIV med leti se spreminja, saj na njegovo vrednost vplivajo predvsem količina padavin in klimatske razmere, predvsem temperatura ozračja. Iz študije trendov in vpliva podnebnih sprememb na količino povr- šinskih voda opažamo statistično značilne regio- nalne trende upadanja pretokov rek zaradi pod- nebnih sprememb ter pogostejše poplave in suše. (Vir: ARSO)
Zaključek
Ob povečanih potrebah po vodi lahko prihaja do konfliktov pri rabi vode. V Sloveniji so zaenkrat količine razpoložljive vode ustrezne in do večjih konfliktov pri rabi vode ne prihaja. Zaznana so posamezna vododeficitarna območja, kjer lah- ko predvsem v sušnih poletnih mesecih prihaja do težav pri zagotavljanju ustreznih vodnih koli- čin. Oskrbo s pitno vodo na nekaterih območjih v Sloveniji se je v zadnjih 15 letih rešilo z izgradnjo večjih vodovodnih sistemov in priključitvijo upo- rabnikov iz oddaljenih vododeficitarnih zaselkov (Pomurski vodovod, Suha krajina). Prvi ukrep za zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo je določi- tev vodovarstvenih območij ter učinkovito izvaja- nje predpisanih vodovarstvenih režimov. Ukrep za zagotavljanje optimalne rabe vode in s tem pokri- vanje potrebnih količin vode je tudi uporaba učin- kovitih sistemov, tako pri oskrbi s pitno vodo kot
pri namakanju. Zadrževanje vode je pomemben ukrep na območjih, kjer je premalo vode in je eden izmed ključnih elementov zagotavljanja ustreznih količin vode v sušnih mesecih.
Skrb za vodo in vodne vire je ena izmed osre- dnjih nalog Ministrstva za okolje in prostor. Za- gotavljanje pravice do pitne vode se začne z upravljanjem z vodnimi količinami, nadaljuje z varovanjem kakovosti in se realizira na kon- cu distribucijskega sistema pri uporabnikih. Z ustreznim upravljanjem vodnih količin in s spre- jemom ustrezne zakonodaje bo država posredno zagotovila tudi izvajanje v Ustavi RS določene pravice.
100
Viri in literatura
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike. UL L 329, 22.12.2000.
Direktiva 2007/60/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogro- ženosti. UL L 288, 6.11.2007, str. 27.
Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91- I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a)
Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno pre-
čiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNa- črt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE)
Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12,
64/14 in 98/15)
Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih
voda (Uradni list RS, št. 63/05, 26/06, 32/11 in 8/18) Operativni program oskrbe s pitno vodo. MOP, 2015.
Načrt razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kme-
tijstvu do leta 2023 in Program ukrepov za izvedbo načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetij- stvu do leta 2023
Flis, L. 2014. Prispevek k javni predstavitvi mnenj o predlo- gu za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona.
https://imss.dz-rs.si/imis/fd755e83e1564f959096.pdf Meljo, J. et al. 2014. Izvajanje ukrepa DDU19 »Ureditev pri- marne in sekundarnih rab vode v večnamenskih akumu-
lacijah«. Zbornik Mišičev vodarski dan.
Meljo, J. et al. 2014. Strokovne podlage rabe voda za pripravo
načrta upravljanja voda 2015-2021. Zbornik Mišičev vo-
darski dan.
Stanič Racman, D. et al. 2014. Priprava načrta upravljanja
voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2015 – 2021. Zbornik Mišičev vodarski dan. Spletne strani:
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/DOKUMENTI/ KMETIJSTVO/Kmetijska-zemljisca/UPRAVLJANJE-KME- TIJSKIH-ZEMLJISC/NacrtNavg2017-a.pdf
https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/ image/sl/by_variable/precipitation/mean-annual-mea- sured-precipitation_81-10.png
Kazalci ARSO in SURS: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/letna-recna-bilanca-4 http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/kolicinsko-obnavljanje-
-podzemne-vode-0 http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/indeks-izkoriscanja-
-vode-0 https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/30_Okolje/30_
Okolje__27_okolje__03_27193_voda__10_27775_vod_ stat/2777505S.px/
https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/30_Okolje/30_ Okolje__27_okolje__03_27193_voda__04_27222_nama- kanje/2722201S.px/table/tableViewLayout2/
https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/30_Okolje/30_ Okolje__27_okolje__01_27000_kazalniki/2700002S.px/ table/tableViewLayout2/
https://www.stat.si/Pages/cilji/cilj-6.-vsem-zagotoviti-do- stop-do-vode-in-sanitarne-ureditve-ter-poskrbeti-za- -trajnostno-gospodarjenje-z-vodnimi-viri/6.6-indikator- -rabe-(izkori%C5%A1%C4%8Danja)-vode
https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8176 https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7403
Upravljanje z vodnimi količinami v Sloveniji
101
Irena Anica Oven
ZAVAROVANJE ZAJETIJ
ZA JAVNO OSKRBO S PITNO VODO
Irena Anica Oven, univ. dipl. geogr., Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za vode in investicije, Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija, e-naslov: [email protected]
Uvod
Varstvo voda je del upravljanja z vodami, ki se za namen odvzema vode za javno oskrbo prebi- valstva s pitno vodo, zavaruje z vodovarstvenimi območji. Z vodovarstvenimi območji se vzpostavi zaščita pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki lahko vplivajo na zdravstveno ustreznost voda, ali na njeno količino.
Zakonodajni okvir
Z uveljavitvijo Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15; v nadaljevanju: Zakon o vodah) je varovanje za- jetij, ki se uporabljajo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo prešlo iz občinske ravni na državno raven. Zakon o vodah določa, da vlada določi vo- dovarstveno območje z namenom, da se zavaru- je vodno telo pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količi- no. Poleg tega zakon v 74. členu tudi pove, da se s predpisom zavaruje raba vode samo za namen javne oskrbe prebivalstva s pitno vodo in ne tudi za druge rabe.
Zakon v nadaljevanju poudari pomembnost oskr- be s pitno vodo, saj v 108. členu navaja, da ima raba vode za oskrbo prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. Na samo pomembnost oskrbe prebivalstva s pitno vodo kaže tudi določba 61. člena, ki določa, da se v primeru, ko je prostorski akt že sprejet, naknadno pa je sprejet tudi predpis o zavarovanju vodnega
telesa, se do njegove uskladitve za posege v pros- tor uporabljajo določbe predpisa o zavarovanju vodnega telesa.
Vodovarstveno območje vlada sprejme z uredbo.
Izhodišča za pripravo strokovnih podlag za zavarovanje zajetij
Meja vodovarstvenega območja, območje zajetja in meje notranjih območij so določene in v ured- bi povzete iz strokovnih podlag, ki jih pripravi ustrezna institucija s področja hidrogeologije. Strokovne podlage se pripravijo na podlagi do- ločil zakona o vodah ter Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11 in 15/16; v nadaljeva- nju: Pravilnik). Pravilnik podrobno navaja kriteri- je za določitev vodovarstvenih območij glede na vrsto površinskega ali podzemnega vodnega te- lesa in značilnosti njunega napajalnega območja, ki je odvisno od časa zadrževanja onesnaževala, razredčenja le-tega od mesta vnosa do zajetja ali časa za ukrepanje ter glede na tip vodonosnika. V Pravilniku so podana izhodišča za posege v okolje, ki pomenijo tveganje za onesnaževanje vodnega telesa, izhodišča za načrtovanje zaščitnih ukrepov za zaščito vodnega telesa ter izhodišča z pripravo analize tveganja in strokovnih podlag.
Vsebina uredbe
Okvirno vsebino uredbe določa 74. člena zakona o vodah, ki obsega:
102
– mejo vodovarstvenega območja, območje zajet- ja in meje notranjih območij: meje so povzete iz izdelanih strokovnih podlag s področja hidro- geologije in temeljijo na izhodiščih določenih v Pravilniku. Notranje območje se lahko deli na: najožje vodovarstveno območje, ožje vodo- varstveno območje in širše vodovarstveno ob- močje;
– opredelitev vrste rabe vodnega telesa, ki določa, da je na najožjem vodovarstvenem območju do- voljena raba vode samo za javno oskrbo s pitno vodo, na ožjem in širšem vodovarstvenem ob- močju pa uredba lahko dovoli rabo vode tudi za druge namene;
– vodovarstveni režim, ki določa ukrepe, prepo- vedi in omejitve na vodovarstvenem območju, z namenom varovanja količinskega in kakovo- stnega stanja voda;
– navedbo lokalne skupnosti, kateri je zavarovano vodno telo namenjeno za javno oskrbo prebival- stva s pitno vodo;
– navedbo lokalne skupnosti, kjer se nahaja vodo- varstveno območje, in ni nujno, da gre za enako območje, katerim je zavarovano vodno telo na- menjeno, oz. se vodovarstveno območje v večini primerov nahaja tudi izven tega območja;
– navedbo pristojnih organov za nadzor nad izva- janjem predpisanega režima ter
– navedbo kazenskih, prehodnih in končnih do- ločb.
Vodovarstveno območje
Zajetje
Mejo vodovarstvenega območja, območje zajetja in meje notranjih območij v strokovni podlagi iz- dela hidrogeolog. Vodovarstveno območje je dolo- čeno v takšnem obsegu, da je na njem omogočeno izvajanje vodovarstvenega režima v obsegu in na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnega stanja vodnega telesa. V kolikor je območje, kjer se na novo določa vodovarstveno območje že obreme- njeno, se na tem območju kljub temu izvaja vodo- varstveni režim najmanj v obsegu in na način, ki zagotavlja znižanje tveganja za onesnaženje za- radi posegov v okolje, in je sprejemljiv za odvzem vode.
Vodovarstveno območje zajema območje zajetja, ki je ograjeni del območja, neposredno ob zajetju. Na območju zajetja se zagotavlja varovanje le-te- ga pred neposrednim poškodovanjem objektov zajetja in neposrednim vnosom onesnaževal v zajetje ali njegovo neposredno bližino. Na tem ob- močju je dovoljeno samo vzdrževanje ter obnav- ljanje objektov in naprav, ki služijo zajetju.
Meja območja zajetja je praviloma 10 m okoli za- jetja za vodnjak ali drenažno zajetje ter najmanj 20 m okoli zajetja za kraški izvir. Meja zajetja je
lahko tudi večja, v kolikor so v območje zajetja vključeni tudi drenažni kraki, drenažni kanali, ga- lerije in razpoke. V kolikor je zajetje na vodnem telesu površinske vode, je meja prav tako najmanj 20 m okoli zajetja, mogoče pa so tudi izjeme.
Notranje vodovarstveno območje
Vodovarstveno območje se zaradi različnih sto- penj varovanja lahko deli na:
–najožje vodovarstveno območje: območje je
blizu zajetja, razredčenje je zaradi naravnih da- nosti majhno, onesnaževala hitro dospejo do zajetja. Na tem območju mora vodovarstveni režim zagotavljati sprejemljivo tveganje za one- snaženje vodnega telesa z mikroorganizmi in drugimi onesnaževali, zato se območje varuje z najstrožjim vodovarstvenim režimom;
– ožje vodovarstveno območje: območje glede na naravnih danosti zagotavlja dovolj dolg zadrže- valni čas, dovolj veliko razredčenje in dovolj dolg čas za ukrepanje. Vodovarstveni režim mora za- gotavljati sprejemljivo tveganje za onesnaženje vodnega telesa z onesnaževali, ki počasi raz- padajo, zato se območje varuje s strogim vodo- varstvenim režimom;
– širše vodovarstveno območje: je območje, ki zajema celotno napajalno območje zajetja in je namenjeno dolgoročnemu zagotavljanju zdra- vstvene ustreznosti pitne vode. Na tem območju mora vodovarstveni režim zagotavljati spre- jemljivo tveganje za onesnaževanje vodnega telesa z radioaktivnimi snovmi, ki so obstojne ali pa se razgrajujejo zelo počasi. Na širšem vo- dovarstvenem območju se vodno telo varuje z blažjim vodovarstvenim režimom.
Izhodišča za pripravo vodovarstvenega režima za zavarovanje zajetij
Varovanje količinskega in kakovostnega stanja vodnih virov se zagotavlja z vodovarstvenim reži- mom, ki ima podlago v 76. členu Zakona o vodah. Ta določa, da se prepove ali določi pogoje pri po- segih v prostor, prepove ali omeji se opravljanje dejavnosti, prepove ali omeji se prevoz blaga ali ljudi. Pri postavitvi vodovarstvenega režima je treba izhajati iz načela, da snovi, ki jih pred pose- gom v prostor ni bilo v vodnem telesu, se tudi po izvedenem posegu ne smejo pojaviti.
Hidrogeolog v strokovni podlagi opredeli obseg dopustnih objektov in dejavnosti, ki so na vodo- varstvenem območju dovoljene oz. dovoljene z upoštevanjem navedenih pogojev. Dopustni objek- ti morajo biti usklajeni s predpisi, ki urejajo enotno klasifikacijo vrst objektov, za katere so načrtovani
Zavarovanje zajetij za javno oskrbo s pitno vodo
103
Irena Anica Oven
zaščitni ukrepi ter z drugimi predpisi, ki so z njimi povezani (npr. s predpisi o odvajanju in čiščenju odpadne vode, nitratno uredbo, prostorskimi akti idr.).
Natančneje se vodovarstveni režim izoblikuje v času priprave uredbe vodovarstvenem območju. Ob zavedanju, da se varuje količinsko in kakovo- stno stanje vodnih virov, se skupaj s hidrogeolo- gom ter strokovnjakom s področja kmetijstva do- loči obseg dopustnih posegov na vodovarstvenem območju. Pri tem je treba izhajati iz obstoječega stanja prostora in dejstva, da je tam živečim pre- bivalcem treba dopustiti možnosti nadaljnjega življenja in dela. Zaradi previdnostnega načela in zaradi dejstva, da en poseg (npr. stanovanjski objekt) na vodovarstvenem območju še ne pomeni poslabšanja ali celo uničenja vodnega vira, obsta- ja realna možnost, da se vplivi večih posegov v prostor medsebojno seštevajo in lahko vplivajo na količinsko in kakovostno stanje vodnih virov. Iz teh razlogov se za vsak poseg na vodovarstvenem območju zahteva preveritev vseh, v uredbi o vodo- varstvenem območju določenih pogojev. V kolikor izdajatelj vodnega soglasja v postopku ugotovi, da poseg ne ogroža količinskega in kakovostnega stanja vodnih virov, izda vodno soglasje k načrto- vanemu posegu. Z oddaljevanjem vodovarstvene- ga območja od zajetja, se zmanjšuje tudi verje- tnost vpliva objektov na količinsko in kakovostno stanje vodnih virov, zato se vodovarstveni režim sprošča in na najširšem vodovarstvenem obmo- čju dopušča več objektov in dejavnosti kot pa na najožjem vodovarstvenem območju.
Na količino in kakovost vodnih virov pa ne vplivajo samo objekti, ki so danes že na vodovarstvenem območju in tisti, ki še bodo, temveč tudi dejavno- sti, še zlasti kmetijstvo. Tako, kot se spreminja režim na področju objektov, se spreminjajo tudi omejitve in prepovedi na področju kmetijstvu. Najstrožje omejitve in prepovedi so na najožjem vodovarstvenem območju, ki se nanašajo na upo- rabo gnojil, gnojenje, uporabo komposta, digesta- ta ali pregnitega blata, uporabo fitofarmacevtskih sredstev. ki vsebujejo aktivne snovi, prepovedano je preoravanje trajnega travinja, pašo živine, ce- loletno pokritost tal z zeleno odejo. Vsi kmetje, ki kmetujejo na vodovarstvenem območju, morajo imeti izdelan gnojilni načrt na podlagi analize tal, saj ta predstavlja temelj za okolju prijazno gnoje- nje. Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju drugih posebnih omejitev za kmetovanje ni, kme- tje zemljo obdelujejo v skladu z veljavno kmetij- sko prakso.
Uporaba fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje škodljivih organizmov je prepovedana tudi na dru- gih zemljiščih – na stavbnih zemljiščih, objektih prometne infrastrukture, športna igrišča na pros- tem, ki so otroška in druga javna igrišča.
Na posameznih notranjih območjih se prepovedi nanašajo tudi na prepoved vnašanja zemeljskega
izkopa, umetno pripravljene zemljine ali polnila v tla.
Postopek priprave uredbe o vodovarstvenih ob- močjih
Ob upoštevanju določil Zakona o vodah ter na podlagi izdelanih strokovnih podlag s področja hidrogeologije in izhodišč s področja kmetijstva, ki jih pripravi strokovnjak s tega področja, se na ministrstvu pristojnem za vode, pripravi osnutek uredbe.
Ker se šteje, da so uredbe o vodovarstvenem ob- močju predpis, ki lahko pomembneje vpliva na okolje, se na podlagi določil zakona o varstvu oko- lja ter Aarhuške konvencije, v pripravo predpisa vključi tudi sodelovanje javnosti. Javnost – lo- kalne skupnosti, na območju katere se pripravlja predpis – ter druga zainteresirana javnost ima možnost, da se seznani z osnutkom predpisa v času javne obravnave le-tega. Javnost ima mož- nost, da na izdelan osnutek gradiva poda mnenja in pripombe, ki jih je pripravljavec predpisa dolžan preučiti in v primeru sprejemljivosti na primeren način upoštevati pri pripravi predpisa. Prav tako je pripravljavec predpisa dolžan, da na svetovnem spletu objavi obrazloženo stališče, v katerem se opredeli do mnenj in pripomb javnosti, ter navede razlog za njihovo upoštevanje oz. neupoštevanje pri pripravi predpisa. Obrazloženo stališče se na svetovnem spletu objavi po objavi predpisa v Ura- dnem listu RS.
Utemeljene pripombe in predlogi so podlaga za pripravo predloga uredbe, ki se posreduje v pre- gled pristojnim ministrstvom, kateri podajo svoje mnenje s svojega delovnega področja. V kolikor je treba, se predlog uredbe na podlagi utemeljenih pripomb posameznega resorja še dopolni. Tako pripravljen (dopolnjen) predlog uredbe se posre- duje v obravnavo in sprejem na Vlado RS. Uredba stopi v veljavo po objavi v Uradnem listu RS ter njeni uveljavitvi.
Zaključek
Čez podani pregled je jasno, da so v veljavni zako- nodaji navedena izhodišča za pripravo strokovnih podlag, vsebino uredbe o vodovarstvenih obmo- čjih ter postopek priprave uredbe. Kljub temu, da izhodišča so, da zakonodaja velja, je na območju Slovenije še veliko vodnih virov, ki se uporabljajo za javno oskrbo s pitno vodo, vendar še niso za- varovana z uredbo. Številni vodni viri so še vedno zavarovani z občinskimi odloki o varstvenih paso- vih, je pa tudi kar nekaj vodnih virov oz. zajetij, ki se uporabljajo za javno oskrbo prebivalstva s pi- tno vodo, ki niso zavarovani ne z občinskimi odlo- ki, ne z državnimi uredbami. Kje so razlogi? Eden od razlogov je v dolgotrajnem postopku priprave posamezne uredbe o vodovarstvenem območju, drugi v številnih pripombah, ki jih javnost poda k
104
posamezni uredbi in vsako pripombo je treba pre- gledati ter v večini primerov pridobiti tudi strokov- no mnenje s hidrogeološke stroke, tretji v pripom- bah lokalnih skupnosti, ki so na novo podane po zaključeni javni obravnavi,... Kaj lahko naredimo? Izboljšati je treba sodelovanje z javnostjo, zlasti z lokalnimi skupnostmi, z izobraževanji na različnih nivojih ozaveščati lokalne skupnosti in javnost, da je voda omejena dobrina, za katero ni mogoče trditi, da bo v neomejenih količinah in dobri kva- liteti na razpolago še nadaljnja stoletja in da vo- dovarstveni režim ni samo ovira pri načrtovanju posegov v okolje, ampak je namenjen varstvu in ohranitvi voda, ki jih uporabljamo kot pitno vodo.
Zavarovanje zajetij za javno oskrbo s pitno vodo
105
Uroš Krajnc, Andrej Kryžanowski
VROČE POLETJE 2019
ZNOVA OPOZORILO NA PROBLEM OSKRBE Z VODO SLOVENSKE OBALE
dr. Uroš Krajnc, uni. dipl. inž. grad. [email protected]
doc. dr. Andrej Kryžanowski, uni. dipl. inž. grad., UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, Ljubljana [email protected]
Povzetek
Oskrba s pitno vodo v Slovenski Istri pretežno temelji na viru Rižana, ki pa kot edini pravi lastni vir vodooskrbnega sistema nima rezerve ob iz- padu – največji problem predstavlja potencialno onesnaženje vodnega vira, ki se bo z načrtova- nimi infrastrukturnimi posegi v vplivnem obmo- čju še potenciral. V tem primeru je treba zago- toviti najmanj kapacitete, ki ga sedaj zagotavlja vir Rižana, kar pomeni trenutno v povprečju v sezoni 185 l/s. Rižanski vodovod poleg lastnih virov Rižane in Sečovelj uvaža vodo Iz Kraškega vodovoda in Hrvaške. Poletni meseci imajo dve značilnosti: bistveno se poveča potreba po vodi zaradi turizma ter bistveno se zmanjšajo pretoki v Rižani kot lastnega vodnega vira Rižanskega vodovoda. Uvoz vode je v obdobju 1997- 2014 v kritičnem mesecu avgustu dosegel 46 % potreb Rižanskega vodovoda. Na dolgoročnost oskrbe vode iz uvoza ne gre računati, prvič zaradi na- raščajočih lastnih potreb na Hrvaškem in drugič zaradi tehničnih omejitev pri distribuciji vode iz Krasa zaradi nerealiziranega projekta rekon- strukcije vodoskrbnega sistema na Krasu. Z upo- števanjem projekcij povečanja rabe vode, rasti turizma in tudi z vplivom klimatskih sprememb lahko z gotovostjo pričakujemo vse večjo fre- kventnost pojava deficita vode v oskrbi iz vodne- ga vira Rižana in bo potrebno zagotoviti strateški vodni vir. Zato je treba nujno nadaljevati z aktiv-
nostmi za izgradnjo strateškega vodnega vira, ki bi dolgoročno rešila oskrbo v regiji. Ne glede na izbrano varianto bi bilo mogoče zaradi komple- ksnosti umeščanja objektov v prostor zagotoviti strateški vodni vir najprej do leta 2025, realno pa najverjetneje šele do leta 2030. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje kako nadomestiti pri- manjkljaj v vmesnem obdobju. Ena od možnosti predstavlja desalinizacija morske vode, ki pa je bila s strani lokalne skupnosti zavržena kot ne- sprejemljiva.
Uvod
Slovenska obala že vrsto let nima zagotovljenega varnega vodnega vira za oskrbo s pitno vodo. Ta problem je drastično izpostavilo iztirjenje vlaka v predoru Hrastovlje 25.junija 2019, ko naj bi iz- teklo v tla približno 10.000 l kerozina. Do izlitja kerozina je prišlo na vplivnem območju vodnega vira Rižane, ki predstavlja glavni vodni vir za os- krbo prebivalstva s pitno vodo v regiji. Dogodek se je zgodil neposredno pred turistično sezono, ko so potrebe po vodi največje. Zaradi zmanjša- nja tveganja onesnaženja vodnega vira so bili izvedeni ustrezni varstveni ukrepi na zajetju Rižana, kar je posledično pomenilo tudi zmanj- šanje dobave pitne vode v sistem vodooskrbe v regiji. Primanjkljaj Rižane je upravljalec vodovo- da delno nadomeščal z povečanim uvozom vode
106
iz sosednjih vodooskrbnih sistemov, deloma pa tudi z dnevnimi omejitvami oziroma ukrepi za zmanjšanje porabe pitne vode. Razlitje kerozina, na srečo, do sedaj še ni imelo vpliva na kvali- teto vode vodnega vira Rižana. Z upoštevanjem varstvenih ukrepov pri izkoriščanju vodnega vira Rižana upravljalec vodooskrbnega sistema za- gotavlja nemoteno dobavo pitne vode v regiji. Je pa ta dogodek ponovno opozoril na pomembne obveze, ki smo jih zapisali v krovnih aktih in smo jih kot družbena skupnost obvezani izvajati, so pa zapisane besede, žal, vse prevečkrat zgolj mrtve črke na papirju:
Ustavna pravica do pitne vode
Konec leta 2016 je bil v ustavo dodan 70.a člen (pravica do pitne vode) v katerem je bila oprede- ljena izrecna pravico do pitne vode, ki se zagota- vlja preko naslednjih določil:
– vsakdo ima pravico do pitne vode,
– vodni viri so javno dobro v upravljanju države,
– vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskr-
bi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo
gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago,
– oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in
neprofitno.
Ustavni zakon je v II. razdelku določil, da je tre- ba zakone, ki urejajo vsebine iz 70.a člena URS, uskladiti z ustavnim zakonom v osemnajstih mesecih po njegovi uveljavitvi, pri čemer ni poi- mensko navedel posameznih zakonov. Ta obveza do danes še ni realizirana. V javnosti je ta ustav- na pravica praviloma razumljena kot obveza, da imajo tudi prebivalci Slovenije, ki sedaj niso pri- ključeni na javni vodooskrbni sistem, to pravico oziroma, da morajo majhni zasebni vodovodi, ki so sedaj privatni lasti preiti v last in vzdrževanje samoupravnih lokalnih skupnosti. Smatramo, da so omejitve pri porabi pitne vode, ki so jo doživljali prebivalci Slovenske Istre v poletnih mesecih tega leta, tudi kršitev ustavne pravice do pitne vode.
Zagotavljanje rezervnih vodnih virov
V 16. členu Uredbe o oskrbi s pitno vodo (UL RS 88/12) je opredeljena zahteva v zvezi z zagota- vljanjem rezervnih zmogljivosti in varnega obra- tovanja javnih vodovodov z upoštevanjem slede- čih določil:
– Javni vodovodi se načrtujejo tako, da imajo za- gotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda.
– Pri načrtovanju rezervnih zmogljivosti javnih vodovodov se poleg območij poselitve upošte-
vajo tudi obstoječa in predvidena poselitvena območja za katera je predvideno, da se bodo s pitno vodo oskrbovala iz javnega vodovoda.
– Vsak javni vodovod mora imeti zagotovljena re- zervna zajetja za pitno vodo.
– Rezervno zajetje za pitno vodo je drugo neod- visno zajetje za pitno vodo, ki napaja isti javni vodovod.
Na osnovi podatkovnih baz MOP je razvidno, da ima le 27,4% oziroma 152 vodovodnih sistemov, ki oskrbujejo več kot 300 prebivalcev zagotovlje- ne „alternativne vodne vire“ (rezervno zajetje ali ustrezno povezavo z drugim vodovodnim siste- mom). V Operativnem programu oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2015 do 2020 (MOP, 2015) je opredeljen cilj, da morajo vsi javni vodovodni sis- temi, ki oskrbujejo več kot 300 prebivalcev, ime- ti zagotovljeno rezervno zajetje za pitno vodo in predvideni ukrep, da je potrebno za približno 190 vodovodnih sistemov zagotoviti ustrezna rezerv- na zajetja za pitno vodo. Rok za izvedbo teh ukre- pov je določen do konca leta 2021, pri čemer so nosilci ukrepa Občine.
Podnebne spremembe vpliv na oskrbo s pitno vodo
O posledicah podnebnih sprememb za vodne vire in vodooskrbo v Sloveniji smo opozorili že pred več kot 10 leti na Mišičevem srečanju 2008 (Krajnc, 2008) in v zvezi s to problematiko izposta- vimo posebej še bistvene ugotovitve (Kajfež Boga- taj 2007):
– Upadanje količine padavin poleti bo imelo za po- sledice več suš z negativnimi učinki na dosto- pnost vodnih virov. Pričakujemo lahko daljša sušna obdobja ter krajša in krajevno razpore- jena obdobja intenzivnih padavin. Posledično se bodo spremenili časovni in geografski poplavni vzorci, upadli bodo srednji nizki pretoki vodoto- kov, prav tako pa lahko pričakujemo tudi težave s preskrbo z vodo zaradi padca nivoja podtal- nice oziroma črpanja zalog podtalne vode pod obstoječi spodnji nivo.
– Poleg obalnega in kraškega območja so zaradi podnebnih sprememb v Sloveniji najranljivejša območja, ki so v obstoječem stanju podnebja problematična s stališča preskrbe s pitno vodo in izpostavljenost suši.
– Zaradi pomanjkanja vode bodo posredno pri- zadete dejavnosti kmetijstvo, energetika in predelovalna industrija. Posledica prizadetosti gospodarskih panog in preskrbe z vodo pa bo dražje bivanje, predvsem voda, hrana in elek- trična energija.
Letošnji junij so ob havariji pri Hrastovljah zaznamovale tudi izjemne vremenske razmere, pri katerih so zaznani veliki odkloni od dolgo- letnega povprečja v vseh ključnih podnebnih
Vroče poletje 2019 znova opozorilo na problem oskrbe z vodo Slovenske obale
107
Uroš Krajnc, Andrej Kryžanowski
statistikah – temperaturi zraka, višini padavin in trajanju sončnega obsevanja, kar statistično gledano uvršča junij na sam vrh glede odstopa- nja vremenskih razmer v zadnjih sto letih opa- zovanj. Padavin je bilo junija skoraj povsod manj od dolgoletnega povprečja, zlasti sušno je bilo v zahodni polovici Slovenije. V porečju Rižane je padlo le 15–35% običajnih padavin. Na obmo- čjih z najmanj padavinami je bil junij najbolj ali drugi najbolj suh v obdobju 1961–2019 (ARSO, 2019).
Analiza oskrbe prebivalstva s pitno vodo Rižanskega vodovoda
Poraba pitne vode v regiji
Upravljalec vodooskrbnega sistema v Slovenski Istri, Rižanski vodovod Koper oskrbuje s pitno vodo štiri občine: Koper, Izola, Piran in Ankaran – skupno preko 88.000 prebivalcev, ki so priklju- čeni na javno vodovodno omrežje. Dolgoletno povprečje porabe pitne vode v regiji znaša okoli 6 milijonov m3, ki je več ali manj enakomerna, z odstopanji glede na povprečno porabo v obdobju v rangu ±5% (slika 1). Skozi celotno obdobje je več ali manj ohranjeno razmerje med deležem pri oskrbi s pitno vodo, ki ga predstavljajo gospo- dinjstva s 60% in gospodarstvo s 40%. Rast pre- bivalstva je stalna in znaša povprečno 0,63% le- tni prirast, pri čemer je pa interesantno dejstvo, da se poraba vode na prebivalca, kljub povečanju števila odjemnih mest zmanjšuje približno za 1% na leto. Trend porabe ostaja enak predvsem na račun povečevanja porabe v gospodarstvu, čeprav je tudi v tem sektorju dolgoročni nega- tivni trend porabe vode. Poglejmo še razmerje med prodano vodo in oddano vodo v sistem po vodnih virih – t.i. izgube oziroma neobračunane vode, ki znašajo v obdobju okoli 28%. Delež ne- obračunane vode dolgoročno zmanjšuje s prib- ližnim trendom upada 0,4% na leto zaradi izvaja- nja ustrezne politike kakovosti na račun: izvedbe preventivnega vzdrževanja, vgradnje kvalitetnih materialov, uvajanja stalnega monitoringa po- rabe ter upravljanja in nadzor sistema iz enega centra.
Pregled razpoložljivih vodnih virov
Reka Rižana je najpomembnejši vodni vir za os- krbo prebivalstva s pitno vodo v Slovenski Istri. Rižana je tipična kraška reka z izrazitimi nihanji pretokov, ki imajo sezonski značaj. Dolgoletni srednji pretok znaša 4,08 m3/s (slika 2). Izrazit maksimum pretokov dosega v jesenskem, času, bolj enakomerne pretoke v zimskem in spomla-
danskem času in izrazit nižek v poletnih mese- cih, ko doseže minimum pretokov v juliju. Osnov- ni zajem vode za potrebe vodooskrbe se izvaja na izviru reke Rižane z gravitacijskim odvzemom iz zajetja Zvroček v dovoljeni količini največ do 600 l/s in pri tem upoštevati pogoj za zagotovitev ekološkega stanja pod izvirom v višini 176 l/s. V času manjše izdatnosti zajetja, ko pade pretok v zajetju Zvorček pod 176 l/s se dodatno vključijo črpališča v Tonažih, kjer so vgrajene 3 vodnjaške črpalke različne kapacitivnosti (ena z 250 l/s in dve po 50 l/s), ki zajemajo vodo iz kraško raz- poklinskih vodonosnikov reke Rižane v dovoljeni količini največ do 350 l/s. V obdobju nizkih pre- tokov Rižane je zahteva vzdrževati v reki Rižani ekološko sprejemljiv pretok in po potrebi vračati del načrpane vode nazaj v strugo reke za vzdrže- vanje »biološkega minimuma« v višini najmanj 110 l/s.
Slika 1: Poraba vode v obalnih občinah
Slika 2: Hidrogram povprečnih pretokov za reko Rižano
V letnem obdobju primanjkljaja Rižane so za vo- dooskrbo v Slovenski Istri na voljo še naslednji vodni viri:
– Vodni vir Bužini (Sečovlje) predstavlja vodnjaško
črpališče v upravljanju Rižanskega vodovoda, ki se nahaja ob naselju Bužin, ki je po arbitražnem sporazumu na Hrvaškem. Podtalnica se črpa iz
108
vodnjaka globine 12 m. Črpanje surove vode se izvaja s 3 črpalkami z zmogljivostjo vsake 40 l/s.
– Vodni vir Gradole se nahaja v Hrvaški Istri z izli- vom v dolino reke Mirne in je v upravljanju Istr- skega vodovoda Buzet. V skladu z medsebojno pogodbo je pravica odjema iz tega vira do 150 l/s.
– Vodni vir Klariči se nahaja ob zaselku Klariči, ki ležijo ob vasici Brestovica pri Komnu in je v upravljanju Kraškega vodovoda. Iz črpališča Klariči se voda črpa v vodarno Sela na Kra- su, preko katere se z vmesnim prečrpavanjem oskrbuje celotno območje Krasa in na Rodiku se priključi na dovodni sistem za Obalo. Trenutna zmogljivost črpališča Klariči je 250 l/s - od tega je za Slovensko Istro pogodbeno možen odvzem do 135 l/s, ki pa je realno bistveno manjši.
Sumarni pregled izkoriščenja vodnih virov v obdobju 1997 - 2016
V sliki 3 je podan sumarni pregled oddane vode v obdobju 1997 – 2016 s prispevkom posameznih vodnih virov, njihovih deležev in primerjava z uvo- zom. Povprečna letna poraba v obdobju je znaša- la 8,5 milijonov m3 (z upoštevanjem izgub v sis- temu), pri čemer je za okoli 75% potreb zadoščal vodni vir Rižana, ostalo pa z drugimi vodnimi viri. Povprečni dnevni pretok v letnem obdobju znaša 316 l/s, od tega pokriva Rižana 185 l/s, preosta- nek 131 l/s pa predstavlja t.i. uvoz. Nihanja preto- kov v sezoni so odvisna od hidroloških pogojev v posameznem letu in nadomeščanje Rižane s so- razmerno enakomernim zastopanostjo uvoza iz Hrvaške in iz Krasa. Prispevek uvoza iz Gradol je dosegel svoj vrh v letu 2003, od tedaj pa se delež uvoza iz Hrvaške zmanjšuje, če posebej po letu 2012 z reaktivacijo vira Sečovlje. Podobno, ven- dar manj izrazita je tudi tendenca upada uvoza iz Krasa. Če primerjamo delež Rižane in uvoza, vidi- mo, da je trend izkoriščanja vodnega vira Rižana v
porastu, medtem ko pa je trend uvoza v upadanju (slika 4).
V juliju in avgustu je zabeležen višek porabe vode, hkrati pa tudi največji letni nižek glavne- ga vodnega vira Rižana. Povprečni prispevek Rižane v juliju znaša dobrih 60% v juliju, v av- gustu pa se izdatnost Rižane še zniža in dosega povprečno okoli 54% vseh potreb po pitni vodi (slika 5). Tudi v najbolj kritičnem mesecu gle- de izdatnosti vodnega vira se trend izkoriščanja vodnega vira Rižana na račun uvoza vode pove- čuje (slika 6).
Slika 4: Primerjava deležev oskrbe z vodo
Slika 5: Primerjava porabe vode v avgustu v obdobju po virih
Vroče poletje 2019 znova opozorilo na problem oskrbe z vodo Slovenske obale
Slika 3: Primerjava porabe vode v obdobju
Slika 6: Primerjava deležev oskrbe z vodo v avgustu
109
Uroš Krajnc, Andrej Kryžanowski
Analiza izdatnosti vodnega vira Rižana
Analiza razpoložljivosti pretokov
Pri analizi izdatnosti vodnega vira Rižana smo naredili simulacije kolikšen delež načrtovane porabe bi lahko dejansko pokrili na osnovi his- toričnih podatkov. Za Rižano so na voljo podatki o povprečnih dnevnih pretokih na VP Kubed od leta 1955, za starejše obdobje, ko ne razpolaga- mo z dejanskimi meritvami pa je bila narejena rekonstrukcija pretokov na osnovi hidroloških meritev na klimatološki postaji v Trstu za kate- ro se izvajajo meritve neprekinjeno od leta 1851 (FGG,2008).
V analizi so nas zanimala letna obdobja, ko je zaradi izdatnosti vodnega vira Rižana najbolj de- ficitarna: (1) obdobje julij – avgust; (2) obdobje sezonske rabe junij – september; (3) hidrološko leto. Hidrološko leto štejemo od oktobra predho- dnega leta, ki se zaključi s koncem septembra v tekočem letu. Če analiziramo podatkovni niz sre- dnjih mesečnih pretokov za hidrološka leta za reko Rižano v več kot poldrugem stoletnem nizu lahko ugotovimo, da je Rižana sorazmerno vod- nata reka: srednji pretoki v obdobju se nahajajo v območju med 2m3/s in 7m3/s (slika 7). Če pa ana- liziramo minimalne mesečne pretoke v obdobju pa vidimo, da so ti pretoki v večini obdobja pod 1m3/s in dosežejo svoj minimum pri 0,22m3/s. V zadnjih 40 letih opaziti izrazit trend upada pre- tokov tako v sezoni, kot tudi v hidroloških letih. Frekventnost pojava pretokov pod 0,5m3/s, ki predstavlja mejno vrednost tako glede zmožnos- ti oskrbe, kot zagotavljanju ekoloških razmer, se je do osemdesetih let prejšnjega stoletja dogaja- la le izjemoma, medtem ko je v zadnjem obdob- ju njihova pojavnost bolj pravilo kot ne (slika 8). Če podrobneje analiziramo zadnjih 20 let lahko ugotovimo, da sta se v tem obdobju dva izrazita
Slika 7: Krivulja trajanja za Rižano v obdobju od 1851 do 2016 110
minimuma (leto 2003 in leto 2012), tako v sezoni, kot tudi v pripadajočem hidrološkem letu (slika 9) in predstavljata tudi absolutni minimum ce- lotnega obravnavanega obdobja. V tem obdobju je primanjkljaj pretokov Rižane praktično dejstvo – v obdobju je bilo registriranih 18 let (obdobje hidrološkega leta) oziroma 16 let (poletno obdob- je), ko pretoki niso dosegali referenčnih vrednosti (slika 10).
Slika 8: Minimalni povprečni mesečni pretoki Rižane v obdobju od 1851 do 2016
Slika 9: Minimalni povprečni mesečni pretoki Rižane v obdobju 1967-2016
Slika 10: Krivulja trajanja minimalnih mesečnih pretokov Rižane v obdobju 1997-2016
Analiza primanjkljaja izdatnosti Rižane glede na napovedi porabe
V temu sklopu so bile izvedene projekcije napo- vedi porabe v prihodnosti z upoštevanjem optimi- stične rasti prebivalstva in obiska turistov s 0,5% letno stopnjo, zmanjševanje izgub v sistemu z de- jansko dinamiko ter z upoštevanjem biološkega minimuma reke Rižane s 0,11 m3/s. V analizi je bil upoštevan tudi vpliv klimatskih razmer, ki je priv- zet s faktorjem zmanjšanja dejanskih pretokov v obdobju (-10%). Analizo je bila izvedena za celotno sezono, med junijem in septembrom za tri obdobja niza podatkov. Pri napovedih porabe smo za izho- diščno leto upoštevali leto 2016 in ciljno leto 2060. Analiza razpoložljivost pretokov je pokazala, da se izdatnost Rižane tekom dolgoletnega obdobja opazovanj manjša, predvsem s povečano frekven- co pojavljanja minimalnih pretokov pod tisto vred- nost, ki še zadošča potrebam za nemoteno vodo- oskrbo v regiji. Če je v dolgoletnem opazovanem obdobju bilo 25% let s primanjkljajem, se je v zad- njih 50 letih število let s primanjkljajem povišalo na 60% (slika 11) in v zadnjem obdobju dvajsetih
Slika 11: Primanjkljaj reke Rižane upoštevajoč povprečne mesečne pretoke podatkovnega niza 1967-2016 za obdobje junij – september
Slika 12: Primanjkljaj reke Rižane upoštevajoč povprečne mesečne pretoke podatkovnega niza 1997-2016 za obdobje junij – september
let doseglo 90% (slika 12), kaj praktično pomeni, da Rižana ne more v celoti pokrivati potreb po vodi v regiji. Skladno z naraščajočimi potrebami po vodi je po številu dni najbolj deficitaren mesec avgust, po deficitu vode pa september. Povprečen primanjkljaj v sezoni znaša okoli 180 l/s. Z upo- števanjem projekcij povečanja rabe, rasti turizma in tudi z vplivom klimatskih sprememb lahko z go- tovostjo pričakujemo vse večjo frekventnost poja- va deficita vode v oskrbi iz vodnega vira Rižane. Napovedi porabe in določitev primanjkljaja Riža- ne smo analizirali na osnovi dveh karakterističnih let, leti 2003 in 2012, ki sta bili registrirani v vsem obdobju hidroloških opazovanj kot najbolj vodo deficitarni leti: leto 2003 je zaznamovala izjemna suša in nizki pretoki, predvsem v letnem obdobju, leto 2012 pa dolgotrajni potek obdobja z nizkimi pretoki že v jesenskem času v predhodnem letu in se nadaljevalo skozi vse leto. Kot referenčno leto lahko opredelimo koledarsko leto 2003, ki je zaznamovano s primanjkljajem potrebnih vodnih količin in hidrološko leto 2012 z dolžino obdobja primanjkljaja pretokov Rižane. Leto 2003 je bilo tako po dolžini trajanja primanjkljaja izdatnosti vo- dnega vira Rižana (125 dni), kot po maksimalnem
Slika 13: Prikaz potreb po vodi in primanjkljaja pretokov Rižane v letu 2003
Slika 14: Prikaz potreb po vodi in primanjkljaja pretokov Rižane v hidrološkem letu 2012
Vroče poletje 2019 znova opozorilo na problem oskrbe z vodo Slovenske obale
111
Uroš Krajnc, Andrej Kryžanowski
primanjkljaju potrebnih vodnih količin (269 l/s) najbolj kritično leto (slika 13). Po dolžini trajanja primanjkljaja (121 dni) je bilo podobno kritično hidrološko leto 2012 (slika 14), malo manj pa po maksimalnem primanjkljaju vodnih količin (232 l/s).
V naslednjem koraku smo upoštevali podatke iz napovedi modelov po scenariju za izhodiščno leto 2016 na osnovi katerih je ugotovljeno, da znaša primanjkljaj Rižane: v letu 2003 140 dni do ma- ksimalno 299 l/s (slika 15) in v hidrološkem letu 2012 135 dni do maksimalno 247 l/s (slika 16) Iz primerjave med dejanskim stanjem in na osnovi modela napovedi lahko ugotovimo relativno dobro ujemanje med dejanskim stanjem porabe v posa- meznih letnih obdobjih in modelu porabe, ki smo ga uporabili za napoved pretokov v prihodnosti. Po modelu dobimo malo večje razlike v letu 2003, medtem ko pa so razlike med meritvami in napo- vedmi za leto 2012 manjše. To je razumljivo, ker smo v modelih napovedi za leto 2016 upoštevali večje število prebivalstva kot pa je bilo v obravna- vanih letih in so zato tudi planirane potrebe temu ustrezno večje.
Za zaključek smo še analizirali stanje s projekcijo potreb v letu 2060 na osnovi izhodiščnih podat- kov za referenčni leti, pri čemer pa smo upošte- vali scenarij zmerne rasti prebivalstva in turizma s 0,5% letnim prirastom in upoštevanju zmanj- šanja razpoložljivih pretokov Rižane za 10% za- radi vpliva klimatskih sprememb ter ugotovili, da znaša primanjkljaj: v letu 2003 153 dni do ma- ksimalno 337 l/s (slika 17) in v hidrološkem letu 2012 190 dni do maksimalno 298 l/s (slika 18). Če primerjamo napovedi za leto 2016 in 2060 s pospešeno rastjo porabe in upoštevanjem klimat- skim sprememb lahko ugotovimo še večje pove- čanje ekstremov po scenariju iz leta 2012 glede na scenarij 2003. Delež obdobja s primanjkljajem Rižane se izrazito povečuje, tako za koledarsko leto, kjer se obdobje izenači s scenarijem 2003, kot za hidrološko leto, kjer obdobje primanjkljaja Rižane obsega že več kot pol leta. Prav tako se po
Slika 15: Prikaz potreb po vodi na osnovi modela napovedi za leto 2016 in primanjkljaja pretokov Rižane v koledarskem letu 2003
napovedih bistveno povečajo maksimalni pretoki primanjkljaja, ki dosežejo dosegajo stopnjo 10% rasti, medtem ko pa je po scenariju 2003 ta rast zmernejša (3%).
Slika 16: Prikaz potreb po vodi na osnovi modela napovedi za leto 2016 in primanjkljaja pretokov Rižane v hidrološkem letu 2012
Slika 17: Prikaz potreb po vodi na osnovi modela napovedi za leto 2060 po napovedi rasti turizma in primanjkljaja pretokov Rižane v koledarskem letu 2003 z upoštevanjem klimatskih sprememb
Slika 18: Prikaz potreb po vodi na osnovi modela napovedi za leto 2060 po napovedi rasti turizma in primanjkljaja pretokov Rižane v hidrološkem letu 2012 z upoštevanjem klimatskih sprememb
112
Zaključne ugotovitve
Oskrba s pitno vodo v Slovenski Istri pretežno te- melji na viru Rižana, ki pa kot edini pravi lastni vir vodooskrbnega sistema nima rezerve ob izpadu – največji problem predstavlja potencialno one- snaženje vodnega vira, ki se bo z načrtovanimi infrastrukturnimi posegi v vplivnem območju še potenciral. V tem primeru je treba zagotoviti naj- manj kapacitete, ki ga sedaj zagotavlja vir Rižana, kar pomeni trenutno v povprečju v sezoni 185 l/s. Na dolgoročnost oskrbe vode iz uvoza ne gre ra- čunati, prvič zaradi naraščajočih lastnih potreb na Hrvaškem in drugič zaradi tehničnih omejitev pri distribuciji vode iz Krasa zaradi nerealiziranega projekta rekonstrukcije vodoskrbnega sistema na Krasu.
Analiza primanjkljaja izdatnosti Rižane v sezo- ni glede na napoved naraščajočih potreb po pitni vodi je pokazala, da je v vsej zgodovini opazovanj na reki Rižani obdobje zadnjih 20 let s stališča zanesljivosti oskrbe še najbolj kritično. Skladno z naraščajočimi potrebami po vodi je po številu dni najbolj deficitaren mesec avgust, po deficitu vode pa september. Povprečen primanjkljaj v obdobju znaša do 180 l/s. Z upoštevanjem projekcij pove- čanja rabe vode, rasti turizma in tudi z vplivom klimatskih sprememb lahko z gotovostjo pričaku- jemo vse večjo frekventnost pojava deficita vode v oskrbi iz vodnega vira Rižana in bo potrebno za- gotoviti nadomestni vodni vir.
Napovedi porabe in določitev primanjkljaja Riža- ne smo analizirali na osnovi dveh karakterističnih let, leti 2003 in 2012, ki sta bili registrirani v vsem obdobju hidroloških opazovanj kot najbolj vodo deficitarni leti: leto 2003 je zaznamovala izjemna suša in nizki pretoki, predvsem v letnem obdobju, leto 2012 pa dolgotrajni potek obdobja z nizkimi pretoki že v jesenskem času v predhodnem letu in se nadaljevalo skozi vse leto. Kot referenčno leto lahko opredelimo koledarsko leto 2003, ki je zaznamovano s primanjkljajem potrebnih vodnih količin in hidrološko leto 2012 z dolžino obdobja primanjkljaja pretokov Rižane. Na osnovi napove- di rasti porabe, ki temelji na rasti prebivalstva, tu- rizma in upoštevanja klimatskih sprememb je bilo ugotovljeno, da se bomo v prihodnosti verjetno vse bolj soočali z obdobji primanjkljaja Rižane, ki se bodo pojavljala tudi izven sezone, kot pa stalni rasti konične porabe.
Iz vseh analiz je razvidno, da ne glede na ogro- ženost vodnega vira Rižana le-ta v prihodnosti ne bo mogla zagotavljati zadostnih količin vode in je nujno zagotoviti strateški vodni vir za zagotavlja- nje dolgoročne varne oskrbe območja Slovenske Istre s pitno vodo. Zato je treba nujno nadaljevati z aktivnostmi za izgradnjo strateškega vodnega vira, ki bi dolgoročno rešila oskrbo v regiji. Ne gle- de na izbrano varianto bi bilo mogoče zaradi kom- pleksnosti umeščanja objektov v prostor zagoto-
viti strateški vodni vir najprej do leta 2025, realno pa najverjetneje šele do leta 2030. Do realizacije strateškega vira pa ostaja situacija glede oskrbe s pitno vodo kratkoročno nespremenjena glede na zatečeno stanje v letošnjem letu. Kratkoročna re- šitev z realizacijo nadomestnega vodnega vira v količini 200l/s, ki bi ga bilo mogoče realizirati v 2 letih sicer obstaja, z desalinizacijo morske vode. Ta možnost je bila že analizirana na nivoju idejne zasnove in pričetka postopka pridobivanja grad- benega dovoljenja, vendar so bile aktivnosti, za- radi izrecnega nasprotovanja lokalne skupnosti, nepreklicno zaustavljene.
Glede na situacijo sprejemanja odločitev v zvezi z zagotavljanjem strateškega in nadomestnih virov lahko z veliko gotovostjo ugotovimo, da bo oskrba s pitno vodo v regiji tudi v nadalje (najmanj pet let, realno pa vsaj deset let) odvisna od hidroloških razmer in pripravljenosti sosednjih vodovodnih sistemov, da zagotavljajo manjkajoče vodne koli- čine.
Viri:
Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) Krajnc,U .: Posledice podnebnih sprememb za vodne vire in
vodooskrbo v Sloveniji, Mišičev vodarski dan 2008 Souvent , P.: Vpliv podnebnih sprememb na oskrbo s pitno
vodo
Vroč, sončen in suh junij 2019, ARSO Vreme
Bračič Železnik T., Zajc B., Souvent P.; Čenčur Curk B.:Vpliv
podnebnih sprememb na razpoložljivost vodnih virov, Mi-
šičev vodarski dan 2011
Rems, L. :Pravica do pitne vode v ustavi – izvedbenih predpi-
sov (še) ni na vidiku? http://mrezaprostor.si/pravica-do-pitne-vode-v-ustavi-iz-
vedbenih-predpisov-se-ni-na-vidiku/
Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2015
do 2020, MOP, Ljubljana, 2015
Utemeljitev uvedbe razsoljevanja kot dopolnilni vir za oskrbo
s pitno vodo v slovenski Istri , Tehnični elaborat,, Univer- za v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za splošno hidrotehniko Ljubljana, januar 2017
Lučka Kajfež-Bogataj: Vplivi podnebnih sprememb na vodne vire in vodooskrbo v Sloveniji, GLOBE in Svet za varstvo okolja, 2007
Vroče poletje 2019 znova opozorilo na problem oskrbe z vodo Slovenske obale
113
Marko Černe
ZAGOTAVLJANJE VODNIH VIROV
ZA NAMAKANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Marko Černe, univ.dipl.inž.agr., KGZS Zavod Ptuj, Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj
Povzetek
V Sloveniji namakamo po podatkih MKGP le 1,5 % kmetijskih površin, kar je praktično najmanj v Evropi. Kmetijstvo in voda sta neločljivo povezana. Voda je glavni omejevalni dejavnik pri pridelavi hrane. Namakanje je agrotehnični ukrep v rastlin- ski pridelavi, s katerim dodajamo potrebne koli- čine vode za optimalno rast in razvoj kmetijskih rastlin s ciljem visokih in kakovostnih pridelkov. Kmetovalci spoznavajo, da postaja namakanje ključni dejavnik uspešne kmetijske proizvodnje in da je zanesljiva oskrba kmetijskih pridelkov z vodo življenjskega pomena za stabilen in kako- vosten pridelek. Glede na naraščajoč pritisk na naše vodne vire lahko pričakujemo, da se bo po- raba vode za različne namene v naslednjih dese- tletjih podvojila. Zato je posebej pomembno, da si tudi kmetijstvo zagotovi dovolj primernih vodnih virov za namakanje kmetijskih zemljišč.
Uvod
Namakanje je pomemben ukrep pri prilagajanju in blaženju podnebnih sprememb v kmetijstvu in tudi ena od prioritetnih vsebin bodoče evrop- ske kmetijske politike. Kljub splošno znanemu in večkrat poudarjenemu dejstvu, da je Slovenija bo- gato obdarjena z vodo kot naravno dobrino, pa se kmetijski sektor sooča s težavami in pogosto tudi previsokimi ovirami pri zagotavljanju izdatnih in kakovostnih vodnih virov za namakanje.
Namakanje kmetijskih zemljišč
Podnebne spremembe, ki se kažejo tudi v po- manjkanju in nezanesljivosti padavin v času vege-
tacije, ogrožajo kmetijsko pridelavo, zato se kaže vedno večja potreba po namakanju kmetijskih ze- mljišč. Namakanje je osnovni agrotehnični ukrep na področjih, kjer ni zadostnih padavin za kmetij- sko pridelavo (aridna področja). Kjer pa je skupnih letnih padavin dovolj (kot pri nas) in jih praviloma primanjkuje v obdobju intenzivne rasti in razvoja rastlin, govorimo o namakanju kot dopolnilnem ukrepu kmetijske proizvodnje.
V očeh laične in tudi strokovne javnosti je nama- kanje praviloma povezano z intenzivno kmetijsko pridelavo, ki ima nezaželene vplive na okolje in onesnažuje vodne vire. Zato in tudi zaradi drugih, že večkrat omenjenih vzrokov, smo praktično na zadnjem mestu v EU glede deleža kmetijskih po- vršin, ki se namakajo, kljub temu, da je namakanje ukrep, ki zagotavlja dobre in kakovostne pridelke in lahko izboljša ekonomski položaj kmetij. Z na- makanjem lahko zvišamo tolikokrat poudarjeno lokalno oskrbo s kakovostno in varno domačo hrano. Uvedba namakalnih sistemov predstavlja ključno razvojno priložnost za slovensko kmetij- stvo.
Za namakanje kmetijskih zemljišč so primerni različni vodni viri, vsak od njih ima svoje prednos- ti in pomanjkljivosti. Za uporabnike namakanja oziroma investitorje so pomembni: dostopnost vodnih virov, zakonodajna določila uvedbe nama- kanja, stroški pridobivanja potrebne dokumenta- cije in predvsem soočanje s konkretnimi težavami pri postopkih pridobivanja dovoljenj in soglasij za odvzem vode, ki jo nameravajo uporabljati za namakanje svojih kmetijskih zemljišč. Kljub vod- natosti naše države je pogosto težko zagotavljati potrebno količino vode za potrebe namakanja v kmetijstvu. Nekateri naši vodotoki pa so pri niz- kem vodostaju tudi slabše kakovosti ter preko- merno fekalno onesnaženi, kar lahko povzroča težave pri kmetijski pridelavi.
114
Vodni viri
Izbira kakovostnega in izdatnega vira je nujni po- goj za namakanje kmetijskih zemljišč. Brez vodne- ga vira ni namakanja. Kot vodni vir za namakanje lahko koristimo površinske vode (vodotoke, ka- nale, umetna jezera, akumulacije, vodne zadrže- valnike, zbiralnike vode), podzemne vode (vrtine, vodnjaki), deževnico, vodo iz javnega vodovoda in prečiščene odpadne vode iz čistilnih naprav. Vsak od navedenih vodnih virov ima svoje prednosti in pomanjkljivosti.
Površinske vode, ki jih lahko izkoriščamo za nama- kanje kmetijskih zemljišč so lahko večji ali manjši vodotoki, naravna ali umetna jezera, vodni zadr- ževalniki oziroma zbiralniki, akumulacije in drugo. Prednosti vodotokov so dokaj enostaven odvzem, ki je povezan z nižjimi stroški, primerna tempe- ratura in ustrezne fizikalne in kemične lastnosti vode za namakanje, izdatne količine vode tudi v sušnih mesecih (to velja predvsem za reki Dravo in Muro, ki jima dežno-snežni režim zagotavlja do- volj vode tudi v pozno pomladanskih in poletnih mesecih) in relativno dobra kmetijska zemljišča (rečne naplavine) v neposredni bližini. Pomanjklji- vosti pa so: stroški spremljanja in zagotavljanja minimalnega ekološkega pretoka, pogosto slabše mikrobiološko stanje nekaterih naših vodotokov (reka Drava), oddaljenost od kmetijskih zemljišč in prisotnost drugih vodnih pravic.
Slika 1: Energetski kanali reke Drave so idealen vodni vir za namakanje (Avtor: M. Černe)
Vodni zbiralniki so namenjeni zbiranju padavin v času prekomernih padavin (jesen, zima, zgodnja pomlad) in njihovi uporabi v času, ko vode v tleh primanjkuje in jo z namakanjem umetno dodaja- mo rastlinam. Ena od glavnih težav je sorazmerno drag poseg, ki lahko odvrne bodoče investitorje. Druge slabosti izvedbe vodnih zbiralnikov so: v primeru neustrezne teksture tal (prenizek delež glinastih delcev) je nujna uporaba primerne zate- snitve (folija), ki še dodatno podraži vzpostavitev takega vodnega vira, nevarnost evtrofikacije vo-
dnega vira, morebitni negativni vplivi na okolje, stroški vzpostavitve varnostnih ukrepov v pri- meru razlitja in drugo. Prednosti uporabe vodnih zbiralnikov so kakovostna voda za namakanje, primernost za vsa področja v državi, kjer je dovolj padavin, ki omogočajo uspešno nabirko vode v de- ževnih obdobjih, tako, da ni potrebno dovajati vodo iz drugih virov. Vodne zbiralnike različnih dimen- zij, izvedbe in materialov lahko uporabljamo tudi za zbiranje deževnice (kapnice).
Slika 2: Vodni zbiralnik za namakanje trajnega nasada jablan (Avtor: M. Černe)
Umetna in naravna jezera se pri nas praktično ne uporabljajo kot vodni vir za namakanje kmetijskih zemljišč, čeprav so bila nekatera umetna jezera v preteklosti praviloma vzpostavljena prav z na- menom namakanja v kmetijstvu. Sčasoma so se spremenila v naravne habitate za določene živa- li (ptice, ribe, žuželke, plazilce, dvoživke) in tako postale z vidika varstva narave praktično nedos- topna za koriščenje vode za namakanje kmetij- skih zemljišč (primer akumulacija Požeg v občini Rače – Fram). Nekaj primerov koriščenja vode iz umetnih jezer je v Prekmurju, kjer so nekateri in- vestitorji vzpostavili odvzem vode za namakanje iz opuščenih gramoznic, ki pa je v svojem bistvu podtalnica za napajanje virov pitne vode za oskr- bo prebivalstva.
Male akumulacije na vodotokih bi lahko predstav- ljale pomemben vodni vir za namakanje predvsem tam, kjer je padavin v jesenskem in zimskem ob- dobju dovolj, primanjkuje pa jih v poletnem času. Slabosti teh akumulacij so težave z umestitvijo v prostor, nasprotujoče javno in strokovno mnenje o pomenu izgradnje takih akumulacij, sorazmerno drag poseg in druge omejitve v prostoru (okolje, narava). Glede izkoriščanja malih akumulacij oziro- ma pregrad na vodotokih za namakanje kmetijskih zemljišč bi bilo potrebno doseči širši družbeni kon- senz, ki bi omogočil podlago za konkretne posege v prostor in izrabo tega vodnega vira za namakanje. Podzemna voda iz vrtin in vodnjakov predsta- vlja potencialno zanimiv vodni vir za namaka- nje predvsem manjših in srednje velikih površin kmetijskih zemljišč. Prednosti so predvsem dobra
Zagotavljanje vodnih virov za namakanje kmetijskih zemljišč
115
Marko Černe
prostorska razporeditev, saj je dostopnost podze- mnih vod dobra, to velja predvsem za SV Slove- nijo, omogoča lokacijo odvzema vode za namaka- nje in črpališča v bližini kmetijskih zemljišč in je praviloma dobre kakovosti. Podzemne vode se v tem delu države ne nahajajo pregloboko, tako da je črpanje dokaj enostavno in tudi ne predrago. O tem pričajo tudi številni vodnjaki, ki so prisotni praktično pri vsaki starejši hiši in so bili namenje- ni pitni vodi in uporabi v gospodinjstvu.
Slabosti so relativno drag poseg v primeru črpa- nja iz večjih globin, zapleten zakonodajni posto- pek, možnost prekomernega izčrpanja vodnega vira, kar pomeni, da uporabnik ostane brez vode, ko jo potrebuje ter praviloma namenjene manjše količine vode za namakanje z vodnim dovoljenjem, ki ga izda DRSV, kot jo potrebujemo v kmetijstvu.
Slika 3: Vrtina kot vodni vir za namakanje trajnega nasada aronije (Foto: M. Černe)
Deževnica oziroma kapnica je s svojimi lastnostmi (temperatura, nizka vsebnost mineralov, železa, mangana in drugih kovin) zelo primerna za na- makanje kmetijskih zemljišč. Za zbiranje kapnice tudi ni potrebno pridobiti vodne pravice, tako da je postopek uvedbe namakanja dokaj enostaven. Zaradi omejenega zbiranja je primerna za manj- še kmetijske površine. Zelo primerna je uporaba deževnice za namakanje zelenjadnic in okrasnih rastlin v pokritih površinah (rastlinjakih ali plas- tenjakih), kjer so površine praviloma manjše. Sla- bost je hiter razvoj alg in mikroorganizmov v zbi- ralnikih za kapnico, kar velja za vse stoječe vode in predvsem omejena količina zbrane deževnice za namakanje kmetijskih zemljišč.
Po uredbi o odvajanju in čiščenju meteorne vode, je treba za deževnico, ki se steka v javni kanali- zacijski sistem, plačati še takso za obremenitev odpadnih voda. To velja za deževnico, ki gre prek streh neposredno v kanalizacijo, in tudi tisto, ki jo zberemo in potem uporabimo v hiši, saj se tudi ta na koncu steka v javno kanalizacijo. Uporabo de- ževnice v hiši je zato treba prijaviti na pristojnem komunalnem podjetju, taksa pa se izračunava na
podlagi površine strehe. Če deževnico zbiramo in uporabljamo zgolj zunaj za namakanje, te takse ne plačujemo. Kot že rečeno, je treba dodati, da je namakanje z deževnico primerno le za namaka- nje vrtov, pokritih površin ali kmetijskih zemljišč v zelo omejeni površini.
Bolj kot izjema je možno za namakanje kmetij- skih zemljišč uporabiti tudi vodo iz javnega vo- dovodnega omrežja. Za tako rabo vode potre- bujemo soglasje izvajalca javne službe oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Če namakamo z vodo iz javnega omrežja pa se lahko zgodi, da izvaja- lec prepove zalivanje vrtov, pranje vozil in seve- da tudi namakanje kmetijskih zemljišč prav v obdobju, ko jo rastline najbolj potrebujejo. Pred- nosti so prisotnost praktično povsod, ni potreb- na izgradnja črpališča in drugih naprav, slabost pa je zelo omejena uporaba in morebitna od- daljenost vodnega vira od kmetijskih zemljišč. Glede na vedno večje klimatske spremembe je potrebno iskati dodatne vire vode za namakanje. Ena od možnosti je uporaba predelanih oziroma prečiščenih voda iz čistilnih naprav, kar je v večini članic EU ustaljena praksa. Glede na značilnosti prečiščenih odpadnih voda, ki jih nameravamo uporabljati za namakanje kmetijskih zemljišč, je nujno, da jih preverja in dodatno kontrolira za to pooblaščena ustanova. Neobdelane odpadne vode (odplake) ni dovoljeno uporabljati kot vodo za namakanje. Uporaba obdelanih odpadnih voda za namakanje je lahko tudi dober vir hranil za ra- stline, a je pri tem treba upoštevati vrsto odpadne vode, vrsto kulture, način namakanja in stopnjo obdelanosti odpadnih voda. Prečiščenih odpadnih voda za namakanje pri nas zaenkrat še ne upo- rabljamo za namakanje, v prihodnosti pa morda lahko računamo tudi na uporabo tega vodnega vira za namakanje v kmetijstvu.
Imamo pester izbor vodnih virov, vsak od upo- rabnikov oziroma investitorjev pa mora izbra- ti sebi najprimernejšega, upoštevajoč njegovo dostopnost, zakonodajni okvir, oddaljenost od kmetijskih zemljišč, ki jih namerava namakati, konfiguracijo terena, strukturo lastne pridelave, vremenske razmere, značilnosti tal in razvojne načrte kmetijskih gospodarstev na območju na- makanja.
Zakonodajni postopki pridobivanja vodne pravice
Postopki za pridobitev vodne pravice se razlikuje- jo za zgoraj navedene vodne vire glede potrebnih strokovnih podlag in druge dokumentacije, glede stroškov pridobivanja in zapletenosti postopka pridobivanja vodne pravice.
Vloga za pridobitev vodnega dovoljenja mora vse- bovati: podatke o prosilcu, podatke o vodi (opis
116
vodnega vira, mesto izvajanja vodne pravice, ob- močje izvajanja vodne pravice in izdatnost zajetja) in podatke o nameravani rabi vode (opis vrste, ob- seg in namen rabe vode, predvideni maksimalni odvzem vode, letni odvzem vode, podatke o na- pravah za rabo vode, površini in obdobje v letu, ko se bo rabila voda).
Če je odvzem vode predviden iz podzemnih voda, je potrebno pridobiti še dovoljenje za raziskavo podzemnih voda in opraviti črpalni preizkus, ki nam pove izdatnost vrtine ali vodnjaka in možnost za namakanje. Če vrtamo do globine 30 m izven varovanega ali ogroženega območja, ni potrebno pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda. Če je globina vrtine nad 30 m, moramo pridobiti pred vrtanjem še omenjeno dovoljenje, prav tako pa je potrebno pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, če se mesto odvzema vode na- haja na varovanem ali ogroženem območju. Pri vrtini nad 50 m globine potrebujemo še rudarski projekt vrtine.
Obvezno je tudi hidrogeološko poročilo za vodni vir v profilu odvzemnega objekta, ki ga mora izdelati ustrezna strokovna institucija v primeru, da gre za odvzem vode iz vrtine, vodnjaka ali drenažnega zajetja. Hidrogeološko poročilo je lahko minimal- no s predvidenim odvzemom vode do 5 l/s ali zah- tevnejše s predvidenim odvzemom vode nad 5 l/s. Pri nameravanem odvzemu iz vodotoka ne pot- rebujemo hidrogeološkega poročila, moramo pa v procesu pridobivanja vodnega soglasja navesti, na kakšen način bomo spremljali odvzete količi- ne vode in kje bo nameščena merilna naprava, ki bo omogočala, da se lahko vsak trenutek preveri odvzeta količina vode. Obenem moramo prikazati tehnično rešitev za zagotavljanje in spremljanje Oes – minimalnega ekološkega pretoka. Poslovnik za vzdrževanje in obratovanje vodnega objekta za zagotavljanje in spremljanje ekološkega pretoka in projektno dokumentacijo lahko izdela le za to strokovno usposobljena pravna ali fizična oseba v skladu s predpisi o graditvi objektov, kar precej podraži odvzem vode za namakanje.
Za rabo kapnice ne potrebujemo vodnega dovolje- nja, lahko pa potrebujemo vodno soglasje, če se zbiralnik za zbiranje deževnice nahaja na erozij- skem ali plazljivem področju, kar dodatno oteži postopek uvedbe namakanja.
Za rabo vode iz javnega vodovoda prav tako pot- rebujemo vodno dovoljenje, ki ga izda DRSV, nujno pa je tudi soglasje izvajalca pristojne javne službe oskrbe prebivalstva s pitno vodo.
Zaenkrat se prečiščene odpadne vode iz naših čistilnih naprav ne uporabljajo za namakanje v kmetijstvu. V letu 2018 so pri KGZS izšle Smer- nice dobre prakse namakanja kmetijskih zemljišč z vidika mikrobiološke ustreznosti vode za nama- kanje, katerih cilj je usposobiti pridelovalca, da samostojno opravi analizo tveganja, ki nastopi pri namakanju kmetijskih zemljišč. Smernice ponu-
jajo pridelovalcu vrste korekturnih ukrepov, če so mejne vrednosti indikatorskih organizmov v vodi za namakanje prekoračene.
Glede mikrobiološke ustreznosti naših vodotokov je sporna reka Drava, kjer so v poletnih mesecih praviloma prekoračene mejne vrednosti indika- torskega organizma E. coli, ki pomeni stopnjo fe- kalne onesnaženosti. Tveganje mikrobiološkega onesnaženja vodnega vira za namakanje zmanj- šamo ali omejimo z ustreznim izborom nama- kalne opreme (priporoča se predvsem kapljično namakanje), vrsto kmetijske kulture in z načinom toplotne priprave pridelka (presna poraba ali pre- kuhavanje).
Strošek pridobivanja dokumentacije za pridobi- tev vodne pravice je zelo različen, od nekaj deset evrov do nekaj tisoč evrov. Visoki stroški pridobi- vanja dokumentacije za pridobitev vodne pravice tako pogosto odvrnejo investitorje od nameravane uvedbe namakanja.
Pogosto pa kmetovalci niti nimajo informacije o dostopnosti različnih vodnih virov in možnostih za odvzem vode za namakanje. Pri tem jim običajno pomagajo strokovnjaki javne svetovalne službe KGZS. Ena od možnih rešitev bi lahko bila tudi uvedba t.i. »vodne informacije«, kjer bi investitorji na enem mestu pridobili vse podatke o možnostih izrabe različnih vodnih virov za namakanje (način odvzema, skupne količine vode, potrebna doku- mentacija ipd.).
Zaključek
Pridobitev vodne pravice je prvi korak pri uvedbi namakanja kmetijskih zemljišč. Za namakanje so primerni različni vodni viri. Vsak od vodnih virov ima svoje prednosti in slabosti glede možnosti za odvzem vode, zakonodajnega postopka pridobiva- nja vodne pravice za namakanje in stroškov pri- dobitve potrebne dokumentacije za vodno pravi- co. Kmetovalec, ki se odloči, da bo namakal svoja kmetijska zemljišča mora vse navedeno upošte- vati, da si zagotovi svoj kakovosten in dovolj izda- ten vodni vir za namakanje kmetijskih zemljišč s ciljem doseganja visokih, stabilnih in kakovostnih pridelkov ter boljšo ekonomičnost kmetije. Visoki stroški pridobivanja različnih dokumentov pogos- to odvrnejo kmetovalce od uvedbe namakanja.
Viri:
Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15). Smernice dobre prakse namakanja kmetijskih zemljišč z vi-
dika mikrobiološke ustreznosti vode za namakanje (Biz-
jak, V., KGZS, Ljubljana 2017).
Namakanje zemljišč v RS (Statistični urad Republike Sloveni-
je, Ljubljana 2018).
Zagotavljanje vodnih virov za namakanje kmetijskih zemljišč
117
Simon Rakuljič-Zelov
NEKATERA MIKROBIOLOŠKA TVEGANJA
PRI ODVAJANJU ODPADNIH VOD
mag. Simon Rakuljič-Zelov, institucija: Inšpektorat RS za okolje in prostor, OE Novo mesto, DeFranceschijeva ulica 1, 8000 Novo mesto, e-mail: [email protected],
Ključne besede: okolje, epidemiologija, odpadne vode, listerioza, leptospiroza
Izvleček
Odvajanje odpadnih vod lahko predstavlja vir kon- taminacije okolja z bakterijami, ki povzročajo obo- lenja ljudi in živali (patogene bakterije). V referatu so predstavljene osnovne okoljske in epidemio- loške značilnosti nekaterih patogenih bakterij iz rodov Leptospira sp., Clostridium sp. in Listeria sp. Naravni rezervoar leptospir so glodalci, ki sami ne zbolijo, pač pa s svojim urinom kontaminirajo vodo ali kmetijske pridelke. V Sloveniji je bolezen ugotovljena pri ljudeh in živalih.
Klostridiji so velika skupina sporogenih bacilov, ki povzročajo obolenja ljudi in živali. Vsi klostridiji izločajo močne bakterijske toksine, ki vplivajo na krvožilni sistem, razkrajajo kri ali pa povzročajo krč mišičnih vlaken. V naravi so prisotni v zem- lji. Zaradi hidromelioracijskih del jih lahko voda raznese daleč naokoli. V Sloveniji so okužbe s klostridiji pogoste.
Listerije lahko povzročajo pri ljudeh prebavne motnje, zastrupitev krvi, splave v pozni nosečnos- ti, zgodnje poporodne smrti dojenčkov in vnetja možgan. Listerije so zelo odporne in lahko preži- vijo običajne postopke obdelave odpadnih vod. V Sloveniji je bolezen prisotna, letno je laboratorij- sko potrjenih povprečno 10 primerov.
V referatu je poudarek na ekološkem tveganju 118
za okužbo z listerijo, ki se lahko prenese na ljudi tudi z okuženo zelenjavo in celo z ribami. Zaliva- nje kmetijskih površin z odpadno vodo predstavlja enega od dejavnikov tveganja za pojav listerioze pri ljudeh. Slovenska zakonodaja namreč ne pred- pisuje monitoringa odpadnih vod na prisotnost listerij.
Uvod
V Sloveniji pogosto razpravljamo o onesnaže- vanju naših vodotokov. Bakterije, ki povzročajo bolezni, so lahko prisotne v zemlji in v odpadnih vodah, ki izvirajo iz zdravstvenih ustanov, iz ko- munalnih čistilnih naprav, iz kmetijstva, iz klavnic in drugih živilskih obratov. Za oris nekaterih mi- krobioloških tveganj pri odvajanju odpadnih vod smo v tem prispevku predstavili 3 rodove bakterij, ki vse povzročajo obolenja ljudi in živali ter so v Sloveniji prisotne. Okoljsko tveganje pri odvaja- nju odpadnih vod predstavlja še cela vrsta drugih povzročiteljev bolezni, vendar jih v tem prispevku ne obravnavamo.
Leptospiroza je zoonoza. Zbolijo tako ljudje, kot tudi domače in divje živali, razen mačke. Klinič- no se bolezen kaže v obliki vročinskega stanja, v 2-3 dneh se pojavi krvav urin in zlatenica. Bolezen prizadene jetra, vranico in ledvica. Ljudje, ki so
preboleli leptospirozo, še več let izločajo povzro- čitelja z urinom. Povzročitelji so bakterije iz rodu Leptospira. Naravni rezervoar bolezni so glodalci, ki ne zbolijo, pač pa z urinom okužijo vodo, zele- njavo ali pa živalsko krmo. Kritična infrastruktu- ra so viri pitne vode, naravna kopališča, centri za ravnanje z odpadki, bioplinarne in druga infra- struktura, kjer glodalci najdejo dovolj hrane. Klostridiji so sporogene bakterije, ki se nahajajo v zemlji. Vse vrste klostridijev izločajo močne bak- terijske strupe, ki uničujejo krvne celice in stene krvnih žil. Klostridijska vnetja prebavil so posledi- ca z zemljo onesnažene vode ali hrane. Klostridij- ske bolezni se vedno pojavljajo posamično. Klinič- ni potek je običajno dramatičen.
V rodu Listeria je patogena samo vrsta Listeria mo- nocytogenes. Vse listerije so zelo odporne. V nara- vi lahko preživijo več kot eno leto. Uspevajo pri pH od 4,2 do 9,6 in temperaturi -1,5 do +45 stopinj Celzija. Preživijo celo temperaturo zamrzovalni- ka. Listerioza je akutna nalezljiva bolezen ljudi in živali. Prenos infekcije poteka z okuženo hrano in vodo. Listerioza lahko poteka v obliki prebavnih motenj, lahko se pojavi zastrupitev krvi, hudo vne- tje možgan in možganskih ovojnic, prezgodnji po- rod mrtvega dojenčka ali zgodnja poporodna smrt dojenčka. Lahko pa listerioza poteka tudi brez kli- ničnih znakov. V tem primeru govorimo o latentni okužbi, ki je za širjenje bolezni najbolj nevarna.
Pregled nekaterih literaturnih podatkov
Francoski avtorji (1) poročajo, da je 80 % aktivira- nih komunalnih odplak in 73 % osušenega blata iz komunalnih čistilnih naprav vsebovalo Liste- rio monocytogenes. Komunalne čistilne naprave na mehaničen in biotehnološki način (aerobna in anaerobna fermentacija) predelujejo odplake. Za- radi tehnoloških problemov prihaja občasno do izpuščanja kontaminirane vode iz čistilne naprave v vodotoke. Na kraškem in vodovarstvenem po- dročju ima to lahko nepredvidljive posledice. Na portalu Siol.net je 14. 2. 2019 novinarka Ciglarič A. objavila prispevek o Križni jami, v kateri je več podzemnih jezer, katerih vode komunicirajo z iz- viri Ljubljanice. Ob visokem vodostaju so v teh je- zerih vidne odplake. V takšni fekalno onesnaženi vodi so lahko tudi povzročitelji bolezni (2).
V reviji Foodborne Pathogens and Disease je bil objavljen članek o ugotovitvah glede razširjenosti listerij v okolju in pri različnih gostiteljih. Avtorji so z matematično analizo ugotovili, da izpuščanje kontaminiranih komunalnih odplak na kmetijska zemljišča povečuje kontaminacijo okolja z Listerio monocytogenes (3). Verbič J. v svojem prispevku navaja, da je silaža najpomembnejši vir listerioze za domače prežvekovalce (4). Španski avtorji so v
Valenciji preučevali prisotnost listerij v odpadnih vodah iz gospodinjstev in industrije. Ugotovili so, da je bil visok odstotek odpadnih vod kontamini- ran z zelo nevarnimi sevi Listerie monocytogenes. Avtorji opozarjajo, da je zalivanje zelenjave z od- padno vodo pomemben način kontaminacije ze- lenjave, ki se uživa neprekuhana. Avtorji, na pod- lagi izsledkov te študije, menijo, da je učinkovita sterilizacija odplak bistven korak pri preprečeva- nju okužb z listerijami (5). Silk B. J., McCoy M.H., Iwamoto M in Griffin P.M. so proučevali pojavnost listerioze pri hospitaliziranih bolnikih v Veliki Britaniji(6). Spletni portal 24 ur.com je 9. 7. 2018 poročal o odpoklicu zamrznjenih živil v Sloveniji zaradi okuženosti z listerijami. Med temi živili je bil tudi zamrznjen madžarski grah (7). Francoski avtorji so proučevali različne laboratorijske meto- de za ugotavljanje listerij v vodi. V dvoletni študiji v Bretanji so ugotovili, da je priprava pitne vode vedno odstranila listerije iz vzorcev pitne vode (8). V Sloveniji se uveljavlja alternativni način nama- kanja z odpadno vodo iz čistilnih naprav. Razisko- valki Zupanc V. in Pintar M. sta objavili referat, v katerem ocenjujeta prečiščeno odpadno vodo kot alternativni vir vode za namakanje kmetijskih po- vršin (9).
V bioplinarnah se, zaradi napak v tehnološkem postopku, lahko zgodi, da fermentacija ne uniči vseh patogenih mikroorganizmov, zato lahko di- gestat vsebuje tudi sporogene mikrobe. Digestat se uporablja kot gnojilo na kmetijskih površinah. Novinarka Pangerl T. je v spletni reviji Eol povzela mnenje dr. Jejčiča, ki meni, da je potrebno vhodne surovine za bioplinarne izpostaviti visokim tem- peraturam, da se pobijejo patogeni mikroorganiz- mi (10).
Metoda dela
Glede na literaturne podatke, da so obravnavane nalezljive bolezni prisotne, smo poskušali ovre- dnotiti vpliv obstoječe zakonodaje na preprečeva- nje kontaminacije okolja v Sloveniji s povzročitelji teh nalezljivih bolezni. Podatki o pojavu posa- meznih bolezni so razpršeni, glede na to, kateri državni organ je odgovoren za spremljanje po- samezne bolezni. Bolezni, ki se pojavljajo pri lju- deh, spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki tudi poroča Evropskemu centru za preventivo in kontorlo bolezni v Stockholmu. Bolezni živali spremlja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je organ v sestavi kmetijskega ministrstva. Podatki, ki jih zbirajo omenjeni orga- ni, redko dosežejo zakonodajalce, ki pripravljajo okoljsko zakonodajo. Zato smo postavili delovno hipotezo, da obstoječa zakonodaja zagotavlja, da se obravnavane nalezljive bolezni ne širijo v oko- lje in tako ne ogrožajo zdravja ljudi. Ničelna hipo- teza trdi obratno.
Nekatera mikrobiološka tveganja pri odvajanju odpadnih vod
119
Simon Rakuljič-Zelov
Rezultati in diskusija
zakonodaja
kaj določa
povzročitelji
epidemiološke značilnosti
ocena
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo
18. čl.: infekcijski oddelki morajo sterilizirati odpadno vodo
Leptospira sp. Clostridium sp. Listeria monocytogenes
klicenosci
sporogeni zelo odporna
+ + +
isto
20. čl.:silažni sok in ŽSP je prepovedano spuščati v javno kanalizacijo ali v vode
Leptospira sp. Clostridium sp. Listeria monocytogenes
klicenosci
sporogeni zelo odporna
+ + +
isto
27. čl.: OVD ni potreben za male KČN do 50 PE
Leptospira sp. Listeria monocytogenes
klicenosci zelo odporna
-
-
isto
priloga 2: mejne vrednosti onesnaževal
Escherichia coli
fekalni streptokoki
indikatorji
fekalnega onesnaženja
-
-
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov za rejo dom. živali
6. čl.:upravljalec preprečuje ži. kužne bol. z dezinfekcijo odpadnih vod
Listeria monocytogenes
izloča se z mle- kom – lahko je v vodi od čiščenja mlečnega bazena
-
isto priloga 1: ni bakterio- katerikoli kakršnekoli - loških parametrov
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz obratov za proiz. živil živ. izvora
in kafilerij
2. točka 4. odst. 4. čl.: upravljalec mora toplotno dezinficirati odpadne vode iz nečistega dela obrata
vsi
kakršnekoli
+
Uredba o predelavi biol. razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata
priloga 3: vzorčenje – higienski vidik
Salmonella sp. E. coli
klostridiji lahko preživijo higienizacijo digestata
-
Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
11. čl. določa dodatno obdelavo: KČN >500 PE na področju kopalnih vod KČN >2000 PE na kraškem področju
pri manjših KČN katerikoli povzročitelji
lahko pride do širjenja bolezni v okolju
-
Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
priloga 4: mikrobiološki parametri
E. coli
fekalni streptokoki
ni nadzora nad drugimi povzročitelji
-
Tabela št.1: slovenska zakonodaja za ravnanje z viri onesnaževanja, kjer se lahko pojavijo obravnavani mikroorganizmi, njihove epidemiolo- ške značilnosti in ocena ustreznosti zakonodaje
Legenda: + = zakonodaja preprečuje širjenje bolezni
- = zakonodaja ne preprečuje širjenja bolezni
Iz tabele št.1 lahko razberemo, da smo primerjali predpise in epidemiološke značilnosti nekaterih povzročiteljev nalezljivih bolezni. Ugotovili smo, da je v naši primerjavi obstoječe zakonodaje in možnih resničnih dogodkov obstajalo tveganje za
širjenje nalezljivih bolezni v okolje. Možni resnični dogodki so posledica bioloških značilnosti obrav- navanih mikrobov ali naravnih danosti okolja, npr. odplake v kraškem podzemlju, o čemer je poroča- la Ciglarič A.(2).
120
Vrednotenje možnih dogodkov je premalo za objektivno oceno omenjenih tveganj. Na osno- vi teh spoznanj lahko edino trdimo, da tveganja obstajajo, vendar ne moremo oblikovati nobenih preventivnih ukrepov. Zato smo našo oceno pri- mernosti zakonodaje za preprečevanje širjenja nekaterih nalezljivih bolezni oprli tudi na uradne podatke o številu potrjenih primerov bolezni.
lahko tudi fermentacijo v bioplinarni. Klostridiji oblikujejo spore v prisotnosti kisika ali zmerno po- večane temperature medija, kjer se nahajajo, oz. vedno kadar so izpostavljeni neugodnim elemen- tom okolja. V naravi se nahajajo v zemlji. Glede kontaminacije vodotokov so lahko problematična hidromelioracijska dela, gnojenje z digestatom iz bioplinarn in poplave. Sterilizacija vstopnih suro-
Nekatera mikrobiološka tveganja pri odvajanju odpadnih vod
leto
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
št. primerov pri ljudeh 2 9 9 4 0 0 0 0 0 #
št. primerov pri živalih 9 0 0 2 5 11 19 9 9 13
Tabela št. 2: Število potrjenih primerov leptospiroze pri ljudeh in živalih v Sloveniji v letih 2009 do 2018
# = ni podatka
viri: www.nijz.si/podatki/zdravstveni statistični letopis; www.arhiv.vurs.gov.si/za prebivalce in pravne osebe/zdravje živali/mesečna poročila o pojavih bolezni v RS
Pri živalih opazimo izrazit trend naraščanja od leta 2015 naprej. Tudi pri živalih je značilno za leptospirozo, da so še dolgo po preboleli bolezni klicenosci. Pri ljudeh od leta 2013 dalje ni več po- datka, da bi bila bolezen laboratorijsko potrjena, kar pa ne pomeni, da bolezni ni. Klicenoštvo po preboleli bolezni (torej ko ni več kliničnih znakov), namreč predstavlja veliko tveganje za širjenje bo- lezni v okolje, kajti klicenosci niso v izolaciji! To pomeni, da odpadne vode, ki izvirajo od klicenos- cev, pridejo do komunalnih čistilnih naprav, lah- ko pa (zlasti od bolnih živali) tudi v vodotoke in v okolje. Naravni rezervoar leptospiroze so glodalci, ki so doživljenjski klicenosci in z urinom okužijo vodo, zelenjavo ali živalsko krmo.
Bolezni, ki jih povzročajo različne vrste klostridi- jev, se klinično kažejo v vnetju črevesja in želodca, lahko se pojavi krvavo vnetje debelega črevesja. Povzročitelja tetanusa in botulizma spadata med klostridije. Spore klostridijev so zelo odporne. Preživijo pasterizacijo, kratkotrajno sterilizacijo,
vin v bioplinarni, ki jo priporoča Jejčič V. (10), bi preprečila pojav klostridijev v digestatu. Vpraša- nje pa je, ali je to tehnološko izvedljivo in tudi stro- škovno vzdržno. Morda bi bilo enostavneje, če bi zakonsko predpisali, da je potrebno digestat pred uporabo mikrobiološko pregledali na prisotnost sporogenih bakterij.
Listerioza poteka pri ljudeh v zelo različnih klinič- nih oblikah, lahko pa tudi brez vsakršnih znakov bolezni. Pri obolelih ljudeh se lahko pojavijo pre- bavne motnje, zastrupitev krvi, vnetje možganov, prezgodnji porod mrtvega dojenčka v 34. do 36. tednu nosečnosti ali pa zgodnja poporodna smrt dojenčka v 7.-10. dnevih po porodu. Pri živalih po- teka bolezen z znaki visoke vročine, vnetja mož- ganov in slepote. Krave lahko izločajo listerije z mlekom, ne da bi kazale kakršne koli znake bo- lezni.
Literaturni podatki iz tujine so koristna informaci- ja, kaj se v tujini dogaja. S prostim pretokom ljudi je omogočen tudi prost pretok bolezni.
država / leto
2012
2013
2014
2015
2016
Avstrija
Italija
Madžarska
36 36
112 143
13 24
49
132
39
38 46
153 179
37 25
Hrvaška 0 0 4 2 4
Slovenija 7 16 18 13 15
Tabela št. 3: Potrjeni primeri listerioze pri ljudeh v sosednjih državah in Sloveniji
vir: European Centre for Disease Prevention and Control, Stockholm 2018. Annual epidemiological report for 2016; 2.
121
Simon Rakuljič-Zelov
V Sloveniji, na Madžarskem in v Italiji narašča šte- vilo potrjenih primerov listerioze pri ljudeh.
št. primerov pri ljudeh 6 11 5
št. primerov pri živalih 12 12 10
izboljšanje ekološkega stanja vodotokov in zmanj- šanja zdravstvenega tveganja za ljudi predlagamo
7 16 18 13 15 15 #
5 4 14 5 10 9 #
leto
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
Tabela št. 4: Število potrjenih primerov listerioze pri ljudeh in živalih v Sloveniji v letih 2009 do 2018
# = ni podatka
viri:www.nijz.si/podatki/zdravstveni statistični letopis; www.arhiv.vurs.gov.si/za prebivalce in pravne osebe/zdravje živali/mesečna poročila o pojavih bolezni v RS
Pri ljudeh vidimo trend naraščanja primerov lis- terioze v Sloveniji od leta 2013 naprej. Zupanc V. in Pintar M. (9) ocenjujeta uporabo prečiščene odpadne vode za zalivanje, kot zanimivo alterna- tivo. V njunem referatu ni upoštevano tveganje za prenos nalezljivih bolezni v okolje. Neosveščeni kmetovalci pogosto odvržejo gnilo, plesnivo ali kako drugače pokvarjeno silažo v naravo. V takšni silaži so pogosto prisotne listerije v velikem števi- lu. S tem okužijo kmetijske površine, lahko pa tudi vodotoke z listerijami. Silaža, ki je onesnažena z zemljo, kar navaja Verbič J. (10), je vzrok listerioze pri živalih. Živali izločajo listerije z mlekom. Ljudje se okužijo z uživanjem surovega mleka ali mleč- nimi izdelki, ki niso termično obdelani (predvsem so nevarni mehki siri). Listerije v velikem odstotku preživijo aerobno obdelavo odpadnih vod, o čemer poročajo francoski avtorji (1) in z odvajanjem v vo- dotoke okužijo ribe. Z okuženimi ribami se oku- žijo ljudje. Z uporabo odpadne vode za zalivanje vrtnin lahko okužimo zelenjavo, ki jo konzumira- mo termično neobdelano, zato španski avtorji (5) priporočajo monitoring in sterilizacijo odpadne vode. Ribe in zelenjava (tudi če so zamrznjene), so pogosto okužene z listerijami in predstavljajo, poleg mleka, vir okužbe za ljudi, o čemer poroča- jo Ivanek R., Yrjö T. in Wiedman G.H. (3). Odpoklici živil, ki so okužena z listerijami, potrjuje opisano pot prenosa bolezni iz okolja na ljudi, o čemer po- ročajo tudi mediji (7). Na podlagi izsledkov franco- skih raziskovalcev (8), lahko domnevamo, da pitna voda ni vir okužbe ljudi z listerijami. Živila, okuže- na z listerijami, so posebej nevarna za nosečnice in za bolnike z oslabljenim imunskim sistemom, kar so ugotovili angleški avtorji (6).
Zaključek
Podatki o številu primerov obravnavanih bolezni v posameznem letu kažejo na širjenje leptospi- roze pri živalih in na širjenje listerioze pri ljudeh. Obstoječa zakonodaja torej določa takšno ravna- nje, ki ne preprečuje kontaminacije okolja. Z našo študijo nismo mogli zavrniti ničelne hipoteze. Za
spremembo področne zakonodaje tako, da se uve- de bakteriološki monitoring vseh odpadnih vod – ne glede na izvor, obdelavo ali kasnejšo ponovno uporabo. Graditi je potrebno takšno infrastruktu- ro, ki bo tak monitoring omogočala.
Citirana literatura
Garrec N., Picard-Bonnaud F., Pourcher A.M. Occurence of Listeria sp. and Listeria monocytogenes in sewage slud- ge used for land application: effect of dewatering, liming and storage in tank on survival of Listeria species. Immu- nology and medical microbiology 2003; 35:275-283.
Ciglarič A. Križna jama: podzemni biser ali greznica. https:// www. siol.net/novice/slovenija; 14. 2. 2019.
Ivanek R.,Yrjo T., Wiedman G.M. Listeria monocytogenes in multiple habitats and host populations: review of avai- lable data for mathematical modeling. Foodborne patho- gens and disease 2006; 3(4):319-336.
Verbič J. Listeria monocytogenes in silaža. Kmetovalec 2012; 1: 12.
Ballestos L., Moreno Y., Santiago P., Cuesta G., Ferrus M.A. Identification of virulent L. monocytogenes strains isola- ted from wastewater. Clinical microbiology and infection 2010; 16(2):399.
Silk B.J., McCoy M.H.,Iwamoto M., Grffin P.M. Foodborne liste- riosis acquired in hospitals. Clinical infectious diseases 2014; 59(4):532-540.
POP TV-oddaja 24 ur: Odpoklic živil zaradi bakterije listerije, bodite pozorni!, Ljubljana; 9.7.2018.
Nakache F., Kerverdo O., Cornec M.P, Bouliou M. Listeria et l´eau. Mise au point d´une methode de detection quali- tative et quantitative et application pour le suivi d´une usine de traitement d´eau et son reseau de distribution. TSM 1998; 88-94.
Zupanc V., Pintar M. Alternativni vir vode za namakanje – pre- čiščena odpadna voda. Zbornik 29. Mišičev vodarski dan 2018:185-189.
Pajngerl T. Izkoriščanje bioplina upravičeno le ob upošteva- nju okoljskih standardov. EOL št. 27; www. zelenaslove- nija.si/revija Eol.
122
PROBLEMATIKA ODPADNIH VOD
IZ PRIPRAVE VODE
Alenka Markun, univ. dipl. kem., Marbo Okolje, d. o. o., Finžgarjeva ulica 1a, 4248 Lesce mag. Ludvik Mekuč, univ. dipl. inž. kem. teh., Kolektor Sistech d. o. o.,
Cesta dveh cesarjev 403, 1000 Ljubljana
Povzetek
Pri pripravi pitne vode nastajajo odpadne vode, za katere je treba pridobiti okoljevarstveno dovolje- nje, če se odpadne vode ne izpuščajo v kanalizaci- jo, ki je zaključena s KČN-jem, večjim od 2000 PE. V primeru izpuščanja odpadnih voda iz priprave vode v vodotoke s prispevno površino, manjšo od 10 km2, so mejne vrednosti 10-krat nižje od mej- nih vrednosti za izpuščanje v vodotoke s prispev- no površino večjo od 10 km2. Pri nekaterih vodar- nah smo opazili težave pri doseganju tako nizkih mejnih vrednosti s parametri, ki so v pitni vodi za- radi naravnega ozadje.
Uvod
Padavinsko, površinsko ali podzemno vodo je tre- ba pogosto pripravljati zaradi posebnih zahtev za potrebe pitne vode, kopalnih voda, tehnoloških voda in podobno. Za pripravo vode uporabljamo različne tehnike priprave, posamezni izbor teh- nike za pripravo vode pa je odvisen od kvalite- te surove vode in namena uporabe pripravljene vode. Pri vsaki pripravi pitne vode nastajajo od- padne vode, za katere velja specialna uredba za odpadne vode, ki določa mejne vrednosti za iztok v javno kanalizacijo in v vode. Za odpadne vode iz priprave vode, ki se ne odvajajo v javno komunal- no kanalizacijo, je treba skladno z zakonodajo pri- dobiti okoljevarstveno dovoljenje. Z novo Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v javno kanalizacijo in vode, sprejeto v letu
2012, so se znižale mejne vrednosti na desetino mejne vrednosti posameznega parametra, ki velja pri neposrednem ali posrednem odvajanju v povr- šinske vode, če gre za odvajanje odpadne vode v vodotok s prispevno površino, manjšo od 10 km2. Tako nizke mejne vrednosti so za nekatere vodar- ne, ki odvajajo odpadno vodo v majhne vodotoke, problem pri doseganju zakonsko zahtevanih mej- nih vrednosti za parametre, ki sploh ne izvirajo iz priprave vode, ampak iz naravne surove vode.
Vsebina
Priprava pitne vode
Pitna voda mora biti zdravstveno ustrezna, kar določa 3. člen Pravilnika o pitni vodi. Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar:
– ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njiho-
vih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja
nevarnost za zdravje ljudi;
– ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali
skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo ne-
varnost za zdravje ljudi;
– je skladna z zahtevami, določenimi v delih A in B
Priloge I, ki je sestavni del tega pravilnika. Odvisno od kvalitete vira surove vode je pot do zdravstvene ustreznosti različna. Če je vir suro- ve vode zelo dober, vodo lahko spuščamo v vo- dovodni sistem brez posebne priprave. Če je vir surove vode rahlo mikrobiološko onesnažen, vodo pred spuščanjem v vodovodni sistem dezinficira- mo. Dezinfekcija je velikokrat potrebna tudi zaradi
Problematika odpadnih vod iz priprave vode
123
Alenka Markun, Ludvik Mekuč
zagotavljanja zdravstveno ustrezne vode v vodo- vodnem sistemu samem. Če so v surovi vodi pri- sotna onesnaževala, kot so neraztopljene snovi, ki povzročajo motnost, železo, mangan, nitrati, pesticidi, oz. je surova voda zelo mikrobiološko onesnažena, je treba vodo pred samo dezinfekcijo oziroma spuščanjem v vodovodni sistem najprej pripraviti. Priprava pitne vode v praksi pomeni fil- tracijo.
Klasičen postopek filtracije surove vode za potre- be pitne vode je filtracija skozi nasut sloj filtrne- ga medija. Tak način filtracije se imenuje peščena filtracija, čeprav se kot filtrni medij ne uporablja samo pesek različnih granulacij. Alternativa pe- sku so mediji z boljšim filtracijskim efektom, kot so npr. antracit, zeoliti, ekspandirana glina. Ome- njeni mediji odstranjujejo predvsem motnost in ob ustrezni biološki aktivnosti tudi nitrate. Za odstra- njevanje železa in mangana se uporabljajo mediji na osnovi manganove rude. Poleg »peska« se v obliki nasutega sloja uporablja tudi aktivno oglje, ki iz vode odstranjuje organske snovi. Pri oksida- ciji organskih snovi z ozonom uporabljamo ak- tivno oglje za odstranjevanje preostalega ozona. Peščeni filtri praviloma delujejo ciklično v dveh ciklih: filtraciji in pranju. Trajanje posameznega cikla je odvisno od onesnaženosti vode. V zadnjem času se uveljavljajo tudi kontinuirani peščeni filtri, pri katerih se del peska stalno pere.
Sodobna alternativa peščenim filtrom je ultrafil- tracija, membranski postopek mehanične filtraci- je vode, ki daje popolnoma bistro in mikrobiološko neoporečno vodo. Pri ultrafiltraciji se prepuščajo raztopljene snovi v vodi, kar pomeni, da se kemij- ska kvaliteta vode ne poslabša. Če bi bila utra- filtracija sposobna zadržati še pesticide, bi bila zagotovo uporabna za vse vodne vire, a so na ža- lost molekule pesticidov premajhne, da bi jih ul- trafiltracija izločila iz vode. Tudi železo in mangan nista »prijatelja« ultrafiltracije, ker povzročata zamašitev membrane. Ultrafiltracija je optimalni postopek za filtracijo vode na virih surove vode s kraškim vplivom. Ultrafiltracija podobno kot pe- ščeni filtri deluje ciklično v dveh ciklih, to je filtri- ranju in pranju. Osnovno pranje, ki se uporablja pri ultrafiltraciji, je hidravlično pranje, sestavljeno iz sotočnega pranja s surovo vodo in protitočnega pranja s prefiltrirano vodo. Nekatere tehnologije pri pranju uporabljajo tudi dodatek zraka za učin- kovitejše pranje. Občasno je treba ultrafiltracijske membrane oprati tudi z dodatkom kemikalij. Obi- čajno se dodaja natrijeva lužina za pranje pri povi- šanem pH (pH 9–12) in kislina (solna ali žveplena) za pranje pri znižanem pH (pH 2–4). Za dezinfekci- jo membran in boljše odstranjevanje mikrobiolo- ških filmov se lužnemu pranju dodaja tudi natrijev hipoklorit.
Skupna značilnost obeh opisanih načinov filtraci- je pitne vode je, da pri pranju nastajajo odpadne vode, v katerih se skoncentrirajo snovi, ki se pri
filtraciji izločajo oziroma odstranjujejo iz vode. Koncentracija izločenih snovi iz surove vode je v odpadni vodi različna, običajno pa je od 10- do 30-krat višja kot v surovi vodi. Odpadne vode iz priprave vode vsebujejo predvsem neraztopljene snovi. Ostali parametri, ki se pri filtraciji odstra- njujejo in koncentrirajo v odpadni vodi, pa so obi- čajno predvsem železo, mangan, aluminij in aktiv- no oglje. Vir železa in aluminija je poleg tistega, ki se nahaja v surovi vodi, tudi kovina, ki se v oksida- cijski obliki Al3+ ali Fe3+ dodaja kot koagulant pri obdelavi vode. Vir aktivnega oglja je oglje iz filtra ali aktivno oglje, ki se pred ultrafiltracijo dodaja za adsorpcijo organskih snovi. Vse omenjene neza- želene snovi so v odpadni vodi neraztopljene.
Za odstranjevanje neraztopljenih snovi se v na- pravah za pripravo vode običajno uporablja use- danje. Usedlo blato se oddaja v nadaljnjo obdela- vo. Na nekaterih napravah se usedlo blato pred oddajo dodatno koncentrira na filtrnih napravah različnih tipov.
Zakonske zahteve za odpadne vode
Za ravnanje z odpadnimi vodami, ki nastajajo pri pripravi vode, veljata dve uredbi, in sicer:
– specialna uredba: Uredba o emisiji snovi pri od-
vajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za pripravo vode (Uradni list RS, št. 28/00 in 41/04 – ZVO-1),
– splošna uredba: Uredba o emisiji snovi in toplo- te pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).
Pri uporabi zakonskih določil se vedno uporablja specialna uredba, za vse stvari, ki niso urejene v specialni uredbi, pa se uporabljajo določila splo- šne uredbe.
Specialna uredba se za odpadne vode iz pripra- ve vode ne uporablja, če niso izpolnjeni naslednji pogoji:
– če je letna količina odpadne vode, ki nastaja pri
pripravi vode, manjša od 4.000 m3 in njena obre-
menitev manjša od 50 PE,
– če se priprava vode izvaja samo z mehanskimi
postopki, kot so precejanje, sedimentiranje ali
filtriranje brez dodajanja kemikalij.
Specialna uredba določa mejne vrednosti za od- vajanje odpadne vode v javno komunalno kanali- zacijo in mejne vrednosti za odvajanje v vode. Splošna uredba za odpadne vode pa za odpadne vode iz priprave vode določa še naslednje:
– za odpadne vode iz priprave vode je treba pri-
dobiti okoljevarstveno dovoljenje za emisije v
vode,
– mejne vrednosti, ki se uporabljajo za pripravo
vode v primeru, ko se odpadne vode iz priprave vode spuščajo v vodotoke, katerih prispevna po- vršina je manjša od 10 km2.
124
Zakon o varstvu okolja ZVO-1 določa, da je tre- ba za posamezne emisije snovi v okolje (v zrak, v vode, emisije hrupa, nastajanje odpadkov) pri- dobiti okoljevarstveno dovoljenje (v nadaljevanju OVD) v skladu z določi 82.– 85. člena. OVD je treba pridobiti pred začetkom gradnje oziroma skladno s sedaj veljavnim Gradbenim zakonom pred prija- vo gradnje.
OVD za odpadne vode iz priprave vode je treba pridobiti v naslednjih primerih:
– če se odpadne vode iz priprave vode štejejo kot
industrijske odpadne vode in
– če se odpadne vode iz priprave vode odvajajo
posredno ali neposredno v vode (v površinske
vode ali v ponikovalnico), ali
– če se odpadne vode iz priprave vode odvajajo v
javno komunalno kanalizacijo, ki je zaključena s komunalno čistilno napravo velikosti manj kot 2000 PE (že zgrajena ali predvidena po operativnem programu).
Kot smo že navedli, mejne vrednosti za odpadne vode iz priprave vode določa specialna uredba za odpadne vode iz priprave vode. Kadar se odpadne vode odvajajo v vodotoke s prispevno površino, manjšo od 10 km2, so mejne vrednosti 10-krat manjše, kar prikazujemo v tabeli 1.
kov priprave vode (zgoraj smo navedli, da gre predvsem za parametre Al, Fe, Mn), so mejne vrednosti za iztok v vodotok s prispevno površino manj kot 10 km2, zelo nizke.
V tabeli 2 prikazujemo izmerjene vrednosti iz ne- katerih vodarn, ki pitno vodo pripravljajo z utrafil- tracijo. V tabeli 2 prikazujemo samo kritične pa- rametre, tiste, ki imajo 10-krat zmanjšano mejno vrednost pri odvajanju v male vodotoke.
Iz tabele 2 je razvidno, da imajo posamezne vo- darne probleme z doseganjem mejnih vrednosti predvsem za parametre, ki izhajajo iz narave in se zaradi ultrafiltracije koncentrirajo v odpadni vodi iz vodarne. Gre predvsem za parametra aluminij, železo in redkeje mangan. Železo in aluminij po določilih splošne uredbe ne spadata med nevarne snovi.
Splošna uredba pozna izjeme pri določanju mej- nih vrednosti iz priprave vode za bazene iz morske vode. Tako splošna uredba v tretjem odstavku 2. člena določa:
– parametri KPK, sulfat in strupenost se ne upo- števajo pri odvajanju odpadnih vod iz bazenov, kjer se kot polnilna voda uporablja morska voda.
Na enak način bi bila lahko določena izjema za od- padne vode iz priprave pitne vode, da za njih ne
Temperatura
pH
Neraztopljene snovi
Usedljive snovi
Strupenost za vodne bolhe
Aluminij
Železo
Klor – prosti
Mangan
KPK
AOX
Vsota tenzidov
SD
Al
Fe
Cl2
Mn
O2
Cl
0C
pH
mg/l
ml/l
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
3,0 (t)
2,0 (t)
0,2 (t)
1,0 (t)
120 (t)
0,5 (t)
1,0 (t)
30 30
6,5-9,0 6,5-9,0
80 80
0,3 0,3
3 3
2,0 0,2
2,0 0,2
0,2 0,02
1,0 0,1
90 9
1,0 0,1
1,0 0,1
Problematika odpadnih vod iz priprave vode
Parameter
Izražen kot
Enota
Mejna vrednost in oznaka t1 iz splošne uredbe
Mejna vred- nost za iztok v vode
Mejna vrednost za iztok v vode manj kot 10 km2
Tabela 1: Mejne vrednosti za odvajanje odpadnih vod iz priprave vode v vode
Opombe k tabeli 1:
1 – oznaka t iz splošne uredbe, ki za parameter, označen z oznako t, določa 10-krat nižjo vrednost pri iztoku v vodotok s prispevno površino, manjšo od 10 km2.
2 – mejna vrednost velja, če gre za kosmičenje, obarjanje, ionsko izmenjavo, membransko tehniko, drugače je mejna vrednost 0,2.
Iz tabele 1 je razvidno, da pri parametrih, ki se v velja točka (t) iz priloge 2 za določene parametre, odpadni vodi koncentrirajo zaradi samih postop- npr. za Fe, Al, Mn ...
125
Alenka Markun, Ludvik Mekuč
Parameter
Izražen kot
enota
MV1
V1
V2
V3
V4
V5
Aluminij
Železo
Klor – prosti
Mangan
KPK
AOX
Vsota tenzidov
Al mg/l
Fe mg/l
Cl2 mg/l
Mn mg/l
O2 mg/l
0,2 0,79
0,2 0,64
0,02 LOD
0,1 0,12
0,63 1,6 0,20 1,2
0,54 0,75 0,1 0,63
LOD LOD LOD LOD
0,10 / / /
mg/l 0,1
0,1 0,2 LOD LOD 0,02
9 10 11 LOD LOD LOD
Cl mg/l 0,1 0,048 0,063 0.058 0,03
0.056
Tabela 2: Izmerjene vrednosti parametrov v odpadni vodi iz nekaterih vodarn
Opombe k tabeli 2:
1 – vodotoki s prispevno površino manj kot 10 km2. Podčrtane poudarjene vrednosti so presežene vrednosti
Ker realno pričakujemo, da se bo v bodočnosti vedno več vode za pitno vodo pripravljalo, se bo pokazala še večja problematika nizkih mejnih vrednosti pri odvajanju odpadne vode iz priprave vode v vodotoke s prispevno površino, manjšo od 10 km2, zato bi bilo treba pripraviti predlog MOP- -u, da odpre splošno ali specialno uredbo, kar je lažje in hitrejše, ter določi, za katere parametre se ne uporablja opomba (t) iz Priloge 2 splošne ured- be. Upravljavci posameznih vodarn težko samo za svoj primer dosežejo spremembo zakonodaje, medtem ko več vodarn skupaj lažje doseže spre- membo uredb, ki veljajo za mejne vrednosti za od- padno vodo iz priprave vode.
Zaključek
Zaradi zahtev, da mora biti pitna voda zdravstve- no ustrezna, jo je treba pri nekaterih virih surove vode pripravljati z različnimi postopki priprave vode. Pri pripravi vode nastajajo odpadne vode, za katere je treba pri neposrednem ali posrednem odvajanju v vode in pri odvajanju v javno kanali- zacijo, ki je zaključena s KČN-jem, velikosti manj kot 2000 PE, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za emisije v vode. Problematika pri odvajanju od- padnih vod je evidentna pri vodarnah, ki odpadne vode odvajajo v vodotoke s prispevno površino, manjšo kot 10 km2, za katere velja desetina mej- ne vrednosti pri odvajanju v vodotoke s prispevno površino, večjo od 10 km2. Iz rezultatov analiz od- padne vode iz nekaterih delujočih vodarn v Slo- veniji je razvidno, da je preseganje mejnih vred- nosti predvsem pri parametrih železo in aluminij, ki nista nevarni snovi in sta predvsem posledica koncentriranja teh snovi v odpadni vodi zaradi pri- sotnosti teh snovi v surovi, torej naravni vodi.
Ker pozna splošna uredba izjeme za mejne vred- nosti iz priprave vode za bazene, ki se pripravljajo
iz morske vode, bi po enaki analogiji lahko pozna- la tudi izjeme za določene parametre, ki so posle- dica priprave pitne vode, zato bi bilo treba v tem delu spremeniti splošno uredbo.
Viri
Pravilnik o pitni vodi. Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17.
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15.
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za pripravo vode. Uradni list RS, št. 28/00 in 41/04 – ZVO-1.
Zakon o varstvu okolja. Uradni list RS, št. 39/06 – uradno pre- čiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNa- črt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE.
126
04
127
Aktualni projekti s področja upravljanja z vodami
in urejanje voda
128
AKTUALNI PROBLEMI UPRAVLJANJA
IN GOSPODARJENJA Z VODAMI V SLOVENIJI
dr. Mitja Rismal
Povzetek
Namen prispevka je, da z več izbranimi prime- ri pokaže zakaj Slovenija, tudi po 25 letih samo- stojnosti, nima potrebnega znanja in strategije za ekološko trajnostno upravljanje z vodami.
Uvod
Za Slovenijo je pomembno kako se bo za lastni razvoj vključila v evropsko in globalno reševanje posledic klimatskih sprememb in degradacije okolja. Prostor in celotno okolje z vodami moramo urejati, da ohranimo in izboljšujemo med seboj soodvisne prvine življenja, čisto vodo, zdravo plo- dno prst za prehrano in zrak, kar zahteva veliko sredstev in znanja, ki je pogoj za splošni social- no-ekonomski in kulturni razvoj vsakega naroda in neodvisnost države.
Eksponencialna rast človeštva in omejeni naravni potenciali planeta postavljajo številna vprašanja trajnostnega razvoja. Na to je že v 19 stoletju opo- zoril Malthus (1766-1834). Človeštvo se je od 18 stoletja pomnožilo od 1,6 na 6,1 milijard, do leta 2050 pa naj bi se povečalo na ca 10 milijard. (Ken- dall, Henry W. nad David Pimente. 1994. „Constra- ints on the Expansion of the Global Food Supply“. Ambio, Vol . 23, No. 3. Royal Swedish Academy of Sciences).
Pričakovanja Malthusa, da bo rast prebivalstva presegla proizvodnjo hrane se niso izpolnila, ker se je produktivnost pridelovanja hrane z uporabo umetnih gnojil, pesticidov in kmetijske mehaniza- cije, in krčenja gozdov povečala, kar pa ima svoje meje, ker so posledice, za obnovo naravnih bioke- mičnih in fizikalnih lastnosti plodnih tal, vse večje vprašanje. Večja proizvodnja hrane potrebuje tudi več vode. Zato in zaradi vse večje porabe energije s toplogrednimi plini, grozijo klimatske spremem- be s poplavami, z daljšimi sušami in pomanjka- njem vode.
Ključni okoljski problemi Slovenije
Naravne danosti Slovenije z velikimi zalogami vode in 60% gozdov, ki daleč presegajo lastne pot-
rebe, so neprecenljivo naravno bogastvo in kom- parativna prednost. Z gozdovi in ca 10% visoko gorskega sveta, z nizko poselitvijo, pa ostane le ca 30% ravninskega dela države za kmetijstvo, urba- nizacijo, industrijo in promet nad zalogami ogro- žene prodne in kraške podtalnice, ki dajeta večino pitne vode.
Poseljenost na tem območju s 330 prebivalci, je 3 krat večja od povprečne s 100 prebivalcev/km2. Na prebivalca odpade le 800 m2 orne zemlje. Po oceni SURS (2010) pa pokrijemo za prehrano le 44% lastnih potreb.
Nizozemska, s 4 krat večjo gostoto poselitve 400 prebivalcev in le 620 m2 orne zemlje na prebival- ca, sodi med največje izvoznike hrane, pove, da omenjenih naravnih danosti ne izkoriščamo naj- bolje.
Pri tem ne mislim na posnemanje rešitev, ki so na Nizozemskem zaradi specifičnih pogojev dru- gačne, ampak za znanje, s katerim obvladujejo vodnogospodarsko in ekološko neprimerno težja vprašanja: obrambo pred morjem (2/5 države s 3,5 milijoni prebivalce živi pod morsko gladino) in pred poplavnimi vodami Rena in Masa, ki sta, re- cipienta odpadnih vod največjih mest in industrij- skih centrov v Evropi, ob enem pa poglavitni vir pitne vode.
Z vzdrževanjem in negovanjem manj obremenje- nih voda in naravnega okolja ima Slovenija vse možnosti za splošni gospodarski in kulturni ra- zvoj, ki pa jih, iz v tem prispevku navedenih vzro- kov, še nismo, ali jih še ne znamo, izkoristiti.
Na ravninskem, gosto poseljenem delu države, bi morali z boljšim upravljanjem z vodo, skupaj z urejanjem povirij za preprečevanje erozije, bolj učinkovito reševati tri, med seboj nasprotujoče si, elementarne potrebe: obrambo pred poplavami, zaščito kakovosti in količine vode rekah, podtal- nico pa varovati z varnostnim pasovi. Z njimi in z drugimi posegi v kmetijske površine se zmanjšuje pridelovanje hrane, ki je za lastne potrebe ne pri- delamo dovolj.
Navzkrižnost interesov - problem celostnega upravljanja z vodami
Vseh naravnih vodnih biotopov ni mogoče obno- viti. S premišljenim upravljanjem obstoječih in
Aktualni problemi upravljanja in gospodarjenja z vodami v Sloveniji
129
Mitja Rismal
urejenimi nadomestnih biotopi pa je mogoče po- sledice omiliti. Ne gre zgolj za tehnično-ekonom- sko vprašanje, ampak za trajnostno vzdrževanje in obnovo naravnega ravnotežja in izjemno pestre, raznolike, slovenske krajine in njenih voda.
Z vstopom v ES je, s formalnim izvajanjem pred- pisov ES, marsikaj že narejeno. Specifičnosti slo- venskega prostora in možnosti, ki jih nudi na tem področju celostno, integralno, upravljanje z voda- mi in okoljem pa, kot kažejo spodaj navedeni pri- meri, še niso dovolj spoznane in uporabljene. Plemenite slovenske reke in potoki, posebej pa kraške ponikalnice – te so na več kot 50% Slo- venije pomembni vir pitne vode - z velikim ribjim bogastvom in ostalim vodnim življenjem, sladko- vodnimi raki, vidrami itd. potoki na Ptujskem in Dravskem polju ali potok Črnec v Prekmurju, ki jih napaja podtalnica, vodni in obvodni svet Mure, itd., potrebujejo posebno pozornost in obravnavo. Možnosti za naravovarstveno in vodnogospodar- sko napredno zaščito voda in kmetijskih površin za njihovo namakanje, iz v ta namen zgrajenih akumulacij, niso v celoti, ali pa sploh niso izkori- ščene.
Nasprotja med varovanjem voda in zaščito plodnih tal pred razpršeno poselitvijo, erozijo in kemizaci- jo, kot bi ga morali, pa ne rešujemo.
Kaj to pomeni tudi v narodno gospodarskem pog- ledu, je v nadaljevanju le nekaj primerov.
Integralno načrtovanje in upravljanja z vodami potrebuje interdisciplinarni pristop
Integralno, celostno urejanje in upravljanje vo- dnega bogastva je le del načrtovanja okolja in urejanja prostora.
V zgodovini si je Vodno inženirstvo – hidrotehnika - s posegi v naravni vodni prostor z regulacijami rek, obrambo pred poplavami, melioracijami in namakanjem kmetijskih površin, hidrocentralami, za vodni transport po rekah in plovnih kanalih, s pristanišči na morju itd., vodovodi, kanalizacijami za odvod onesnažene vode itd., pridobilo inženir- ska in empirična znanja, s katerim pa, z industria- lizacijo in urbanizacijo povzročenega onesnaženja voda in celotnega okolja, brez sodobne ekološke znanosti in ekološke tehnologije, trajnostna in ekonomsko vzdržna zaščita voda in celotnega okolja ni več mogoča.
Zdravstvena hidrotehnika za zaščito in čiščenje voda, (Gesundheitstechnik, Sanitary Engineering), kot sta jo poimenovala njena profesorja FGG Lj. Univerze Ciril Žnideršič in Janko Sketelj, je preras- la v ekološko inženirstvo (Water and Wastewater Engineering), kot ga je v 60 letih prejšnjega stole- tja, po dognanjih ekološke znanosti, v knjigi »Fun- damentals of Ecology«, predstavil Eugene P. Odum.
Upravljanje z vodami (slika 1.) po načelih svetov- ne stroke, UNESCO in ES potrebuje za celostne rešitve interdisciplinarno znanje in sodelovanje med relevantnimi strokami (sl. 2), kot to opiše- ta Hachfeld iz Transnacionalnega instituta NTI v Amsterdamu:
»Naravni vodni krog je krhek sistem. Ohraniti ga moramo za vodo današnji in bodočim generacijam. Voda ni v naši lasti. Od narave si jo le sposodimo. Zato jo moramo odgovorno uporabljati le v potrebni količini, je ne onesnažujemo in jo v visoki kakovosti vračamo v vodni krog. Zaščita vode in preprečeva- nje erozije tal je naša dolžnost. Trajnostno (vzdržno) ravnanje z vodo je prva naloga vseh organizacij za preskrbo z vodo, odvod in čiščenje odpadnih voda. Orodje za dosego teh ciljev pa je Integralno upravljanje z vodo na posameznih porečjih.« (Da- vid Hachfeld, 2009)
in
»Voda ne smemo klasificirati po namenu uporabe. Ustrezati morajo enakim zahtevam. Ta strogi pogoj pomeni, da moramo v vseh vodah ohraniti kakovost, ki je sumarno na nivoju naravnih, le malo onesna- ženih, voda. (Kummert, 1989)
Takšen integralni pristop potrebuje jasno predsta- vitev ciljev in možnih rešitev obravnavanega pro- blema, sicer pride do »razpršenih« raziskav in projektov, ki se nabirajo ne dajo pa pričakovanih odgovorov in rezultatov.
Vseh naravnih vrednot okolja, kot je ohranitev bio- loške mnogovrstnosti, ki je steber biološkega rav- notežja voda in vodnega okolja, ni mogoče eko- nomsko »trdo« ovrednotiti.
Zato pa morajo biti določljivi, skupni stroški za inženirske rešitve (čiščenje odpadnih vod, kana- lizacijski, vodovodni sistemi, regulacije rek, meli- oracije, akumulacije itd.) optimizirani, po načelu celostnega, integralnega, gospodarjenja z vodami na posameznih porečjih in v državi (slika 1), za kar pa nismo vzgojili hidrotehničnih inženirjev s pot- rebnim interdisciplinarnim znanjem.
V času Vodne uprave in kasneje v strokovnih služ- bah Zveze vodnih skupnosti, je upravljanje z vo- dami sledilo načelu celotnega in odgovornega
Slika 1. Shematski prikaz vodnogospodarske optimizacije rešitev na zaključenem porečju. (Rismal 1012)
130
upravljanja z vodami, po načelih avstrijske šole, Grundlagen der Wasserwirtschaft und Gewässer- kunde (Streck, Otto,1953).
Okoljevarstvena vprašanja z znanjem zdravstve- ne in ekološke hidrotehnike za zaščito kakovosti voda, z uporabo matematičnih modelov kinetike biokemičnih procesov pri čiščenju pitne in odpa- dne vode in v naravnem okolju, tedaj še niso bila tako v ospredju in razvita, kot so danes. Prva večja čistilna naprava s precejalniki, je bila zgrajena v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v Šentvidu pri Ljubljani. Prva večja č.n. za 30.000 PE, s poživlje- nim blatom, pa v Murski Soboti 20 let kasneje.
Ni prave interdisciplinarnosti in sodelovanja
(inženirska ekologija voda)
Segmentne stroke s konicami znanja, kot so hi- drotehnika s hidravliko, hidrologijo, vodna kemija, biologija, zdravstvo, krajinarstvo itd., imajo v Slo- veniji, že tradicijo.
Vodnogospodarsko in ekološko celostno načrto- vanje voda pa potrebuje, kot je na sliki 3, za pro- duktivne rešitve, sintezo vrhunskega znanja teh komplementarnih strok (sliki 3 in 3a), ki ga aplika- tivno povezuje in vključuje ekološka inženirstvo – na področju voda prej zdravstvena hidrotehni- ka - na dognanjih ekološke znanosti, podobno, kot slonita, za primer, kemijska tehnologija na dosež- kih kemijske znanosti in fizike in biotehnologija na znanstveni biologiji, mikrobiologiji in biokemiji in ne nazadnje tudi ekonomiki.
Slika 2. Čistilna naprava Murka Sobota 30.000 PE, 1970 za nitri- fikacijo in možno denitrifikacijo (Rismal, 1973)
Slika 2a. Čistilna naprava Dobrna zgrajena 10 let kasneje 1980. 1. Prva faza 2.000 PE za nitrifikacijo in možno denitrifika- cijo. (Rismal)
Leta 1990, po ministru Jazbinšku razbitem, prej organiziranem gospodarjenju in upravljanju z vo- dami, je integralno načrtovanje in upravljanje z vodami povsem opuščeno.
MOP z odločbo, brez strokovno kompetentne re- vizije, dovoljuje projekte, ki jih financira država s proračunskim, kohezijskim in javnim denarjem. Upravljanje z vodami so prevzeli strokovnjaki posameznih strok, ki so za upravljanje z vodami sicer potrebne, kot so splošna hidrotehnika, biolo- gija, geografija, krajinarstvo itd., nimajo pa dovolj interdisciplinarnega znanja iz inženirske ekologi- je za celostno – integralno - načrtovanje voda na posameznih porečjih in na njih zgrajenih vodnih sistemov.
Predloga za takšen interdisciplinarni učni pro- gram iz Zdravstvene in ekološke hidrotehnike (Gesundheitstechnik, Sanitary Engineering), na Hidrotehnični smeri FGG niso sprejeli, ampak so ga razvrstili med neobvezne predmete. Podobno je tudi na komplementarnih fakultetah: na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete BF, za kemijo in kemijsko tehnologijo na FKKT in drugih, za okolje sorodnih fakultet.
Zato danes, za vodenje vodnogospodarsko in ekološko skladnih projektov, ni dovolj interdisci- plinarnega znanja iz ekološkega inženirstva, kot je shematsko prikazano na slika 3. in 3a.
Slika 3. Shematski prikaz interdisciplinarnega pristopa s sintezo za rešitev relevantnih znanj. (Rismal, 2012)
Sektorske stroke, po obeh shemah na slikah 3. in 3a, z vrhunskim znanjem odgovarjajo za korek- tnost svojih vložkov. Ekološki inženir, vodja pro- jekta - ko gre za inženirske rešitve (regulacije rek, akumulacije, čistilne naprave, vodovodni sistemi itd.) - pa v sodelovanju s temi strokami, za njihovo sintezo v končne rešitve.
Aktualni problemi upravljanja in gospodarjenja z vodami v Sloveniji
Slika 3a. ekološko inženirstvo: Nova paradigma za ekološke inženir- je in ekologe.
(William J. Mitsch Engineering Within Ecological Constraints (1996)
131
Mitja Rismal
Kot sledi v nadaljevanju, pa takšnega sodelova- nja med strokami še nimamo, kar je deloma ra- zumljivo, ker sodi znanstvena ekologija, z mikro- biologijo, med najmlajše znanstvene vede, ko je Van Leuwenhoek z mikroskopom, šele v 17 sto- letju odkril bakterije (mikroorganizme), ki biološki krog, primarne (plantae) in sekundarne (animalia) rasti organske mase, zaključujejo z njeno mine- ralizacijo.
Inženirsko ekologijo, kot stroko, po dognanjih ekološke znanosti, pa je Eugene P. Odum v knjigi »Fundamentals of Ecology«, predstavil šele v 60 letih prejšnjega stoletja.
Zato se posamezne stroke, v spodaj navedenih primerih, namesto sodelovanja, neproduktivno potegujejo za prvenstvo, čeprav so za uspeh pro- jekta, po principu najšibkejšega člena v verigi, pomembne vse za rešitev vse relevantne stroke. Brez biologije, geografije, krajinarstva, teoretične ekologije itd., nebi vedeli kaj v okolju naj varujemo. Brez inženirske ekologije, ki z inženirskimi objekti in interdisciplinarnim razumevanjem ter povezo- vanjem sektorskih strok, z rešitvami, aplikativno, posega v vodni prostor, pa nebi poznali možnih re- šitev (oz. njihove izvedbe). Ni pomembno kdo, od navedenih strok ekološki projekt vodi. Pomembno je, da ima za to interdisciplinarno znanje, kot je prikazano na slikah 3 in 3a.
V nadaljevanju opisani iz množice podobnih izbra- ni primeri pokažejo, da v Sloveniji takšnega načr- tovanja na področju voda še nimamo;
1. Primer: Biologi sanirajo Blejsko jezero
(Rismal, 2004)(GV letnik 54, str:13-24, jan.2004 UDK 627.17+627.157+628.33
Tipični primer napačnega razumevanja interdi- sciplinarnosti je neuspešni načrt za sanacijo Blej- skega jezera, s površinskim namesto globinskim izplakovanjem onesnaženja iz dna jezera.
Po načrtu treh uglednih profesorjev kemije R.M. biologije M.R. in hidrotehnike J.B., vendar brez ekološkega inženirja z interdisciplinarnim zna- njem osnov ekologije (Fundamentals of Ecology),
so izplakovali alge iz površine jezera z vodo iz Ra- dovne, namesto, da bi, iz njegovega dna, z natego odstranili večji del, s pritoki v jezero in z odsedlimi algami, akumuliranega onesnaženja.
Ko si je jezero po izgradnji natege opomoglo, pa so si isti nasprotniki natege na ARSO, namesto, da bi, s svojim biološkim in kemijskim znanjem, spremljali vidno izboljšanje jezera, prisvojili ope- rativno upravljanje natege, brez projektanta, da bi z matematičnim limnološkim modelom, s katerim je bila načrtovana, sodeloval pri upravljanju na- tege. Z namernim prebojem cevi (slika 4 in 5), pa so natego enostavno onesposobili, da je, namesto onesnažene iz dna, odvajala čistejšo vodo iz povr- šne jezera.
Ko se je jezero, zaradi onesposobitve natege pos- labšalo, so jo, brez vednosti projektanta, ponovno napačno »popravili« (Rismal, 2004). Vsa opozorila so zaman. Jezero pa še danes ni čisto, kot je bilo pred onesposobitvijo natege.
Za očitno namerno okvaro in ponovno napačno popravilo natege, kot v drugih primerih, pa nihče ne odgovarja.
2. Primer: Hidrologi načrtujejo vodovodni sistem
Po predpisu MOP, ekološko še sprejemljivi mini- malni pretoki, iz akumulacij Mole in Klivnika obo- gatene reke Reke, na vodomernih postajah Trno- vo in Cerkvenikov mlin, ne smejo biti manjši od Qes Reke = 1.388 l/s in 925 l/s (v.p.). Po zadnjem predpi- su za v.p. Trnovo pa ne manjši od 600 l/s.
Po predstavniku UNESCO prof. dr. Brillyju pa odvzem vodovoda, iz obogatene Reke zaradi po UNESCO zaščitenih Škocjanskih jama, pri preto- kih pod 800 l/s, »ekohidrološko« ni bil dopusten. Za obe omenjeni zahtevi ni nobene strokovne pod- lage: a) Reka bi, brez bogatenja za vodovod, na 20 km
Slika 6. Predpisani pretoki Reke Qes, po črti trajanja pretokov za ekstremno sušno leto 2003 bogatenja je ostala 48 dni brez vode. Naravni pretoki na v.p. Cerkvenikov so bili skoraj 6 mesecev manjši, leta 2006 skoraj 8 mesecev manjši od predpisanega Qes = 1,388 m3/s. Po takšnih predpisih bi potrebovali akumulacije na vseh slovenskih rekah !?.
Slika 4. Shema zahodnega kraka natege z mesti nasilno izvedene odprtine s katero so natego onesposobili. i (Rismal, 1999); (Rismal, 2004); (Rismal, 2011)
Slika 5. Namerno nasilno narejena odprtina na zahodnem kraku natege (poleg drugih na vzhodnem kraku) s katero so iz natege preprečili odvzemanje onesnažene vode iz dna jezera. (Rismal, 2004); (Rismal, 2011).
132
dolgem odseku, v suši kot je bila leta 2003, osta- la 47 dni brez vode. b) z bogatenjem, nasprotno, pa bodo njeni nizki pretoki večji od naravnih. c) naravni pretoki v Škocjanskih pa ostanejo nespre- menjeni. (Slika 6 ; 7)
Slika 7. Vodna bilanca Mole in Klinika za ekstremno sušno leto 2062, pri večji načrtovani porabi vodovoda, zaradi klimatskih sprememb za 33,55% manjših pretokih Reke in Rižane, bi lahko obe akumu- laciji prispevali 6.338.169 m3, v obeh akumulacijah pa bo ostalo še 1.373.712 m3 vode. Manjši pretok Rižane 0,049 m3/s od 0,074 m3/s, kot je bil izmerjen leta 2003, pa bi bil enak predpisanemu Qes = 0,110 m3/s. Iz akumulacije pa se bi prelilo neizkoriščeno še 86.420 m3 vode. (Rismal, 2017)
Primer 3. Biologi naredijo iz akumulacije Vonarje - mokrišče za ptice
Aktualni problemi upravljanja in gospodarjenja z vodami v Sloveniji
Slika 8. Pregrada akumulacija Klivnik
10. Akumulacija Mola
Slika 9. Pogled na akumulacijo Klivnik
Slika 8. izpust in preliv akum. Mola
Slika 12. Vonarje
Slika 14. Prazno Vonarje
Slika 16. Siva čaplja
Slika13. Vonarje mokrišče
Slika 15. Kosec
Slika 17. Vodomec
Za škodo 150 milijonov evrov, ki je nastala, ker zaradi tega napačnega predpisa MOP iz Mole in Klivnika Rižanski vodovod že 30 let ne dobi vode, pa nihče ne odgovarja. MOP tega napačnega pred- pisa ne opravi. O njem pa tudi danes ne dovolijo nobene obravnave in predstavitve dokazov. Na In- stitutu MOP za vode, pa 20 strokovnjakov proučuje nove predpise.
Vodna akumulacija Vonarje je že več kot 20 let prazna (Rismal, GV, feb. 2015).
Zgrajena je bila za namakanje, proti poplavam, za rezervni vir pitne vode in za rekreacijo turistične Rogaške Slatine in Podčetrtka. Ko so jo napačno izpraznili, je nagnita voda iz dna akumulacije po- morila v Sotli vse ribe do iztoka v Savo. Ponovno pa je niso napolnili, ker da je iz prazne akumula- cije nastalo umetno ekološko zanimivo mokrišče, čeprav je v ta namen, ob Sotli nekaj kilometrov nižje, zaščiteno nekaj 100 ha veliko območje Ov- sov. Namakanje pa že 20 let čaka na drugo pri- ložnost.
Takšno ali podobno usodo, kot Vonarje in Mola s Klivnikom, imajo tudi druge akumulacije z že pred 50 leti zgrajenim Blaguškim jezerom, Šmartin- skim, Bukovniškim jezerom, Plavci itd. Več kot 10 vodnih akumulacij, le delno, kot Vogršček, ali sploh ne služi za namakanje, za kar so bile zgraje- ne, kar pokaže na negospodarno in s kmetijstvom neusklajeno upravljanje z vodami. Posledica je, ni pa edina, da Slovenija ne pokriva lastne potrebe po hrani, kar je bila v 60 letih prejšnjega stole- tja, ena od poglavitnih nalog države, za kar so se
133
Mitja Rismal
te akumulacije, skupaj z melioracijami kmetijskih površin, tudi zgradile.
4. Primer: Porušitev, v Sloveniji prve, že leta 1980. za denitrifikacijo zgrajene čistilne naprave v Ptuju. za 105.000 PE, (v drugi fazi za 160.000 PE)
Naprava je bila načrtovana (slika 18) po vzoru ni- zozemske šole čiščenja odpadnih voda (slika 19) in izvedena z opremo tovarne TOM iz Mežice, in s propelerskimi črpalkami Tovarne turbin v Karlov- cu za aeracijo odpadne vode. Energija za pogon č.n. je bila predvidena izgradnja, male HE za 3.000 kW na jezu HE Formin v Markovcih, kar je 6 krat več potreb ČN.
5. Primer Ljubljanske čistilne naprave
Slika 22. Zgrajena č.n. za 36.000 PE brez denitrifikacije in defos- fatizacije in s sušenjem blata.
Slika 23. Tehnologija (modro) brez negospodarnega sušenja blata ki so ga tudi na č.n. Ruhle- ben (slka 25) opustili.
Po pogodbi je stala Lj. čistilna naprava brez DDV, z denitrifikacjo in defosfatizacijo, 43 milijonov evrov, ki jih pa niso zgradili. Sedaj z izgradnjo 20 km dolgega vodnogospodarsko napačnega kana- la iz Vodic, s katerim po nepotrebnem dodatno ogrožajo pitno podtalnico Ljubljane, povečjujejo kapaciteto naprave na 550.000 PE, da bo stala na- prava več kot 83 milijone evrov.
Slika 18. Načrt Č.N. Ptuj 160.000 PE. 1. faza za 105.000 PE. Za pogon Č.N. 400 kW je bila načr- tovana mala HE z 3.000 kW. Z bioplinom pa le 180 kW.
Slika 20. Za manjšo porabo energije pa so namesto male HE opustili dentirifikacijo (črni del). Namesto neizkoriščene energije na jezu v
19 Č.N. Zwijndrecht, Nizozem- ska, za 200.000 PE z denit. in defosfatizacijo
Slika 21. Že za denitrifikacijo zgrajeno č.n. (sl.2) so porušili in zgradili, novo, že tretjo č.n. po »moderni« SBR !
Slika 25. Čistilna naprava Ruh- leben, Berlin 1,6 mio PE. Na tej napravi so opustili proizvodnjo bioplina v 8 gniliščih z
52.000 m3 prostornine. anae- robnih reaktorjev z za bioplin. (Rismal, 2015)
Slika 25a. Nepotrebna gnilišča z objekti na za negospodarno proizvodnjo bioplina in sušenje blata je stala 6,9 mio. evrov.
Zaradi okvare reduktorja na enem od aerator- ju so prepolovili zgrajeni aeracijski bazen, (Slika 20) in s preprečili denitrifikacijo. Namesto male HE (3.000 kW), pa so zgradili gnilišča za bioplin z močjo le 180 kW. Po 20 letih so zgrajeno napravo porušili in zgradili za mešani kanalski sistem SBR č.n. (slika 21), brez za SBR obvezne prostornine izravnalnega bazena, ki pri prvi napravi (sliki 18), z enkrat večjim reakcijskim bazenom, ni potreben (sliki 18, 19).
134
6. Nasproti ljubljanske in porušen ptujske naprave pozitivna primera Celjske in Mariborske čistilne naprave
podtalnice. c) zmogljivost črpališča ni odvisna od sušnih obdobij, d) investicijski in pogonski stroški so manjši od uporabe podtalnice iz Dravskega po- lja in pohorskih potokov.
Primer 8. Nezadostna zaščita pitne podtalnice za Lj. vodovod
Pitna podtalnica Ljubljanskega polja iz vodarn v Klečah in Hrastju je potencialno ogrožena z mož- nim onesnaženjem izpod samega mesta in prime- stnih naselij, do katerega je v obeh
vodarnah že prišlo. Ljubljana je tudi na potresnem obočju, ko lahko iz poškodovanega kanalskega omrežja pride do katastrofalnega onesnaženja pi- tne podtalnice. Ob izgradnji
severne obvoznice so zgradili kanalizacijski vod (slika 32). Sedaj 2019 pa načrtujejo preko istega varnostnega pasu podtalnice, še novi kanal od Šentvida do lj. čistilne v Zalogu.
Slika 26. čistilna naprava za Celje 80.000 PE z denitrifikacijo in defosfatizacijo. kot sta bili zgrajeni, za denitrifikacijo, v M. Soboti in v v Ptuju že 1970 in 1980. (Slike 2, 2a, 18,19)
Slika 27. Mb. čistilna naprava za 230.000 PE brez anaerobnih reaktorjev za bioplin po načrtu koncesionarja. Kot celjska č.n. napredna rešitev.
Primer 7. Načrtovana in le delno izvedena zaščita podtalnice
na Vrbanskem platoju Mb. vodovoda
V 1980 – 1995 je bilo zgrajeno bogatenje podtal- nice z obrežnim filtratom Mariborskega otoka in levega brega Drav, za črpališče vodovoda n Vrban- skem platoju. Po načrtu za povečanje zmogljivosti črpališča na 700 l/s in aktivno zaš- čito črpane podtalnice pred negativnimi vplivi izpod mesta. Prednosti pred uporabo podtalnice Dravskega polja so: a) manjša površina za zava- rovanje podtalnice sprošča Dravsko polje za kme- tijstvo. b) kontrola količine in kakovosti obogatene
Slika 32. vodnogospodarsko in ekološko podprti načrt, za isto- časno zaščito in bogatenje vode v Hrastju iz Save.
Slika 34. Onesnaženost lj. pod- talnice s Cr+6 sega v območje vodarne v Hrastju.
(mag. Prestor, dr. Brigita Jamnik in drugi, Vodni dnevi 2017)
Slika 33. Varnost podtalnice v Hrastju je dodatno ogrožena s 5,3 m3/s iz sev.
Aktualni problemi upravljanja in gospodarjenja z vodami v Sloveniji
Slika 28. Črpanje vode iz Mb. otoka na
Slika 29. Bela Linija zgrajenih vodnjakov za bogatenje podtal- nice. Rdeča linija za varovanje pred vplivi mestom tudi po 30 letih ni zgrajena.(Rismal, 2018)
Slika 31. Koncept povečanja črpališča na Vrb. platoju z obrež- nim filtratom Mb. otoka in levega brega Drave na 700 l/s. (Rismal, 2015)
Slika 35. Zaradi iz mesta one- snažene podtalnice vodarne izkoriščena le 20%. B.Horvat Aktivna zaščita vodarne Hrastje dipl. naloga št.: 37)
Slika 30. Shema bogatenje pod- talnice z obrežnim s čiščenjem filtrata na lamelnem
Opisani primeri, izmed množice podobnih, kot je neuspešna sanacija Blejskega jezera, projekt za pitno vodo Slovenske Istre, in usoda več kot 20 let prazne akumulacije Vonarje, ptujske in ljubljanske čistilne naprave, z izjemo celjske in mariborske čistilne naprave, pokažejo, da slovensko vod- no gospodarstvo strokovno ne obvladuje okolje- varstveno celostne zaščite in rabe voda.
135
Mitja Rismal
Za navedene primere, so značilne rešitve brez in- terdisciplinarnega pristopa. Sama biologija, kemi- ja, krajinarstvo itd., kot temeljne vede, brez znanja ekoloških inženirjev, po načelu celostnega gospo- darjenja na povodjih in v državi, ne zadoščajo.
Zakaj nimamo celostnega, integralnega, upravljanja in gospodarjenja z vodami - pomen znanja in odgovornosti za načrtovanje in upravljanje
vodih sistemov in naprav
Uspešno celostno, integralno upravljanje vodnih sistemov na MOP, v vodnogospodarskih podjetjih in ekspoziturah MOP na porečjih, potrebuje za to visoko usposobljenih strokovnjake, ki pa jih na vodilnih mestih skoraj ni. Ti ne rastejo le v šolah, ampak dozorijo, ko pridobljeno znanje dokažejo v reševanju in konfrontaciji za uveljavitev načrtova- nih rešitev. Ravno takšnih strokovnjakov pa naj- bolj primanjkuje.
Na Hidrotehnični smeri FGG, matični hiši sloven- skega vodarstva, so, brez posvetovanja s Katedro zdravstveno hidrotehniko (Sanitary Engineering, Gesundheitstechnik), njene predmete, ki so temelj ekološkega inženirstva (Fundamentals of Eco- logy), za čiščenje pitne in odpadnih voda z modeli- ranjem biokemijskih procesov v vodah, iz rednega programa uvrstili med izbirne predmete.
Vodenje medfakultetnega študija Varstva okolja na Ljubljanski univerzi, zastopstvo Slovenije v UNESCO in članstvo v Državnem Sveta RS za oko- lje pa je prevzel, kar predstojnik hidrotehnične smeri in KSH Katedre za splošno hidrotehniko, ne pa za ekološko inženirstvo.
Zato predavatelji iz KSH Katedre za splošno hi- drotehniko, brez formalnih in empiričnih referenc iz ekološkega inženirstva, za načrtovanje vodno- gospodarsko in naravovarstveno skladnih načr- tov, že generacijam diplomantom hidrotehnične smeri, ne posredujejo potrebnega znanja in izku- šenj.
Tipični primer takšnega ravnanja je načrt KSH FGG za pitno vodo Slovenske Istre, ki ga je pod- pisalo 5 doktorjev hidrotehničnih znanosti, v ka- terem ni, kot je v primeru 3 tega prispevka ar- gumentirano, realizirano nobeno od v Zakonu o vodah ( členu 3.) zapisanih temeljnih načel:
1. načelo celovitosti, ki upošteva naravne procese in dinamiko voda ter medsebojno povezanost in soodvisnost vodnih in obvodnih ekosistemov na območju povodja,
2. načelo dolgoročnega varstva kakovosti in smotrne rabe razpoložljivih vodnih virov,
3. načelo zagotavljanja varnosti pred škodljivim delovanjem voda, ki izhaja iz potreb po var-
nosti prebivalstva in njihovega premoženja, ob
upoštevanju delovanja naravnih procesov,
4. načelo ekonomskega vrednotenja voda, ki vključuje stroške obremenjevanja, varstva in
urejanja voda,
5. načelo sodelovanja javnosti, ki omogoča so-
delovanje javnosti pri sprejemanju načrtov
upravljanja z vodami,
6. načelo upoštevanja najboljših razpoložljivih
tehnik in novih dognanj znanosti o naravnih
zakonitosti.
Zato znanje diplomantov hidrotehnične smeri, na- mesto načel Vodnega zakona in citiranih napotil Hatchfelda in Kummerta, ne seže preko naravo- varstveno napačne delitve vode na dobre, za pitno vodo in vodo slabše kakovosti, za ceneni odvod onesnaženja iz urbanih, industrijskih in kmetij- skih površin.
Podobno je na komplementarnih strokah, biolo- giji, kemiji, kjer že od izgradnje natege za sana- cijo Blejskega jezera leta 1980 študente vzgajajo nasprotno, namesto da bi podpirali, sodelovanje z inženirji zdravstvene in ekološke hidrotehnike, kolikor jih sploh še je, kar pa diplomanti teh šol niso sami krivi.
Tako tudi na vodilih mestih MOP za vode in v javnih vodnogospodarskih in komunalnih podjetjih za pi- tno vodo, odvod in čiščenje odpadne vode, ni pre- izkušenih strokovnjakov iz zdravstvene in ekolo- ške hidrotehnike, mladi inženirji pa se v takšnem okolju, brez strokovnega vodenja, težko razvijejo v odgovorne nosilce svoje stroke.
Stroke ni mogoče nadomestiti s predpisi
Kar je strokovno prav, po predpisih strokovno ne more biti narobe. Takšne predpise, ki pravilne projekte onemogočajo, je potrebno spremeniti. Ci- tirano pismo MOP pa pove, da o strokovnih vpra- šanjih odločajo pravne službe ne pa za to pristoj- na stroka.
Po dopisu, z dne 19.1.1996., št.350-03-82/93- 12/01. MOP, ki za državo upravlja z vodami, pove, da za napačne projekte in njihovo izvedbo za dr- žavni in javni denar sploh ni odgovorno ker: »No- ben v Republiki Slovenije veljaven predpis ne nalaga upravnim organom, to je tudi tukajšnjemu ministrstvu, da opravljajo revizijo tehnične do- kumentacije ali da zahtevajo, da se opravi revizi- ja projektne dokumentacije, niti odgovornosti za ceno gradnje, ki se dovoljuje z odločbo«.
Ker takšnega nadzora v Slovenji ni, neusposo- bljeni investitorji, z neodgovornimi projektanti, ne potrebujejo privatizacije voda, ker lahko že brez nje, neovirano diktirajo neupravičeno drage in do- bičkonosne projekte, saj zanje nihče ne odgovarja, MOP pa jih dovoljuje z odločbo.
136
Nestrokovno porabo državnega in javnega de- narja na tem monopolnem področju voda, lahko prepreči le država, da z odgovornimi in strokovno kompetentnimi strokovnjaki v držani upravi umer- ja in nadzira porabo državnega proračunskega in kohezijskega in denarja javnih podjetij.
Sklep
Za naravovarstveno - vodnogospodarsko skladno trajnostno upravljanje z vodami, je potrebna naj- višja stopnja znanja, strokovne in javne odgovor- nosti, vseh akterjev na tem področju.
Voda je za življenje nenadomestljiva dobrina. Dob- ro in zdravstveno neoporečno je mogoče zagoto- viti in nadzirati le preko vodovodnih sistemov in z vračanjem očiščene vode, za potrebe kmetijstva, industrije, rekreacije itd., v njen naravni krogotok, z integralnim načrtovanjem in upravljanjem z vo- dami in optimizacijo skupnih stroškov, ki jih z vo- darino in davki vedno plača državljan.
V tem prispevku navedeni primeri povedo, da takšnega upravljanja nimamo, saj MOP, ki za dr- žavo upravlja za vodami, za strokovnost in ceno za državnim in javnim denarjem plačanih projek- tov, ki jih dovoljuje z odločbo, kot samo pravi, ni pristojno. O lastnih napakah pa birokrati MOP, v navedenih drugih primerih, z ministrom načelu, že leta ne dovolijo nobene predstavitve in regu- larne obravnave.
Zato, po osamosvojitvi, izboljšanje kakovosti slo- venskih rek in preskrbe s pitno vodo, po predpi- sih ES, ni rezultat lastnega znanja in integralnega upravljanja z vodami, ampak zato mnogokrat ne- upravičeno dragih projektov z večkrat nepotreb- nim uvozom tehnologije in opreme, za kar je ta mlada država, skupaj z novimi članicami ES in drugimi vzhodnimi državami, postala hvaležno tržišče.
Projekti akumulacij Suhorke-Padeža, prazne aku- mulacije Vonarje z drugimi neizkoriščenimi aku- mulacijami, desalinizacija morske vode, porušitev č.n. v Ptuju, draga ljubljanska č.n. negospodarnim sušenjem blata, napačni načrt kanala sev. obvo- znice, z nepotrebnim uvozom 5 km duktilnih ltž cevi iz Francije, onesposobitev blejske natege, na- pačni predpis MOP za QesReke, so primeri neznanja in neodgovornosti.
Nerazumljivo je, da na tem ekološko elementar- nem in monopolnem področju voda, ki se finan- cira z državnim in javnim denarjem, MOP že 25 let preprečuje vsako regularno in v stroki obve- zno obravnavo, teh in drugih, okoljsko relevantnih projektov, ker po citiranem dopisu, s podpisom ministra, za projekte, ki jih dovoljuje z odločbo, ni odgovorno.
Literatura:
Rismal M. Čistilna naprava v Murski Soboti. Gradbeni vestnik, 19 73,(22), št.12.
Rismal M. Ekologija in gradbeništvo. Gradbeni vestnik, 1974, (23) št.11 – UDK 628.28
Rismal M. Vodna preskrba Maribora v zvezi z Urbanističnim načrtom mesta. Gradbeni vestnik 1978 (27) št. 1-2, str.8- 11
Kummert R.Robert Kummert, Werner Stumm, Gewässer als Ökosysteme – Grundlagen des Gewässerschutzes, Ver- lag der Fachverein Zürich B.G. Teubner Stuttgart, 1989. str.229.)
Rismal M. Analiza severne obvoznice Mišičev dan Maribor, dec.1999.
Rismal M. Problematika načrtovanja in izgradnje ljubljanske čistilne naprave Gradbeni vestnik, letnik 51, junij 2002, str.167- 173; UDK 628.32:628.4
Rismal M. Problematika lastne energetske oskrbe čistilnih naprav z nitrifikacijo in denitrifikacijo z bioplinom, Grad- beni vestnik, letnik 52, september 2003, str.216-222; UDK 628.32:621499.
Rismal M. Sanacija blejskega jezera, Gradbeni vestnik, letnik 54, str:13-24, januar 2004 UDK 627.17+627.157+628.33
Rismal M. Problematika negospodarne dispozicije blata iz Ljubljanske čistilne naprave. Gradbeni vestnik đštev. 57, februar 2008.
Hachfeld D. David Hachfeld , Philipp Terhorst and Oliver Ho- edeman, Report 03 February 2009.Progressive Public Water Management in Europe. The transntional institute, Amsterdamm.
Rismal M. Energetska in ekološka problematika obdelave in končne dispozicije blata iz čistilnih naprav, Gradbeni ve- stnik, letnik 59, maj 2010, str.117-123; UDK UDK 628.35
Rismal M. Zakaj po 30 letih Blejsko jezero še vedno ni čisto, Gradbeni vestnik, letnik 60; junij, 2011.
Rismal M. Interdisciplinarnost in integralno upravljanje in načrtovanje vodnih sistemov GV februar 2012, str. 28-36. UDK 349.6:351.79504 4556.003:
Rismal M. Problemi upravljanja in gospodarjenja z vodami v Sloveniji GV avgust, 2012, str. 177–182;UDK 628.1.504.06 Rismal M. Izkušnje ptujske čistilne naprave – vodnogospo- darska in ekološka problematika, GV letnik 64, april,
2015, letnik 64, april, 2015; UDK 57.628.32 (497.4 Ptuj) Rismal M. Alternativni model za dimenzioniranje čistilnih naprav, Gradbeni vestnik, letnik 64, avgust, 2015 stran:
185 – 197; UDK
Rismal M. Upravljanje z vodami: Slovenska Istra že 30 let
čaka na dovoljenje za uporabo vode iz neizkoriščenih akumulacij na Moli in Kliviniku. 28 Mišičev vodni dan. 2017.
Rismal M. Onesnaženost podtalnice Lj. polja in na Brestu, Gradbeni vestnik letnik 67 oktober 2018,195- str.195- 209.
Aktualni problemi upravljanja in gospodarjenja z vodami v Sloveniji
137
Mitja Rismal
ZAKAJ JE BLEJSKO JEZERO
ŠE VEDNO EVTROFIČNO
dr. Mitja Rismal
Povzetek
Članek obravnava vzroke zakaj Blejskega jezer- skega s prostornino 25,7*10^6 m3 in površino: 1,45 km2, z maksimalno globina: 30,6 m, v 50 le- tih od 1970 s površinskim izplakovanjem jezera s čistejšo vodo iz Radovne in od 1980 z natego iz dna jezera, ni bilo mogoče povrniti iz skoraj hipe- revtrofnega v oligotrofno stanje. Ključene besede: limnologija jezer, zdravljenje jezer, ekološko mo- deliranje jezer, inženirska ekologija
Uvod
Blejsko jezero tudi po 50 letni sanaciji, še vedno ni čisto opozarjajo javna občila Gorenjski glas 27. januar 2019; Slovenske novice.si, 07. marec 2019 in drugi. Na spletni strani Slovenske novice. si, 07. marec 2019. smo lahko prebrali prispevek: Ste že videli rdečo gladino Blejskega jezera? s slikami: Na okrogli mizi Znanstvene redakcije Radia Štu- dent, z naslovom: »Blejsko jezero, slovenski sim- bol za neokrnjeno naravo?«, ki jo je na spletu 13. decembra 2016, objavilo Slovensko društvo za zaščito voda Slovenije SDZV, pa profesor Bioteh- niške fakultete dr. Mihael J. Toman in podpredse- dnik SDZV ter Jure Žvan iz Društva za podvodne dejavnosti Bled, študentom in slovenski javnosti nista povedala pravih vzrokov zakaj in kdo je v resnici odgovoren, da jezero, tudi po 50 letni sa- naciji, še vedno ni čisto.
Prof. dr. je Toman je povedal:
»Prvo sanacijo jezera v letu 1970 vodil gradbeni inženir prof. dr. Mitja Rismal, z dovodom vode po cevi iz reke Radovne, kar pa ni dalo pričakovanih
rezultatov. Kar polovica jezera do globine 17 me- trov ni bila prezračena, problem so bila hranila, zlasti fosfor in dušik.
Po drugem poskusu sanacije leta 1980, ko so s pomočjo natege, ki jo je projektiral prof. Rismal, odvajali globinsko vodo iz jezera, so se razme- re v jezeru izboljšale, prosojnost pa povečala. Iz dobesedno ‘pognojenega’ jezera, polnega alg ter cianobakterij, je z natego iz jezera že v letu 1982 odtekla kar tona fosforja in neznana količina duši- ka, v naslednjih letih pa je bilo fosforja že občutno manj.
Slike 1. Onesnaženo Blejsko jezero marca 2019
138
Vseeno je Blejsko jezero kasneje znova zacvete- lo v letih 2000 in 2010 kot posledica nepopolnega popravila in upravljanja natege.
»Rešitev z natego je seveda okoljsko zelo sporna, saj globinske vode odtekajo v reko Savo, ki smo jo v zadnjih letih pregradili in ustvarili nova akumula- cijska jezera, zato že danes podobno usodo evtro- fikacije doživljata tudi Trbojsko in Zbiljsko jezero.« Jure Žvan, blejski potapljač, pa je v določenih de- lih Blejskega jezera opisal težave z muljem, po- manjkanjem kisika in slabo prosojnostjo vode: »Na nekatere dele jezera zaradi nizke tempera- ture in pomanjkanja kisika potapljači še vedno ne zahajamo«.
»Natega se namreč pogreza v mulj tako, da cevi med muljem sploh ni mogoče niti videti. V funkciji naj bi bil le levi krak natege v vzhodni kotanji. Na globini 24 metrov je še vedno zaznati pline, ki se takrat, ko pritisk pade, izločajo iz vode. Zato na- stajajo mehurji, cevi pa se dvignejo nad gladino. Rešitev je bila načrtno vrtanje cevi, da bi deloma izločili pline in da sicer obteženih cevi ne bi dvigo- valo iz vode«.
To, kar je prof. dr. Toman na tej okrogli mizi pove- dal študentom in slovenski javnosti, da sem vodil obe neuspeli sanaciji jezera, z vodo iz Radovne in z natego, ne drži:
– Neuspešne sanacije jezera v letih 1970 – 1979, z dovodom (400 l/s) sveže vode iz Radovne v jezero, nisem vodil niti načrtoval jaz, ampak univ. profesorji: za biologijo J. Rejc, za kemijo R. Modic za hidravliko pa J. Bleiweis, s podporo drugih predstavnikov biološke in kemične stro- ke. Načrt za vodo iz Radovne pa je izdelal Vodno- gospodarski institut pri FGG.
– Tudi nisem le gradbeni, ampak tudi inženir Zdravstvene hidrotehnike, z diplomo enoletnega podiplomskega študija Sanitary Engineering« na Tehnološki univerzi v Delftu, z magisterijem in doktoratom iz te stroke na Zagrebški univerzi.
– V sanacijo Blejskega jezera sem bil vključen šele v letu 1979, ko mi je tedanja Zveza vodnih skupnosti Slovenije ZVSS, kot predstojniku ka- tedre za Zdravstveno hidrotehniko na FGG Univ. v Ljubljani, naročila za sanacijo jezera načrt na- tege. Izgradnjo in upravljanje natege sem vodil le do leta 1982, ko so njeno upravljanje prev- zeli biologi in kemiki na ARSO, prej prepričani nasprotniki natege in zagovorniki izplakovanja onesnaženega jezera z vodo iz Radovne, ki jo vo- dijo še danes.
– Težko je tudi pritrditi mnenju prof. dr. Tomana, da je »Rešitev z natego »seveda okoljsko zelo spor- na, saj globinske vode odtekajo v reko Savo, ki smo jo v zadnjih letih pregradili in ustvarili nova akumulacijska jezera, zato že danes podobno usodo evtrofikacije doživljata tudi Trbojsko in Zbiljsko jezero.«
– Že osnovno pravilo limnologije pove od prof. dr. Tomana nasprotno: Odtok vode iz dna jezer, kot
pri nategi, evtrofikacijo pozitivno zmanjšuje, po- vršinski odtok pa jo negativno pospešuje, ali konkretno:
– Po sanaciji jezera z vodo iz Radovne od leta 1970 do 1979, ki so jo vodili biologi in kemiki, se po 9 letih kakovost jezera, s koncentracijo fosforja 0,080 mg (PTOT/l), ni popravila. Jezero je ostalo domala v hiperevtrofnem stanju. (preglednice 1. 2. in 3).
– Po zagonu natege leta 1980 pa se je koncentra- cija fosforja že v dveh letih (13.12.1982) zmanj- šala na 0,0174 mg (PTOT/l), kakovost jezera pa se je izboljšala do skoraj oligotrofne kakovosti (preglednica 1.).
– Tudi negativni vpliv zgrajene natege na evtro- fikacijo akumulacij na Savi, kot opozarja profe- sor biologije dr. Toman, v primerjavi z drugimi onesnaževalci Save, ni signifikanten: Leta 1997 je bila koncentracija fosforja v iztoku iz natege (preglednica 3.) le 0,031 mg (PTOT/l) ali 32 krat manjša od 1,0 mg (PTOT/l), kot je po strogih pred- pisih dovoljena koncentracija fosforja na izto- ku iz velikih komunalnih čistilnih naprav, kot so Kranjska, ljubljanska itd., če drugih virov hranil, kot je kmetijstvo itd.ne omenjamo.
Sicer pa prof. dr. Toman upravičeno trdi, da je po- novno cvetenje jezera v letih 2000 in 2010 posle- dica nepopolnih popravil in upravljanja natege. Ne pove pa kdo je za to odgovoren.
Da bi se te napake pri Blejskem jezeru odpravile, je tudi namen tega prispevka.
Načrt natege je pri IZH FGG naročila Zveza vodnih skupnosti Slovenije, ker sanacija jezera
z vodo iz Radovne ni uspela
Načrt natege in kasneje njeno izvedbo je ZVSS naročila, ker so ji načrtovalci neuspešne sana- cije jezera z Radovno, biologi in kemiki in hidro- tehniki na ARSO, odločno nasprotovali, čeprav je z njo že poljski biolog Olszewski uspešno sani- ral jezero Kortowo. V Sloveniji pa jo je javno in vztrajno zagovarjal znani publicist Ivo Pirkovič. V naročenem projektu je bilo potrebno kvantita- tivno, z bilanco fosforja v pritokih vode v jezero in v odtoku iz površine jezera preko preliva na Mlinem in z natego iz dna jezera z natego, oce- niti količino (koncentracijo) hranil in fosforja, ki ostane v jezeru, ker je slednji, za Blejsko jezero mejni faktor evtrofikacije, prekomerne rasti alg. S pri fotosintezi alg proizvedenim kisikom pa pri- speva k razkroju alg, ko tonejo do dna jezera. Ti fizikalni procesi tonjenja in biokemični procesi proizvodne in razkroja alg, so bili kvantitativno ocenjeni s stacionarnim Imbodenovim limnolo- škim modelom.
Zakaj je Blejsko jezero še vedno evtrofično.
139
Mitja Rismal
Pozitivni rezultati natege
Poizkusni zagon v letih 1979 – 1982 po tem na- črtu zgrajene natege, s kapaciteto 400 (l/s, je pokazal pozitivne rezultate. Po tem preizkusu, po letu 1982, pa so vodenje natege upravljanje jeze- ra prevzeli biologi in kemiki na ARSO, ki so prej rešitvi nasprotovali, da preveč posega v naravne procese v jezeru.
Po analizah dr. Löfflerja direktorja Limnološkega instituta na Dunaju in dipl. ing. Sampla 10.05.1982, sanatorja koroških jezer in HMZ 13.12.1982, je je- zero že po dveh letih, med preizkusom natege, in pri večji hidravlični 610 (l/s) in kemični s fosfor- jem 447 kg(PTOT/leto, kot po modelu, za oligotrofno jezero, še dopustne obremenitve jezera 400 (l/s) in s fosforjem 398 kg(PTOT/leto), prešlo iz skoraj hiper- evtrofnega leta 1979 z 0,080 mg(PTOT/l), v dobro mezotrofno stanje 0,032 mg(PTOT/l) do 0,0174 mg(PTOT/l). Prozornost jezera se je poveča- la, (preglednica 2., slika 1.) blizu oligotrofni kako- vosti. (sliki 2. in 3., preglednic 1.),
Rešitev z natego sta poleg dr. Löfflerja, direktorja imunološkega instituta na Dunaju in iz koroških jezer univ. dipl. ing. Sampla, podprla tudi univ. prof. dr. Joergenson iz Danske in ameriški limno- log Stauffer.
Slika 2. Kraki zgrajene natege z v ceveh namerno narejenimi odpr- tinami
Kolikšen je pozitivni vpliv iztokov natege na zdravljenje jezera pove od leta 1994 - 1995 do 1997 padec koncentracije fosforja v jezeru na 12,7 mg(PTOT/l), ki je sledil povečanju iztokov iz natege od 225 (1/s) na 304 (l/s) (slika 3.), ko je bilo v iztoku iz natege in iz površine jezera v Savo Bohinjko 5 krat manj fosforja, le 0,02 mg(PTOT/l), dušika 0,6 mg(N/l) pa 16 krat manj, kot je dovolje- na koncentracija fosforja 1,0 mg (PTOT/l), dušika pa 10 mg(N/l), v iztokih iz čistilnih naprav odpadnih voda!
Potrebno pa je pojasniti, da sta bili, za uspešni preizkus in delovanje obeh cevi natege s 400 (l/s), na temenih vhodnega in zahodnega kraka, zaradi
podtlakov v nategi, za evakuacijo plinov predvide- ni dve posodi z vakuumskimi črpalkami. (slika 4.). Od teh pa takšna posoda na prvem nižjem teme- nu zahodnega kraka natege, zaradi zahtevnejše izvedbe, 13 m pod vodno gladino, še ni bila izve- dena.
Preizkusni pogon obeh krakov hidravlične zmo- gljivosti natege 400 (l/s), pa je bil kljub temu izve- den v pričakovanju, da se bo manjkajoča naprava za odvod plinov v kratkem montirala, kar pa se ni zgodilo. Kljub opozorilom projektanta, izvaja- lec natege in po letu 1982 njeni novi upravljavci, te posode z vakuum črpalko, tudi do danes niso vgradili. Kot sledi v nadaljevanju niti potem, ko je cev zahodnega kratka, zaradi nabranih plinov v cevi, kot je povedal potapljač Žvan, iz dna splavala na vodno gladino jezera.
Po zagonu natege leta 1980 pa se je, vsem vidni pozitivni proces čiščenja fosforja v jezeru, po dveh letih, leta 1982 ustavil, (slika 3, preglednici 3. in 4.), ker so novi upravljavci natege na ARSO, v na- črtu predvideni odtok iz natege enostavno zmanj- šali za polovico od 400 (l/s) na 200 (l/s).
Najbolj onesnaženega pritoka jezera Mišce z 279 kg(PTOT/leto) fosforja s pretokom 138 (l/s), po že zgrajenem cevovodu, niso zamenjali s čistejšo vodo iz Radovne, kar bi brez dodatnih stroškov lahko, ker je bil objekt (slika 5.) za bifurkacijo Mišče na naravnem koritu v Savo dolinko, že v preteklosti zgrajen, ko so Mišco umetno speljali na mline in v jezero.
Z vrnitvijo Mišce v njeno naravno korito in Savo dolinko, letni skupni pritok v jezero, z drugimi pritoki, nebi bil večji od zmogljivosti natege 400 (l/s). Obremenitev jezera s fosforjem pa bi padla od 447 kg (PTOT/leto) na 125 kg (PTOT/leto). Ostanek 275 kg(PTOT/leto), do po modelu dopustne obreme- nitve jezera 398 kg(PTOT/leto) ~ 400 kg(PTOT/leto), pa bi tako ostal za rezervo še neregistriranih one- snaževalce jezera. (preglednica 4.)
Pomen po načrtu uporabe polne zmogljivosti na- tege 400 (l/s), pri, po modelu dopustni obreme- nitvi jezera s fosforjem 398 ~ 400 kg(PTOT/leto), je pokazal preizkusni pogon natege 1979 – 1982, (preglednica 4) pri od modela 11% večji obreme- nitvi jezera 447 kg(PTOT/leto) in od načrtovanih, za 27,5% do 50% večjih pritokih v jezero 510 do 600 (l/s). (slika 2. preglednica 2.), ko se je koncentraci- ja fosforja v jezeru znižala od 80 na 32 mg(PTOT/l).
140
Zakaj je Blejsko jezero še vedno evtrofično.
stopnja onesnaže- nosti
pov. vsebnost fosforja
pov. vsebnost dušika
povprečna prosojnost
minimalna prosojnost
klorofil a povprečje
klorofil a maksimum
ultra oligotrofno
oligotrofno
mezotrofno
evtrofno
hiperevtrofno
(μg P/l)
< 4
< 10
10 - 35
35 - 100
> 100
(μg N/l)
< 200
200 - 400
300 - 650
500 - 1500
> 1500
(m)
> 12
> 6
6 - 3
3 - 1,5
< 1,5
(m)
> 6
> 3
3 - 1,5
1,5 - 0,7
< 0,7
(μg/l)
< 1
< 2,5
2,5 - 8
8 - 25
> 25
(μg/l)
< 2,5
< 8
8 - 25
25 -75
> 75
Preglednica 1. Kriteriji za presojo evtrofnosti jezer (Rismal 2994)
Datum analize
P-34 – 4 mg/l
PTOT raztop.
mg/l
PTOT mg/l
Izvajalec analize
15.12.1966.
1979
10.5.1982.
13.12.1982.
0,0278
0,003
0,0057
0,0525
0,014
0,0117
0,0692
0,080
0,03200
0,0174-
Sketelj, prof.dr. Modic (14.–16.12.1966.) pred dovodom Radovne in pred izgradnjo natege.
Povprečna koncentracija fosforja v jezeru po dovodu Radovne [Rekar, 1999]
po dovodu Radovne in po izgradnji natege [Lőffler 1982]
Analize HMZ (zahodna kotanja) po izgradnji natege
Preglednica 2. Rezultati kemičnih analiz jezera pred leta 1979 in leta 1982 po izgradnji natege
1997 PRITOKI
Qsr m3/s
mio.m3 / leto
fosfor kg P/leto
dušik t N/leto
silicij
t SiO2/leto
KPK
t O2/leto
Krivica
Mišca
Ušivec
Solznik
Radovna
Padavine***
skupaj
1997 IZTOK
Jezernica
Natega
evaporacija*
skupaj
0,020 0,628 8
0,138 4,343 279
0,050 1,577 34
0,004 0,126 1
0,65
9,85
5,71
0,12
7,01
2,15
25,49
dušik t N/leto
1,86
18,50
9,35
0,45
16,81
46,97
silicij
t SiO2/leto
0,70
9,56
2,09
0,22
18,12
30,69
KPK
t O2/leto
0,398 12,545
1,867
0,610 21,086
Qsr mio.m3 m3/s / leto
0,462 14,607
0,195 6,174
0,657 20,781
50
75
447
fosfor kg P/leto
169 6,78 12,11 34,23
192 5,58 24,65 13,98
361 12,36 36,76 48,21
*Podatki za izračun evaporacije so bili merjeni v Lescah ** Vsebnost dušika in fosforja v padavinah *** Vsebnost nutrientov v padavinah je bila merjena- lovilec padavin nameščen v Regatnem Centru Preglednica 3. Bilnaca hranil za leto 1997 v pritokih in iztokih iz jezera po nategi in v Jezernici.
141
Mitja Rismal
Slika 3. Koncentracija totalnega fosforja PTOT se je po poizkusnem zagonu natege 1980 do 1982 naglo znižala, prosojnost jezera pa povečala. (Meritve ARSO)
Slika 4. Hidravlična shema zahodnega kraka natege. Na prvem temenu natege, na že pripravljeni nastavek, kljub zahtevi projektan- ta natege, niso vgradili za odvod plinov obvezne posode kot je bila pravilno izvedena na višjem grebenu natege pri prelivu jezera na Mlinem.
Upravljavci natege na ARSO ne upoštevajo rezultatov limnološkega modela in opozoril projektanta natege
Novi upravljalci, prej nasprotniki natege, pa teh podatkov in izhodišč projekta natege, po mode- lu za zdravljenje jezera v oligotrofno stanje, niso upoštevali.
Nasprotno od v načrtu natege, po limnološkem modelu predvidenih enakih pritokov in iztokov vode iz jezera po nategi 400 (l/s), so v jezero do-
vajali več vode 506 (l/s) do 704 (l/s). Po nategi pa odvajali, od pritokov 2,3 krat do 3,6 krat manj vode, le 169 (l/s) do 304 (l/s). (preglednica 4.)
S takšnim vodenjem natege in sanacije jezera so napake prve sanacije z Mišco in dovodom 400 (l/s) vode iz Radovne, le ponovili, ker je, z Radovno in Mišco povečani naravni pritok v jezero prevladal nad pozitivnim učinkom natege, ki so jo, kot reče- no, za več kot polovico zgrajene kapacitete, eno- stavno priprli.
Slika 5. Že obstoječi objekt za bifurkacijo Mišce s katerim so jo, za mlinarje, da bi izkoristili padec, speljali v jezero, del vode pa speljali po naravnem koritu Mišce, Savo dolinko.
Pri takšnem upravljanju za natego, in ker načrto- vanega odvzema plinov na prvem temenu zahod- nega kraka niso izvedli, je bilo le vprašanje kdaj bo zahodni krak natege prenehal delovati, zmo- gljivost natege pa bo padla od načrtovanih 400 (l/s) za polovico na 200 (l/s) (slika 4).
Po vsem tem je bil dne 13.05.2015 izmerjeni iztok iz vzhodnega kraka le še 90 (l/s), ali od načrtova- nih 400 (l/s) le 22,5%. Iz zahodnega kraka pa je, po meritvi priteklo le 180 (l/s), vendar ne iz 30 m glo- boke zahodne kotanje jezera, ampak iz priključe- ne, preveč visoko položene, tretje cevi na vzhodni strani otoka (slika 2). Kot je povedal tudi potapljač Žvan: »V funkciji naj bi bil le levi krak natege v vzhodni kotanji«, kar je prav videl, saj, sam zahod- ni krak iz najgloblje kotanje jezera, brez naprave za odvod plinov, vode iz dna jezera ne more zajeti.
Preglednica 4. Namesto načrtovanih odtokov 400 l/s, so iz natege odvajali le 169 l/s do 225 l/s (28% do 44%) od pritokov v jezero. 142
S takšnim upravljanjem natege in jezera koncen- tracije fosforja iz jezera ni bilo mogoče odpraviti, zato je jezero ponovno zacvetelo. (slika 8, in 9.). Zato tudi blejski potapljač Jure Žvan na dnu jeze- ra ni več videl natege, ker so jo prekrili ostanki odmrlih alg.
nestrokovno enostavno odprli, da je namesto onesnažene vode iz dna, zajela čistejšo vodo iz višjih plasti jezera.
4. ker se je kakovost jezera poslabšala, so to od- prtino v cevi zaprli, namesto načrtovanega od- zračenja preko posode z vacuumsko črpalko napačno, na nižjih odsekih cevi pod večjim 20 m pritiskom jezerske vode, navrtali nekaj manj kot 1 cm velikih odprtin, preko katerih pa izhod plinov s podpritiskom v cevi, uspešna evakua- cija plinov ni mogoča.
5. vzhodni krak C natege pa so od kapacitete 200 (l/s) priprli na 90 (l/s). Za »boljše« delovanje pa so na cevi, poleg pa načrtu izvedenih odpr- tin, »strokovno« dodali še eno (slika 7.)
6. tudi kasneje dograjeni krak natege, ki je pri- ključen na zahodni krak natege, ni bil pravilno opremljen z pomično loputo neznane konsu- mpcijske kapacitete, ne zajema vode iz največ- je globine vhodne kotanje jezera.
Končni rezultat teh »popravil« je, da natega od- vaja iz jezera namesto projektiranih 400 (l/s) le 90 (l/s) ali 78% manj od načrtovane kapacitete natege 400 (l/s). Samo s preusmeritvijo Mišce v Savo dolinko pa bi zmanjšali izmerjeno obreme- nitev jezera od izmerjenih 447 kg(PTOT/leto) na 275 kg (PTOT/leto), na manj od po modelu dopustne obremenitve jezera ~ 400 kg(PTOT/leto). Razlika pa ostane za rezervo za še neregistrirane onesnaže- valce jezera. (preglednica 3.)
Za končno ozdravitev jezera je potrebno najprej odpraviti navedene napake in druge vire onesna- ževanja jezera s hranili, pred vsem iz same kanali- zacije in iz padavinskih odtokov urbanega zaledja jezera, ki jih kanalska mreža ne zajame. Če obsto- ječi načrti kanalizacije, in drugi ukrepi, ki tukaj niso zajeti, ne upoštevajo dopustne obremenitve kana- lizacije s hranili, jih je potrebno v tem pogledu do- polniti. Za učinkovito vodenje zdravljena jezera pa bi bila koristna spremljava relevantnih procesov v jezeru z dinamičnim limnološkim modelom, kot jih priporoča stroka za vodenje večjih čistilnih naprav.
Ljubljana 16.06. 2019. Mitja Rismal
Literatura
Rismal Presoja negativnih vplivov iztoka iz natege Blejskega jezera na okolje, Gradbeni vestnik, Ljubljana, 1981 (30), str.(51-54) – UDK 628.35
Rismal Rezultati in pomen limnološkega modela za sanacijo Blejskega jezera, IZH FGG Ljubljana, 1984
Rismal Sanacija Blejskega jezera Gradbeni vestnik, letnik 54, str.: 13-24, januar 2004 UDK 627.17+627.157+628.33 Zakaj po 30 letih Blejsko jezero še vedno ni čisto, Gradbeni
vestnik, Ljubljana, Gradbeni vestnik, letnik 60, junij 2011 Mag. Špela Remec Rekar Špela vpliv sanacijskih naprav na
kakovost Blejskega jezera
Slika 6. Namesto na mesto na- prave za odvod plinov na prvem grebenu zah. kraka natege so cev tik pod temenom nasilno odprli.
Slika 8. Cvetenje jezera (Delo 20. oktobra, 1999.)
Sklep
Slika 7. nasilna odprtina na vzh. Kraku za napačni zajem vode nad dnom jezera
Slika 9. »Bolnik, ki cveti« M. Kunšič, Delo,28.02.2000
Zakaj je Blejsko jezero še vedno evtrofično.
Odvod vode iz dna jezera je proti odvodu vode iz površine je za preprečevanje evtrofikacije ekolo- ško trajnostna in ekonomsko gospodarna rešitev. Tam kjer gravitacijski odtok vode z natego ni mo- goč, kot na primer v rezervoarjih londonskega vo- dovoda in tudi drugje, s črpanjem hladnejše vode iz dna na površino jezera preprečujejo tempera- turno slojevitost jezera in omejujejo razvoj alg v epilimniju. Od fotosinteze na kisiku bogata voda iz epilimnija pa preprečuje anoksične razmere v hipolimniju. Za črpanje vode je potrebna energija. Z natego, ki ima isto funkcijo, ker je do Save dovolj višinske razlike, pa je mogoče energijo pridobiti. Sedaj pa Blejsko jezero vedno znova zacveti:
1. Ker po poizkusnem zagonu natega na prvem nižjem temenu zahodnega kraka niso izvedli v načrtu obvezne evakuacije plinov, kot sta bili, za preizkusni zagon natege izvedeni, na višjem temenu zahodnega in vzhodnega kraka natege na prelivu jezera na Mlinem. (slika 4.).
2. Na posledice ni bilo potrebno dolgo čakati. V prvem temenu natege nabrani plini so pretok vode prekinili. Lažja s plini, namesto z vodo na- polnjena cev, pa je splavala na površino jezera.
3. Ko to ni bilo uspešno, so natego »popravili« tako, da so njeno cev tik pod njenim temenom
143
Katja Berden, Aleksander Koren, Simon Veberič, Simona Kaligarič, Jožef Sedonja
AKCIJSKI NAČRT OBNOVE REČNIH
IN OBREČNIH HABITATOV
NA OBMOČJU NATURA 2000 MURA
Katja Berden, mag. inž. kraj. arhit., Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor, pobreška cesta 20, 2000 Maribor
Aleksander Koren, univ. dipl. biol., Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor, pobreška cesta 20, 2000 Maribor
Simon Veberič, univ. dipl. biol., Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor, pobreška cesta 20, 2000 Maribor
Simona Kaligarič, univ. dipl. biol., Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor, pobreška cesta 20, 2000 Maribor
Jožef Sedonja, prof. biol. in tehn., Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor, pobreška cesta 20, 2000 Maribor
Povzetek
Učinki preteklega urejanja reke Mure in drugih posegov vanjo danes ogrožajo njen sicer še vedno bogat rečni ekosistem. Zato smo med leti 2017 in 2019 na Zavodu RS za varstvo narave (v nadalje- vanju ZRSVN) v sklopu projekta Čezmejni program upravljanja načrtovanega 5-državnega Biosferne- ga območja »Mura-Drava-Donava«, z akronimom coop MDD, za območje reke Mure pripravili Akcij- ski načrt obnove rečnih in obrečnih habitatov na območju Natura 2000 Mura.
Upravljanje območij Natura 2000 v Sloveniji izva- jajo pristojni upravljavci različnih sektorjev, kate- rih ukrepi morajo biti medsebojno usklajeni. Tako je tudi upravljanje in urejanje voda vse bolj inter- disciplinarno. Načrti, ki vključujejo upravljanje in urejanje voda, vse bolj vključujejo predpise tudi naravovarstvenega sektorja in upoštevajo usme- ritve, ki izhajajo iz Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015 - 2021(v nadaljeva- nju PUN 2000).
Osnovni namen priprave Akcijskega načrta je
konkretizacija ukrepov PUN 2000 na območjih Natura 2000 Mura v sodelovanju s sektorji, ki ure-
jajo posamezna področja in posameznimi akterji. Akcijski načrt je strokovna podlaga namenjena izvajanju ukrepov revitalizacije reke. Predvide- ni ukrepi upoštevajo tudi cilje in okvirje predpi- sov in strokovnih podlag s področij vodarstva, gozdarstva, kmetijstva, prostorskega planiranja, lokalnega razvoja, ter hkrati z doseganjem nara- vovarstvenih ciljev prispevajo k doseganju dru- gih okoljskih in gospodarskih ciljev, odvisnih od dobrega ekološkega stanja reke Mure in njenega poplavnega sveta.
Uvod
Reka Mura je ena zadnjih večjih dobro ohranjenih, prosto tekočih slovenskih rek. Učinki preteklega urejanja reke Mure in nekaterih drugih posegov vanjo danes ogrožajo njen še vedno bogat rečni ekosistem. Da bi negativne trende izgube biotske raznovrstnosti in nanjo vezanih ekosistemskih funkcij zaustavili, je treba revitalizirati rečni eko- sistem reke Mure. Ključni korak k revitalizaciji reke je priprava z deležniki usklajenega načrta revitalizacije.
144
Ozadje in namen Akcijskega načrta
Reka Mura je ena največjih slovenskih rek in ena zadnjih dobro ohranjenih deloma še prosto teko- čih večjih rek v državi. Je nižinska reka za kate- ro so značilni razmeroma dobro ohranjeni rečni dinamični procesi, obsežni poplavni gozdovi in raznolika kmetijska krajina v zaledju. Na reki in njenem poplavnem območju je razglašenih več različnih nacionalnih naravovarstvenih obmo- čij (Komel, 2016). Območje je v celoti vključeno v mrežo EU Natura 2000 območij. Julija 2018 je bilo območje potrjeno kot Biosferno območje Mura in je predlagano za vključitev v 5-državni Unescov biosferni rezervat „Mura - Drava - Donava“. Hidrološki režim reke Mure je bil v zadnjih sto- letjih spremenjen. Obsežna rečna inženirska dela so izravnala tok reke in na mnogih odsekih popolnoma ustavila dinamične procese premika- nja rečnega dna (Gorišek 2015; Gorišek 2016). V kombinaciji s pomanjkanjem transporta proda z zgornjih odsekov reke je to povzročilo poglablja- nje rečne struge, izgubo tipičnih rečnih habitatov, kot so gramozni otoki, stranski rokavi, mrtvice in izsuševanje poplavnih gozdov. V zadnjih desetle- tjih se je na poplavni ravnici intenzivirala zlasti kmetijska pridelava,saj je večina nekdanjih vla- žnih travnikov spremenjenih v gozdove ali polja. Obseg značilnih krajinskih struktur, npr. živih mej, se je znatno zmanjšal. V poplavnih gozdovih se je intenziviralo gospodarjenje, kar skupaj z več bo- leznimi gozdnega drevja in širjenjem tujerodnih vrst povzroča spremembe v strukturi in drevesni sestavi gozdov. Številni so tudi primeri intenzivne ribiške rabe mrtvic in drugih vodnih teles. Rezul- tat take rabe je (pogosto) odstranitev naravne ob- režne vegetacije, namestitev ribolovne infrastruk- ture, ureditev intenzivno košene trate in slabša kakovost vode zaradi dodatnega krmljenja ter (pre)velike količine rib. Vodne ekosisteme ogroža več invazivnih vrst rib, ki so bila vnesena v ome- njena vodna telesa. V nekaterih delih poplavne ravnice Mure se odvijata intenzivna neusmerjena in nekontrolirana rekreacijska in turistična de- javnost, pojavljajo se nezakonite gradnje počitni- ških objektov in druge sorodne infrastrukture, kar povzroča dodaten pritisk na naravno okolje. Zara- di negativnih učinkov preteklih rečnih inženirskih del in drugih neprimernih praks upravljanja reč- nemu ekosistemu grozi izguba pomembnih eko- sistemskih funkcij, npr. zaščite pred poplavami, biotske raznovrstnosti, oskrbe s pitno vodo, pro- izvodnje lesa in hrane itd. Za reševanje navedenih težav je potrebna revitalizacija rečnih in obrečnih habitatov ter prilagoditev prakse upravljanja z reko Muro ter njenim poplavnim območjem. Potrebo po pripravi celovitega revitalizacijskega koncepta za reko Muro smo na ZRSVN prepoznali
na podlagi dolgoletnih izkušenj izvedbe različnih pilotnih revitalizacijskih projektov in z delom z deležniki – upravljavci sektorjev in posameznimi akterji, posamezniki in organizacije, ki živijo ali delajo na območju – na reki Muri. V letu 2015 je bil pripravljen PUN 2000 z namenom doseganja ciljev ohranjanja posebnih varstvenih območij. Program za območje Natura 2000 Mura predvide- va obsežne obnovitvene ukrepe pri čemer ukrepi niso razviti do operativne ravni in jih je bilo pot- rebno konkretizirati v podrobnejšem konceptu re- vitalizacije oz. akcijskem načrtu.
Pripravo Akcijskega načrta obnove rečnih in obrečnih habitatov ter doživljanja narave na ob- močju Natura 2000 Mura ali krajše Akcijskega na- črta smo načrtovali dlje časa. Akcijski načrt je bil pripravljen v okviru projekta Čezmejni program upravljanja načrtovanega 5-državnega Biosferne- ga območja »Mura-Drava-Donava«, z akronimom coop MDD. Projekt je bil sofinanciran iz finančne- ga instrumenta evropskega teritorialnega sode- lovanja (ETC) Danube Transnational Programme (DTP), bolj znanega kot Interreg. DTP. Priprava Akcijski načrt obnove rečnih in obrečnih habita- tov na območju Natura 2000 Mura je bila osrednja aktivnost projekta na državni ravni v Sloveniji, za izvedbo katere je bil odgovoren ZRSVN.
Osnovni namen priprave Akcijskega načrta je
konkretizacija ukrepov PUN 2000 na območjih Natura 2000 Mura v sodelovanju s strokovnjaki in lokalnimi deležniki.
Metoda dela
Dejavnosti priprave Akcijskega načrta so poteka- le med septembrom 2017 in aprilom 2019. Ak- cijski načrt se osredotoča na ohranjanje narave, gospodarjenje z vodami, gospodarjenje z gozdovi, kmetijstvo. Območje obdelave Akcijskega načrta je omejeno z mejami obstoječih območji Natura 2000 POV in POO Mura, ki ustrezajo dejanskemu poplavnemu območju reke Mure.
Slika 1: Reka Mura in območja Natura 2000 vzdolž reke – območje obdelave
Akcijski načrt obnove rečnih in obrečnih habitatov na območju Natura 2000 Mura
145
Katja Berden, Aleksander Koren, Simon Veberič, Simona Kaligarič, Jožef Sedonja
Akcijski načrt je rezultat sodelovanja ZRSVN ter partnerjev, Zavoda Iskriva, podjetja Pomgrad – VGP d.d., Zavoda za gozdove Slovenije – Območ- na enota Murska Sobota in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije – Zavoda Murska Sobota, kot tudi tesnega sodelovanja z Direkcijo RS za vode in družbo Slovenski državni gozdovi. ZRSVN in našteti partnerji so predstavljali osnovno delovno skupino. V pripravo so bili vključeni tudi številni drugi zainteresirani deležniki predvsem z lokalne in regionalne ravni, a tudi državne in mednarodne. Izvedena je bila vrsta delavnic z deležniki, z na- menom doseči družbeno soglasje o načinu revi- talizacije rečnega prostora reke Mure. Postopek priprave je koordiniral ZRSVN, ki je bil odgovoren tudi za pripravo vsebin naravovarstvenih ukrepov Akcijskega načrta. Vsebine vezane na upravljanje z vodami, gospodarjenje z gozdovi, kmetijstvo in lokalni razvoj so pripravile partnerske strokovne organizacije znotraj delovne skupine, ki so hkrati tudi odgovorne za ta upravljavska področja.
V začetni fazi postopka smo uporabili obstoječa znanja in pridobili potrebne dodatne informacije za pripravo osnutka Akcijskega načrta. To je vklju- čevalo tudi sodelovanje zunanjih strokovnjakov in več strokovnih ekskurzij s ključnimi deležniki, z namenom zagotavljanja prenosa znanja in izku- šenj ter dobrih praks iz drugih podobnih primerov v Sloveniji in sosednjih državah. Ključni deležni- ki so bili v pripravo načrta od začetka do kon- ca vključeni kot enakopravni partnerji. Bistvena strokovna podlaga Akcijskega načrta je veljavni PUN 2000. PUN 2000 opredeljuje ukrepe za do- seganje ugodnega stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov znotraj območij Natura 2000 ob reki Muri na načelni ravni. Usklajevanje ukre- pov na operativni ravni ni del obstoječega PUN 2000 in je ključni cilj Akcijskega načrta. Druge pomembne strokovne podlage so sektorski na- črti upravljanja, kot so Načrt upravljanja voda na vodnem območju Donave za obdobje 2016-2021 (NUV II), Načelna vodnogospodarska zasnova za mejno Muro, gozdnogospodarski in lovski načrti, Program razvoja podeželja 2014–2020 (PRP), ob- činski prostorski načrti itd.
Bistveno za pripravo Akcijskega načrta je bilo sprotno usklajevanje s partnerji v delovni skupi- ni, državnimi ustanovami in drugimi deležniki. Na podlagi tega je nastalo pet strokovnih nalog za področja vodarstva, gozdarstva, kmetijstva, lokal- nega razvoja in varstva narave. Delovna skupina je z nadaljnjo koordinacijo in usklajevanjem, med že naštetimi strokovnjaki, institucijami in deležni- ki, na podlagi strokovnih nalog pripravila osnutek Akcijskega načrta.
Osnutek Akcijskega načrta je bil podlaga za zače- tek postopka participacije širšega kroga zaintere- siranih deležnikov, z nizom delavnic in individu- alnih sestankov s strokovnjaki, državnimi organi, lokalnimi skupnostmi, širšo javnostjo, lastniki ze-
mljišč, nevladnimi organizacijami itd. V postopek so bili vključeni številni deležniki na lokalni in nacionalni ravni. Njihovi predlogi in mnenja so bili smiselno in v največji možni meri vključeni v Ak- cijski načrt.
Na podlagi osnutka Akcijskega načrta in izida par- ticipatornega postopka je delovna skupina stro- kovnjakov ZRSVN in partnerjev pri pripravi v iz- hodni fazi procesa pripravila končni Akcijski načrt.
Slika 2: Shema postopka priprave
Akcijski načrt je bil po zaključku priprave pred- stavljen vsem sodelujočim v postopku priprave in zainteresiranim deležnikom. Prva predstavitev Akcijskega načrta je bila izvedena na Zaključ- nem seminarju projekta izvedenem vzporedno z nacionalnim ozaveščevalnim dogodkom projek- ta coop MDD v okviru dogodka 24 ur z reko Muro (7. 6. 2019). Predstavitev partnerjem projekta in mednarodni javnosti je bila izvedena na zaključni konferenci projekta coop MDD Konferenca Mura- -Drava-Donava (28. 6. 2019). Rezultati projekta so bili predstavljeni vsem lokalnim skupnostim na obravnavanem območju. Akcijski načrt je bil s strani ZRSVN tudi objavljen in založen. Izvode publikacije so prejele lokalne knjižnice in izobra- ževalne ustanove. Digitalni obliki publikacij sta objavljeni na spletni strani ZRSVN (https://zrsv- n-varstvonarave.si/projekti/coop-mdd/?portfo- lioCats=23) in spletni strani projekta coop MDD (https://zrsvn-varstvonarave.si/projekti/coop-m- dd/?portfolioCats=23).
Rezultati
Rezultat procesa priprave je končni dokument Ak- cijski načrt obnove rečnih in obrečnih habitatov na območju Natura 2000 Mura.
Akcijski načrt obsega 4 sklope ukrepov:
– Sklop A – Obnova rečne dinamike in vodnih ha- bitatov,
– Sklop B – Vzdrževanje in obnova poplavnih goz- dov,
– Sklop C – Vzdrževanje in obnova mokrotnih tra- višč,
146
– Sklop D – Ukrepi varstva pomembnih delov ha- bitatov območja Natura 2000.
Vsak sklop obsega nabor ukrepov, sestavljenih iz opisa ukrepa, kartografskega prikaza ter finanč- nega ovrednotenja njihove izvedbe.
Jedro Akcijskega načrta obsega sklop ukrepov A, ki je po številu, površini, kompleksnosti in finanč- ni vrednosti daleč najobsežnejši. Ukrepi obno- ve rečne dinamike in vodnih habitatov so najpo- membnejši revitalizacijski ukrepi, katerih izvedba je pogoj za obnovo celotnega ekosistema, torej tudi uspešnosti in smiselnosti izvedbe ukrepov ostalih sklopov Akcijskega načrta.
Ukrepi Sklopa A obsegajo 4 tipe ukrepov obnove značilnih vodnih in obvodni habitatov, ki so ume- ščeni na konkretne lokacije vzdolž celotnega toka Mure v Sloveniji:
- Razširitev struge
Ukrep predvideva zagotovitev prostora za omo- gočanje naravne rečne dinamike na odsekih reč- ne struge Mure, kjer so ti procesi v obstoječem stanju preprečeni ali omejeni zaradi obstoje- čih obrežnih zavarovanj in odsekih, kjer bočna erozija že v obstoječem stanju ogroža zasebna zemljišča. Na izbranih lokacijah so predvidene prestavitve obrežnih zavarovanj v zaledje ter do- pustitev procesov rečne dinamike do novih obre- žnih zavarovanj. Namen ukrepa je vzpostavitev habitatnih struktur, kot so sipine, erozijske bre- žine, pionirska rastišča, pestra struga itd. Ukrep prispeva k zmanjšanju erozije rečnega dna zara- di povečanja širine struge in vnosa proda.
- Obnova rokavov
Ukrep predvideva obnovo nekdanjih rokavov in mlinščic, ki so bile v preteklosti z vodnogospo- darskimi posegi ločene od struge Mure in izkop rokavov v sklopu izvedbe ukrepa razširitve struge. Namen ukrepa je vzpostavitev habitatnih struktur vrstam in habitatnim tipom vezanim stranske ro- kave. Ukrep prispeva k zmanjšanju erozije rečne- ga dna zaradi povečanja širine vodnega sistema Mure in vnosa proda v strugo Mure.
- Obnova mrtvic
Ukrep predvideva obnovo obstoječih mrtvic reke Mure, ki so zaradi svoje starosti in upada podtal- nice v celoti ali v večjem delu okopnele. Obnova predvideva izkop in odstranitev akumuliranega materiala iz kotanje mrtvice v obliki in obsegu, ki sledi značilnim morfološkim oblikam mrtvic. Namen je obnova habitatov vrstam in habitatnim tipom, vezanim na življenjsko okolje mrtvic.
- Obnova strug potokov
Ukrep predvideva renaturacijo strug potokov na odsekih znotraj močvirnih in poplavnih gozdov, ki so bile v preteklosti urejene v ravne monotone kanale, ki ne zagotavljajo potrebnih habitatnih struktur. Obnova predvideva renaturacije, kot so izkop meandrov, strukturiranje obstoječih strug v smislu izkopa tolmunov razširitev itd. Namen je obnova habitatnih struktur potokov.
Razprava
Naravovarstvene službe in druge organizacije se skupaj z drugimi službami in organizacijami, od- govornimi za upravljanje reke Mure, že desetletja trudijo ohraniti in obnoviti reko Muro v Sloveniji. Tako so se slovenske in avstrijske vodnogospo- darske službe že leta 2001 dogovorile o skupnem konceptu upravljanja reke na mejnem delu med državama. Koncept upravljanja predvideva ob- sežno obnovo mejnega dela reke Mure. Na podla- gi tega koncepta je bilo na rečnem odseku že iz- vedenih več revitalizacijskih projektov, največ na Avstrijski strani. V okviru projekta imenovanega DRA MUR-CI: Čezmejna pobuda DRAVA - MURA, so bili tudi na slovenski strani reke izvedeni ukre- pi za obnovo rečnih rokavov in struge Mure (Jecl et al., 2013). Med letoma 2006 in 2011 je bil iz- veden projekt LIFE BIOMURA - Ohranjanje biotske raznovrstnosti reke Mure v Sloveniji. V srednjem delu reke je bilo izvedenih več ukrepov za obnovo stranskih rokavov in mrtvic (Evropska komisija, 2018). V okviru projekta LIFE WETMAN - ohranja- nje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveni- ji med letoma 2011 in 2015 je bil pripravljen načrt upravljanja spodnjega dela območja Natura 2000 Mura. Poleg tega so bile v okviru tega projekta obnovljene tudi tri mrtvice (Zavod RS za varstvo narave, 2015).
Slika 3: Petišovsko jezero pred in po izvedbi revitalizacije mrtvice
Projekt GO - FOR - MURA - Upravljanje gozdnih habitatnih vrst in vrst na izbranih območjih Na- tura 2000 ob reki Muri je bil izveden med letoma 2015 in 2017. Ta projekt je obravnaval problema- tiko gospodarjenja z gozdovi. Z odstranjevanjem invazivnih drevesnih vrst in zasaditvijo avtohtonih je bilo obnovljenih več območij poplavnih gozdov. Poleg tega so bili izboljšani vodni habitati v gozdo- vih, izvedeni ukrepi za ogrožene gozdne vrste ptic in hroščev ter pripravljeni podrobni načrti gos- podarjenja z gozdovi za dva pomembna gozdna kompleksa (Zavod za gozdove Slovenije, 2017). Izvedba pilotnih obnovitvenih ukrepov, realizi- ranih v okviru različnih obnovitvenih projektov v zadnjem desetletju, je delno izboljšala razmere na in ob reki Muri in prispevala k doseganju ciljev PUN 2000. Ker so bili ukrepi omejeni na razmero- ma majhna pilotna območja in problematike niso obravnavali celovito, rezultati niso bili dovolj ob-
Akcijski načrt obnove rečnih in obrečnih habitatov na območju Natura 2000 Mura
147
Katja Berden, Aleksander Koren, Simon Veberič, Simona Kaligarič, Jožef Sedonja
sežni, da bi bistveno prispevali k izboljšanju splo- šnega stanja. Prav tako je bila izvedba obnovitve- nih projektov v več primerih, težavna. Deležniki v prostoru so bili pogosto skeptični glede predlaga- nih rešitev s strani izvajalcev posameznega pro- jekta, pogosto so celo nasprotovali izvajanju. Eden ključnih razlogov za to je bilo pomanjkanje znanja in primerov dobrih praks na tem območju.
Na podlagi dejstev in navedenih izkušenj iz pre- teklosti se je ZRSVN odločil, da pripravi Akcijski načrt za obnovo reke Mure v Sloveniji, kot celostni operativni obnovitveni koncept s konkretnimi ob- novitvenimi akcijami za celotno reko Muro na slo- venskem ozemlju, ob podpori in strinjanju vseh bi- stvenih deležnikov. Postopek priprave Akcijskega načrta je temeljil na izkušnjah iz priprave podobnih načrtov na območju Pohorja in reke Drave. V obeh primerih so bili koncepti obnove in razvoja priprav- ljeni v participatornih procesih z intenzivnim sode- lovanjem zainteresiranih deležnikov. Oba primera sta bila povod za izvedbo več uspešnih konkret- nih revitalizacijskih projektov. Najbolj podoben je primer reke Drave, kjer je bil v letu 2015 uspeš- no pripravljen razvojni koncept reke, ki obravnava vprašanja upravljanja z vodami, poplavno zaščito in ohranjanje narave (Juvan et al., 2015).
Akcijski načrt za obnovo reke Mure v Sloveniji je tako rezultat obsežnega postopka participacije. V pripravo ukrepov je bil vključen širok spekter za- interesiranih deležnikov, vključno s strokovnjaki, nacionalnimi in lokalnimi ustanovami, nevladnimi organizacijami, lastniki zemljišč in širšo javno- stjo. Pomembno je, da so v proces, že od začet- ka in kot enakopravni partnerji, vključeni bistveni deležniki, odgovorni za upravljanje reke Mure in njenega porečja, kot tudi zunanji strokovnjaki. De- lovno strokovno skupino so zato sestavljali stro- kovnjaki ZRSVN, odgovorni za koordinacijo dela in področje varstva narave, v tesnem sodelovanju s strokovnjaki za gospodarjenje z vodami iz regio- nalnega vodnogospodarskega podjetja, odgovor- nega za pripravo ukrepov za obnovo vodnih ha- bitatov, strokovnjaki za gospodarjenje z gozdovi, odgovorni za pripravo ukrepov obnove poplavnih gozdov, strokovnjaki za kmetijstvo iz regional- ne kmetijsko-gozdarske zbornice, odgovorni za pripravo ukrepov za obnovo vlažnih travnikov, in strokovnjaki za razvoj podeželja, odgovorni za pri- pravo koncepta interpretacije narave. Na ta način so ključne dele Akcijskega načrta pripravile or- ganizacije, ki so že ključni deležniki, odgovorni za njihovo izvajanje. Za večjo sprejemljivost predla- ganih ukrepov s strani širšega kroga zainteresi- ranih deležnikov Akcijski načrt sledi širšim ciljem, ne le ciljem ohranjanja narave. Ukrepi izboljšujejo ali ohranjajo tudi druge pomembne ekosistemske storitve, kot so poplavna varnost, oskrba s pitno vodo, pridelava hrane in lesa, razvoj turizma itd. Pomemben del priprave koncepta revitalizacije je predstavljal prenos znanja iz podobnih uspešnih
primerov obnove rek in poplavnih površin ter nji- hovo izvajanje iz Slovenije in tujine. V začetni fazi procesa je bilo zato organiziranih več študijskih potovanj za ključne deležnike. Na ta način smo že- leli ideje in primere dobre prakse prenesti na reko Muro in izboljšati znanja o pomenu in pristopih revitalizacijskih ukrepov za reševanje okoljskih vprašanj vezanih na reko Muro.
Za uspeh Akcijskega načrta je pomembno, da ga sprejmejo tudi drugi ključni deležniki zunaj stro- kovne delovne skupine, odgovorne za pripravo Akcijskega načrta. V postopek so bile na številnih delavnicah in posameznih sestankih vključeni vsi bistveni deležniki na nacionalni in lokalni ravni, ki so imeli možnost podati predloge. Predloge smo obravnavali znotraj strokovne skupine in jih smiselno ter v največji možni meri upoštevali. Po- membno sporočilo izvedenega participatornega procesa je, da je mnenje in znanje vseh zaintere- siranih deležnikov pri pripravi Akcijskega načrta
Slika 4: Vizualizacija ukrepa obnove Hrastje - Mota II in obnova rokava Satahovci
nepogrešljivo, saj je dokument namenjen v upora- bo prav njim. Da bi z dosegli čim širši krog poten- cialnih uporabnikov Akcijskega načrta, smo ga v elektronski obliki objavili na spletu, tiskano obliko pa smo razposlali na čim več relevantnih naslovov (občine, knjižnice, razvojne agencije, itd.). Pričakujemo, da bo zaradi vključujočega procesa priprave, Akcijski načrt sprejela večina deležnikov in vse ključne zainteresirane strani. Ta dokument je pomemben korak k izvajanju prihodnjih obsež- nejših obnovitvenih ukrepov, ki so potrebni za oh- ranitev reke Mure in ne nazadnje tudi za doseganja ciljev Programa upravljanja območij Natura 2000 in drugih sektorskih programskih dokumentov.
148
Sklepne ugotovitve
Dosedanje izkušnje z izvajanjem naravovarstve- nih ukrepov, kot so obnovitveni ukrepi na reki Muri in drugih območjih ohranjanja narave v Sloveniji, kažejo, da je udeležba vseh upravljavcev sektor- jev, posameznikov in organizacij, ki živijo ali de- lujejo na območju, v procesu načrtovanja bodočih ukrepov v prostoru bistvenega pomena za njihov dolgoročni uspeh. Akcijski načrt je bil dokončan maja 2019 in je ključni dokument za pripravo in izvedbo prihodnjih obnovitvenih projektov ob reki Muri. Namenjen je organizacijam s področja varstva narave in drugim upravljavcem sektorjev, posameznikom in organizacijam, kot so službe odgovorne za upravljanje z vodami in gospodar- jenjem z gozdovi ter organom lokalnih skupnosti, nevladnim organizacijam in ne nazadnje tudi iz- obraževalnim ustanovam. Z izvedbo obnovitve- nih ukrepov moramo doseči ohranitev in obnovo ekosistemskih storitev, ki jih mora reka Mura za- gotavljati tudi prihodnjim generacijam lokalnega prebivalstva. Poleg tega naj bi obnovitveni ukrepi prispevali k trajnostnemu razvoju v Sloveniji in tudi širše v prihodnjem Čezmejnem biosfernem rezervatu „Mura - Drava - Donava“.
Viri in literatura
Belak, D., Kovač, Š. ml., Kovač, Š., Vajndorfer, B., Trajber, D. in Baligač, A. (2012). Gozdnogospodarski načrt gozdnogo- spodarskega območja Murska Sobota (2011– 2020). Mu- rska Sobota: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota. Pridobljeno iz http://www.mkgp.gov.si/ fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/GGO/ Murska_So- bota/13_MURSKA_SOBOTA_2011-2020.pdf
COOP MDD Transboundary Management Programme for the planned 5-country Biosphere Reserve “Mura-Drava-Da- nube”. (2017). Pridobljeno iz http://www. interreg-danu- be.eu/approved-projects/coop-mdd
Direktorat za kmetijstvo. (2018). Program razvoja podeže- lja 2014–2020 (PRP), 5. Sprememba. Ljubljana: Mini- strstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prido- bljeno iz https://www.program-podezelja.si/images/ SPLETNA_STRAN_PRP_NOVA/Novice/2018/Pro- gramme_2014SI06RDNP001_7_1_sl.pdf
European commision, (2018). Layman’s Report on the Conservation of Biodiversity of the Mura River in Slo- venia (BIOMURA) (accessible at: http://ec.europa.eu/ environment/life/project/Projects/index.cfm?fuse- action=home.showFile&rep=file&fil=LIFE06_NAT_ SI_000066_LAYMAN.pdf)
Gorišek, M., Starec, M., Aubreht, A. (2016). Analiza stanja struge mejnega odseka reke Mure. Institute for Water of the Republic of Slovenia (IzVRS), Ljubljana, 34 p.
Gorišek, M., Starec, M., Aubreht, A., Peček, M. (2015). Oce- na obstoječega stanja na odseku notranje Mure (končno poročilo), Institute for Water of the Republic of Slovenia (IzVRS), Ljubljana, 245 p.
Jecl, R. [et al.]. (2013). DRA-mur-ci : čezmejna vodarska ini- ciativa za reki Drava in Mura: brošura o projektu [Gren- züberschreitende wasserwirtschaftliche Initiative für die Flüsse Drau und Mur: Projetkbroschüre], Ljubljana: Mini- strstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pridoblje- no iz http://www.dramurci.eu/ dokumenti/25/2/2013/ Dramurci_slo_de-popravek-tisk-final_1197.pdf
Jungwirth, M., Zauner, G., Povž, M., Krušnik, C. (2000). Načel- na vodnogospodarska zasnova za mejno Muro (Vodnogo- spodarska zasnova). Ljubljana.
Juvan, S. [et al.]. (2015). Program ukrepov za trajnostno upravljanje Drave na odseku od Maribora do Središča ob Dravi - Priloga 1 [Programme of Measures for Drava River Management on the Section between Maribor and Središče ob Dravi – Attachment 1], LIFE+ Project Live Drava, Maribor
Komel, R. (Ed.) (2016). Proteus: Mura, 78 (6/7/8), Prirodoslov- no društvo Slovenije, Ljubljana (accessible at: https:// www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-I79SPQ98)
Koren, A. [et al.]. (2019). Akcijski načrt obnove rečnih in obrečnih habitatov na območju Natura 2000 Mura = Acti- on plan for habitat restoration in Natura 2000 site Mura. Ljubljana : Zavod RS za varstvo narave.
Lovsko upravljavski načrt za VIII Pomursko lovsko uprav- ljavsko območje 2011–2020. (2012). Murska Sobota: Za- vod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (2015). Program upravljanja rib v celinskih vodah Republike Slo- venije za obdobje 2010–2021. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ministrstvo za okolje in prostor. (2016). Načrt upravljanja voda na vodnem območju Donave za obdobje 2016–2021 (NUV II), Ljubljana.
Ministrstvo za okolje in prostor. (2015). Program upravljanja območji Natura 2000 (2015–2020). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. Pridobljeno iz http://www.natu- ra2000.si/index.php?id=330&L=1
Oblak, U. [et al.]. (2019). Koncept interpretacije narave na ob- močju Natura 2000 Mura = The concept of nature inter- pretation in Natura 2000 site Mura. Ljubljana : Zavod RS za varstvo narave.
Regionalna razvojna agencija Mura d.o.o. (2015). Regional- ni razvojni program Pomurske regije za obdobje 2014– 2020, verzija 1.0 (RRP). Murska Sobota.
Slovenian Forestry Institute, (2017). Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri (project GoForMura) (accessible at: http://gofor- mura.gozdis.si/)
Strahovnik, V. (Ed.) (2016). Naravni parki Slovenije: naravni parki, izbor nezavarovanih območij ter geoparki [Nature Parks of Slovenia: Nature Parks, Selected Unprotected Areas and Geoparks], National and University Library, Ljubljana, 271 p.
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. (2015). Pro- gram LIFE Wetman. Pridobljeno iz http://www.wetman. si/
Akcijski načrt obnove rečnih in obrečnih habitatov na območju Natura 2000 Mura
149
The words you are searching are inside this book. To get more targeted content, please make full-text search by clicking here.
Discover the best professional documents and content resources in AnyFlip Document Base.
Search